Uradni list

Številka 58
Uradni list RS, št. 58/2023 z dne 26. 5. 2023
Uradni list

Uradni list RS, št. 58/2023 z dne 26. 5. 2023

Kazalo

1777. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Dolgo polje zahod – območje DPZ-5-1, stran 5055.

  
Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 115., 119. in 268. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) v zvezi s tretjim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-10), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 4. redni seji dne 17. 5. 2023 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Dolgo polje zahod – območje DPZ-5-1 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(pravna podlaga) 
V skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 9/95, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 63/93, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13), se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Dolgo polje zahod – območje DPZ-5-1 (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 212/2020, ki ga je izdelal biro Urbanisti d.o.o., Celje. OPPN, je v prostorskem informacijskem sistemu, objavljen pod identifikacijsko številko 2189.
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN,
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela Celjskega prostorskega plana, M 1:5000'',
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, M 1:500'',
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000'',
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija, M 1:500'',
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Prerezi, M 1:500'',
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Zasnova gospodarske infrastrukture, M 1:500 '',
GRAFIČNI NAČRT 7: ''Načrt parcelacije, M 1:500'',
GRAFIČNI NAČRT 8: ''Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, M 1:500''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– geodetski načrt s certifikatom,
– geološko-geomehansko poročilo o sestavi temeljnih tal, geoloških razmerah in geotehničnih pogojih gradnje (Geomet d.o.o., št. projekta 293-9-2022, september 2022),
– IDP Ureditev električnih vodov na območju OPPN Dolgo Polje zahod, DPZ-5-1 (Elektro Celje, d.d., št. projekta 156/21, april 2021),
– konkretne smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev,
– povzetek za javnost,
– elaborat ekonomike (Urbanisti, d.o.o., Celje, št. projekta 212-2020, november 2021).
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen 
(predmet OPPN) 
(1) Predmet izdelave OPPN je vzpostavitev prostorskih pogojev za gradnjo medicinskega centra kot specialistične klinike z ambulantami z oznako S1, ki predstavlja širitev že obstoječe dejavnosti južno od območja OPPN znotraj dvorca Lanovž, ter novega poslovno-trgovskega objekta z oznako S2.
(2) Na novo sta zasnovani dve gradbeni parceli, na katerih je možna gradnja predvidenih stavb.
(3) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev območja OPPN ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev stavb ter za umestitev potrebne gospodarske infrastrukture. Med drugim je predvidena umestitev novega cestnega priključka na lokalno cesto LC 032802 Ipavčeva ulica, in sicer za dovoz do stavbe S1 in nadalje do kompleksa podjetja Cetis d.d.. Dovoz do stavbe S2 je že urejen neposredno preko Ipavčeve ulice.
(4) Izgradnja stavb je možna postopoma, pri čemer je potrebno območje OPPN komunalno in prometno urediti.
III. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN zajema zemljišča v naselju Dolgo polje v Mestni občini Celje, in sicer med Bencinskim servisom in dvorcem Lanovž na jugu, kompleksom podjetja Cetis d.d., na zahodu in severu ter lokalno cesto LC 032801 Ipavčeva ulica na vzhodu.
(2) Območje OPPN zajema naslednje parcele ali dele parcel v k.o. 1075 Ostrožno: 608/122, 608/123, del 608/48, 608/69 in del 614/12.
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN obsega 0,45 ha.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Območje OPPN se nahaja znotraj naselja Dolgo polje, in sicer severno od državne ceste G1-5 Magistrala zahod. V neposredni bližini se že nahaja Specialistična klinika Dvorec Lanovž, na katero se lahko funkcionalno navezuje predvidena stavba S1. Ravno tako se v bližini območja nahajajo Srednja zdravstvena šola Celje in Splošna bolnišnica Celje. Vzhodno in severno od območja se nahajajo poslovno-trgovski objekti, katerih ponudbo bo dopolnjevala predvidena stavba S2. Tako se z načrtovano umestitvijo novih stavb zapolnjuje in zgoščuje ta del mestnega prostora.
(2) Na širšem območju severno od državne ceste G1-5 Magistrala zahod prevladujejo pretežno pritlične industrijske oziroma servisno trgovske stavbe. Južno od obravnavanega območja se nahaja Dvorec Lanovž, ki s parkom na zahodni, južni in vzhodni strani meji na obstoječo urbano strukturo, hkrati pa mu je s tem zagotovljena kvalitetna prezenca v prostoru.
(3) Prometno se območje navezuje na že obstoječo lokalno cesto LC 032801, pri čemer je predvidena umestitev dodatnega novega cestnega priključka na lokalno cesto. V neposredni bližini se nahajajo tudi železniško postajališče Lava ter postajališča mestnega prometa ob Čopovi ulici in Dečkovi cesti. Ravno tako se ob Stritarjevi ulici, Čopovi ulici in Splošni bolnišnici Celje nahaja sistem izposoje mestnih koles KolesCE.
6. člen 
(vrste objektov in dopustnih dejavnosti) 
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb v skladu s tehničnimi smernicami in področno zakonodajo, ki ureja razvrščanje objektov:
– 12112 
Gostilne, restavracije in točilnice;
– 1220
Poslovne in upravne stavbe;
– 1230
Trgovske stavbe;
– 1242
Garažne stavbe;
– 1264
Stavbe za zdravstveno oskrbo, in sicer zgolj specialistična klinika z ambulantami;
– 21301
Letališke steze in ploščadi – heliport, in sicer na strehi stavbe.
(2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov in parkirišč, ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
7. člen 
(dopustne gradnje) 
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija,
– dozidava in nadzidava,
– odstranitev objekta,
– vzdrževanje,
– gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
– prometna ureditev,
– urejanje zunanjih površin,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
8. člen 
(pogoji za gradnjo stavb) 
(1) Pomen regulacijskih elementov:
– gradbena meja je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali so odmaknjeni od nje v notranjost;
– minimalni odmik od parcele namenjene gradnji je obvezen najmanjši odmik stavbe od parcele namenjene gradnji, ki ga je potrebno upoštevati;
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od cestnega sveta, ki ga je nujno potrebno upoštevati;
– nove prometne površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi.
(2) Stavbe:
Dovoljena je gradnja dveh stavb z oznakama S1 in S2. Tlorisne velikosti posameznih stavb niso konkretno določene, vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti ne smejo presegati faktorja zazidanosti gradbene parcele Fz, ki znaša 0,9, hkrati pa posamezna stavba ne sme presegati bruto tlorisne površine 10.000,00 m2. Število etaž posameznih stavb nad nivojem terena ni določeno, obe sta lahko visoki največ do slemena strehe dvorca Lanovž, ki znaša +16,56 m nad koto terena. Izjemoma se lahko na vzhodnem delu stavbe S1 nad to najvišjo dovoljeno višino v višini do največ 8,50 metra umesti heliport premera okvirno 20,00 m z vertikalnimi komunikacijami in servisno upravnimi prostori. Število etaž pri obeh stavbah pod nivojem terena ni omejeno, vendar najgloblja točka stavbe ne sme presegati podzemne globine 10,00 m. Poleg stavb se lahko umestijo nadstreški nad uvozom v kletno etažo, nadstreški nad vhodom in parkirnimi površinami ter heliport.
Stavbi se umestita znotraj gradbene parcele poljubno na način, da jima je omogočeno neovirano funkcioniranje, za odmike od javnih cest pa je potrebno upoštevati smernice upravljavca. Od sosednjih parcel morata biti odmaknjeni najmanj 4,00 metre, v primeru manjših odmikov je potrebno soglasje lastnikov le-teh.
Oblikovanje stavb mora biti sodobno, neagresivno, zadržano ter podrejeno stavbi Dvorca Lanovž kot dominantnega objekta na tem širšem območju. Barve fasade objektov so lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, bele, v odtenkih sive, dovoljena je delna ali celotna zasteklitev, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Južna fasada objekta S1 naj se načrtuje z vertikalno zasaditvijo zimzelenih rastlin (t.i. zelena fasada), da se bo s tem omilila postavitev na mejo spomenika. Streha je obvezno ravna. Oglaševanje na fasadi ali strehi stavb ni dopustno, dovoljena je zgolj postavitev označevalne table za lastno oglaševanje dejavnosti, ki se izvaja v objektu, pri vhodu v stavbe.
9. člen 
(pogoji za umestitev heliporta) 
(1) Predvideni posegi v prostor se nahajajo pod priletno- odletnimi koridorji heliporta Splošne bolnišnice Celje, ki je v fazi izgradnje in pod priletno-odletno ravnino javnega letališča Celje. Zato bo potrebno v postopku pridobitve obratovalnega dovoljenja heliporta opredeljenem v projektu, upoštevati vpliv le-teh. Pri tem je potrebno upoštevati, da omejitev ne predstavlja le sam heliport na objektu, ampak tudi omejitvene ravnine in priletno-odletni koridor tega heliporta, ki so sestavni deli heliporta in lahko posegajo v omejitvene ravnine letališča Celje.
(2) V postopku gradnje načrtovanega letališča za helikopterje je skladno z določbami zakona o letalstvu Javna agencija za civilno letalstvo RS soglasodajalec. Pri načrtovanju civilnih letališč namenjenim helikopterjem, je nadalje potrebno upoštevati določbe zakona o letalstvu, pravilnik o letališčih, ki določa neposredno uporabo Certifikacijskih specifikacij (CS-ADR-DSN) Evropske Agencije za varnost v letalstvu (EASA), standarde in priporočila Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), ki so zajeti v Zvezku II, Priloge 14 (Aerodromes – Volume II, Heliports) ter v Heliport Manual (Doc 9261-AN/903).
(3) Pri načrtovanju letališč namenjenim helikopterjem, je potrebno določiti namen letališča, skladno z veljavnim zakonom o letalstvu ter določiti predvideno kodo in kategorijo letališča.
Vse navedeno ima vpliv na prostor, ki glede na svoje značilnosti in dimenzije vplivajo na nadaljnji prostorski razvoj širšega območja okoli letališča. Na podlagi zahtevanih omejitvenih ravnin letališča, postopkov in drugih pogojev za varno vzletanje in pristajanje zrakoplovov ter na podlagi zahtev po morebitnih načrtovanih navigacijskih naprav je potrebno konkretizirati omejeno, nadzorovano in izključno rabo letališča. Na podlagi topografske študije je potrebno glede na predvidene spremembe identificirati obstoječe in načrtovane ovire, ki bi lahko glede na novo postavljene omejitvene ravnine letališča vplivale na varnost zračnega prometa, ter predvideti njihovo odstranitev ali ustrezno zaznamovanje.
(4) Pred pričetkom projektiranja letališča, namenjenega helikopterjem, je potrebno določiti priletne, odletne, vodoravno in druge omejitvene ravnine, glede na namen, kodo in kategorijo letališča, ki so potrebne za varno pristajanje in vzletanje zrakoplovov in pri tem upoštevati obstoječe in načrtovane ovire in omejitve v prostoru ter vetrovne in druge vremenske pogoje mikrolokacije. Z ustrezno prometno študijo je potrebno prikazati, kako bo zagotovljen varen zračni promet na letališču, namenjenem helikopterjem, ter ukrepe potrebne za doseganje le-tega.
(5) Investitor mora v postopku izdaje gradbenega dovoljenja Javni agenciji za civilno letalstvo RS predložiti dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bo vključevala:
– tehnološki elaborat heliporta in
– elaborat analize topografskih in meteoroloških pogojev z navigacijsko študijo.
10. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
Območje je prepovedano ograjevati, izjemoma je dopustna ograditev zgolj manjšega dela gradbene parcele, in sicer v delu, kjer so izkazane posebne varnostne zahteve, pri čemer se morata javni vodovod in javna kanalizacija nahajati izven ograjenega območja. V primeru postavitve ograje mora biti le-ta oddaljena najmanj 1,50 m od javnega vodovoda in javne kanalizacije. Dopustna je umestitev nadstreškov pri vhodih v stavbe, nad ekološkimi otoki ter nad parkirnimi površinami, pri čemer morajo biti le-ti najmanj 2,00 m oddaljeni od javnega vodovoda in javne kanalizacije. Vsi nezahtevni in enostavni objekti, razen ograj, morajo biti od sosednjih parcel odmaknjeni najmanj 2,00 m. Ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno postavljati.
11. člen 
(ureditev zunanjih in zelenih površin) 
Obvezna je ureditev okolice objektov, ki naj bo urejena in ozelenjena. Dovoljena je zasaditev avtohtone drevesne vegetacije. Pri umeščanju zunanjih parkirnih mest je obvezna zasaditev vsaj enega visokodebelnega drevesa na vsaka 4 parkirna mesta, in sicer na način, da se zagotovi najmanj 30 % pokritost parkirnih površin brez dovozov s krošnjami dreves v polni razrasti. Predvidena visokodebelna drevesa morajo biti od javnega vodovoda in javne kanalizacije oddaljena najmanj 3,00 m. Nasutje terena nad koto sosednjih zemljišč ni dopustno. V sklopu zunanje ureditve je obvezno urediti tudi dostop za pešce do vhoda v stavbi.
12. člen 
(parcelacija) 
Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel. Določeni sta 2 na novo zasnovani gradbeni parceli. Na vsaki je možna gradnja 1 stavbe. Oblika gradbene parcele se lahko tudi korigira, vendar ne sme ovirati izvedbe OPPN ter izgradnje dovozne ceste do podjetja Cetis d.d.
13. člen 
(gradnja v progovnem varovalnem pasu železniške proge) 
(1) Načrtovana gradnja se nahaja v varovalnem pasu glavne železniške proge Celje–Velenje. Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati veljaven zakon o varnosti v železniškem prometu, veljaven zakon o železniškem prometu, veljaven pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru in veljaven pravilnih o nivojskih prehodih.
(2) Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine, niti ne za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov. Z nameravano gradnjo ne sme biti onemogočen dostop do površin javne železniške infrastrukture za namen vzdrževanja le-teh. Za vsak nameravan poseg v varovalnem progovnem pasu 108,00 m levo in desno izven naselja oziroma 106,00 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira, je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji gradnje, katerega izda upravljavec javne železniške infrastrukture. Preučiti je potrebno tudi vpliv morebitne postavitve helioporta na varnost železniškega prometa.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
14. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Območje OPPN je prometno dostopno po obstoječi cestni mreži, neposredni dostop pa je po Ipavčevi ulici. Prometni režim na okoliških napajalnih cestah ne bo spremenjen. Dostop do stavbe S1 se uredi preko novega dovoza neposredno na lokalno cesto LC 032802, ki bo v nadaljevanju služil kot enosmerni dovoz za tovorna vozila do območja Cetisa d.d.. Pri tem se delno rekonstruira obstoječi dovoz do Dvorca Lanovž.
(2) Dovoz do stavbe S2 je že izveden in se rekonstruira na način, da omogoči napajanje do parkirnih površin. Vsi uvozi se morajo prilagoditi univerzalni rabi prostora tako, da se nivo peš hodnika in kolesarske steze, ki prečka uvoz, ne spreminja. Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa.
(3) Znotraj vsake gradbene parcele oziroma v neposredni bližini je potrebno v skladu s priporočili za mirujoči promet v urbanih naseljih na podlagi državnega prostorskega reda zagotoviti zadostno število parkirnih mest tako za obiskovalce kot zaposlene, in sicer minimalno:
– 12112 
Gostilne, restavracije in točilnice – 1 PM na 5 zaposlenih in 1 PM na 5 sedežev, ki morajo biti javno dostopna,
– 1220
Poslovne in upravne stavbe – 1 PM na 100,00 m2 za zaposlene, za delo s strankami dodatnih 20 do 50 % PM,
– 1230
Trgovske stavbe – 1 PM na 100,00 m2 za zaposlene in 2 PM za stranke,
– 1264
Stavbe za zdravstveno oskrbo, in sicer zgolj specialistična klinika z ambulantami – 1 PM na 4 zaposlene, za obiskovalce dodatnih 50 % PM, ki morajo biti javno dostopna.
(4) Pri umeščanju parkirnih mest je potrebno zagotoviti vsaj eno polnilno mesto za električna vozila in namestiti infrastrukturo za napeljavo vodov za električne kable za vsaj eno na vsakih pet parkirnih mest tako, da omogoča poznejšo namestitev polnilnih mest za električna vozila na način, da bo omogočeno hkratno polnjenje električnih vozil na vseh parkirnih mestih.
(5) Potrebno je zagotoviti tudi dostop za pešce do vhoda v stavbi S1 in S2 ter ustrezen dostop za kolesarje. Dostop za kolesarje je potrebno uskladiti in navezati na omrežje kolesarskih poti v bližnji okolici. V sklopu vsake stavbe je potrebno zagotoviti varovano in pokrito kolesarnico.
(6) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno zagotoviti polje preglednosti pri vključevanju na občinsko cesto. Morebitne ograje ali vegetacija morajo biti od cestnega sveta (cestne parcele) odmaknjene najmanj 1,50 m zaradi vzdrževanja ceste. V polju preglednosti njena višina ne sme presegati 0,70 m oziroma mora biti transparentna (prosojna) zaradi preglednosti pri vključevanju na občinsko cesto in obratno. Morebitna dvoriščna vrata morajo biti odmaknjena od skrajnega roba vozišča minimalno 5,00 m, kar omogoča varno ustavitev vozila pred vrati, brez ustavljanja na vozišču. Do vstopa v garažno hišo je potrebno predvideti širino ceste za dvosmerni promet. Zagotoviti je potrebno intervencijske poti z intervencijskimi površinami in manipulativne površine za obračanje vozil. Ustavljanje in parkiranje vozil na občinski cesti ni dovoljeno. Predvideti je potrebno ločene površine za peš promet. Spoštovati je potrebno 8-metrske varovalne pasove lokalne zbirne ceste.
15. člen 
(energetska infrastruktura) 
(1) V območju OPPN potekata obstoječa SN 20 kV podzemna elektro energetska voda, SN KB 20 kV RTP Lava – TP Lava in SN KB 20 kV RTP Lava – TP Ronkova. Oba sta razlog za omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 1,00 m od osi kablovodov v obeh smereh. Ker je v trasi obstoječih SN 20 kV kablovodov predvidena gradnja medicinskega centra (objekt S1) in poslovno-trgovskega objekta (objekt S2), se obstoječi SN KB 20 kV RTP Lava – TP Ronkova prereže v točki C in uvede v predvideno elektro kabelsko kanalizacijo med EKJ7 (točka A) in obstoječim EKJ10 (točka C) preko predvidenega EKJ8. V obstoječem EKJ10 se nato zopet spoji tako, da se vzpostavi prvotno stanje. Obstoječi SN 20 kV KB RTP Lava – TP Lava se v obstoječem EKJ7 (točka A) prereže in se del, ki poteka proti TP Lava, uvede v predvideno elektro kabelsko kanalizacijo do predvidenega EKJ3 (točka B). V tej točki se nato spoji z odvodnim SN KB 20 kV iz predvidene transformatorske postaje. Del obstoječega SN 20 kV KB RTP Lava – TP Lava, ki poteka proti RTP Lava, pa se v obstoječem EKJ7 (točka A) spoji s predvidenim dovodnim SN 20 kV KB za predvideno TP. S tem se vzpostavi prvotno stanje in vzanka predvidena TP v SN 20 kV omrežje.
(2) Ker v obstoječi TP Lava ni dovolj kapacitet za predvideni moči, se v območju OPPN na parkirišču v severozahodnem robu parc. št. 608/69 k.o. 1075 Ostrožno predvidi lokacija nove TP. Vključitev nove transformatorske postaje se izvede z vzankanjem v obstoječ SN 20 kV KB RTP Lava – TP Lava. Omenjeni obstoječi SN KB 20 kV se v točki A prereže. Del omenjenega SN 20 kV kablovoda, ki poteka proti TP Lava, se uvleče v predvideno elektro kabelsko kanalizacijo do predvidenega EKJ3 (točka B), kjer se spoji z odvodnim SN 20 kV KB iz predvidene TP. Del obstoječega SN 20 kV KB RTP Lava – TP Lava, ki poteka proti RTP Lava, pa se v obstoječem EKJ7 (točka A) spoji s predvidenim dovodnim SN 20 kV KB za predvideno TP. Predvidena SN 20 kV kablovoda se uvlečeta v novo zgrajeno kabelsko kanalizacijo sestavljeno iz cevi Ø160 mm. Energija za napajanje predvidenega medicinskega centra (objekt S1) in poslovno-trgovskega objekta (objekt S2) v območju OPPN bo na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah predvidene TP.
(3) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati idejni projekt Ureditev električnih vodov na območju OPPN Dolgo Polje zahod, DPZ-5-1 (Elektro Celje, d.d., št. projekta 156/21, april 2021) ter pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega upravljavca za priklop na električno energijo.
16. člen 
(telekomunikacijska infrastruktura) 
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega (v nadaljevanju: TK) omrežja. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo in komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. V fazi nadaljnjega projektiranja je potrebno predvideti novo TK omrežje in možnost priključitve na obstoječe.
(2) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
17. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Gradnja objekta S2 bo potekala v območju varovalnega pasu javnega kanala št. 105073. Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3,00 m od osi obstoječega javnega kanala oziroma je potrebno javno kanalizacijo prestaviti najmanj 3,00 m stran od predvidenih objektov. V primeru prestavitev javne kanalizacije je potrebno izdelati projekt prestavitve in si od upravljavca pridobiti soglasje k projektnim rešitvam. Pri projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike teh vodov od stene javnega kanala, ki pri približevanju znaša najmanj 1,00 m in pri križanju najmanj 0,50 m.
(2) Komunalne odpadne vode iz obeh stavb se speljejo v javni kanal št. 105073 preko obstoječega revizijskega jaška št. 5 na koti najmanj 236,59 m nadmorske višine. Odpadne vode iz objektov pod to koto se speljejo v javni kanal preko črpališča. Odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko lovilca olj.
(3) Glede na morfologijo terena in geološko sestavo tal je v skladu z geološko-geomehanskim poročilom o sestavi temeljnih tal, geoloških razmerah in geotehničnih pogojih gradnje (Geomet d.o.o., št. projekta 293-9-2022, september 2022) na območju možno meteorne odpadne vode speljati v ponikovalnice. Srednja vrednost nivoja podzemne vode na obravnavani lokaciji je na koti okrog 237,00 m n.v., kar pomeni na globini okoli 1,00 m, ponikalni objekti morajo biti izvedeni tako, da bo njihovo dno nad to koto. Koeficient vodoprepustnosti je 1,5E-03 m/s. Ponikanje naj se izvede v prodno peščeni plasti (GrW-siGr). Sestavni del projektne dokumentacije za gradnjo objektov mora biti izračun in detajlni prikaz objektov za ponikanje. Na lokaciji naj se v višjih fazah projektiranja izvedejo geološke raziskave za vsak posamezni objekt, s katerimi se določi sestava tal in prepustnost plasti. Na podlagi tega naj se izdela ustrezno dimenzionirano ponikovalno polje. Ponikanje mora biti izvedeno skladno z veljavnim zakonom o vodah.
18. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Obravnavano območje se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba objektov s pitno vodo ni dovoljena. Na območju obravnavanega OPPN se nahaja interni vodovod v zasebni lasti. Investitor mora pri nadaljnjem projektiranju pridobiti od upravljavca internega vodovoda smernice za njegovo zaščito oziroma morebitno prestavitev.
(2) Pri projektiranju je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. V neposredni bližini območja se že nahajata dva nadzemna hidranta, ki sta priključena na obstoječi vodovod NL DN/ID 150 mm.
(3) Za oba predvidena objekta se uredita samostojna vodovodna priključka, ki se priključita na obstoječi javni vodovod NL DN/ID 150 mm. Vodomeri premera manjšega od 2'' se vgradijo zunaj objektov v tipske toplotno izolirane vodomerne jaške, pri večjih priključkih pa se vgradijo v tipsko izoliran jašek ali armiranobetonski jašek v zelenici zunaj objekta. Armiranobetonski jašek mora biti globine najmanj 180,00 cm ter širine 150,00 cm, opremljen z lestvijo in pokrovom z zaklepom.
(4) Javno vodovodno omrežje ne zagotavlja neprekinjene in količinsko zadostne oskrbe s pitno vodo, še posebej v času okvar in vzdrževalnih del. Za morebitne potrebe zdravstvenih dejavnosti po nemoteni oskrbi s pitno vodo je potrebno le-to zagotoviti na ustrezen tehnološki način.
(5) Poraba vode v objektih se lahko meri in obračuna preko skupnega vodomera za celoten objekt ali preko ločenih vodomerov za posamezne dele stavbe. V primeru vgradnje vodomerov v objektu mora biti vodovod v objektu vgrajen v kineti ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje ali demontaža vodovoda.
(6) Predvideni objekti so oddaljeni najmanj 3,00 m od osi javnega vodovoda. Pri nadaljnjem projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je potrebno upoštevati odmike teh vodov od osi vodovoda, ki pri približevanju znaša najmanj 1,00 m in pri križanju najmanj 0,50 metra. Na trasi javnega vodovoda in vodovodnih priključkov ni dovoljeno graditi objektov, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp, ograj ali drogov.
19. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Preko vzhodnega dela OPPN poteka prenosni plinovod CE-2000, MP Bolnica CE – Dečkova cesta premera 200,00 mm in tlaka 3 bare v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o. kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina. Pri nadaljnjem načrtovanju in umeščanju objektov ter infrastrukture je potrebno upoštevati prenosni plinovod z omejitvami v pripadajočem varovalnem pasu, ki znaša 65,00 m ter si od operaterja pridobiti pogoje in mnenje k projektnim rešitvam. V varnostnem pasu, ki znaša 5,00 m, se lahko dela izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja prenosnega sistema. Za prenosni sistem zemeljskega plina je potrebno upoštevati energetski zakon in sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem zemeljskega plina. Za poseganje v varovalni pas prenosnega plinovoda z delovnim tlakom do vključno 16 barov se upošteva veljavni pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do vključno 16 barov.
(2) Operater distribucijskega sistema zemeljskega plina ima južno od obravnavanega območja zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje. Skladno z energetsko zasnovo in programom plinifikacije mesta Celje je na obravnavanem območju energetska oskrba zagotovljena iz obstoječega plinovodnega omrežja zemeljskega plina.
(3) Za oskrbo predvidenih objektov z zemeljskim plinom je možna priključitev na obstoječe distribucijsko omrežje z izgradnjo novega priključnega plinovoda in hišnih priključkov.
(4) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, tehnične predpise in smernice operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.
20. člen 
(obveznost priključevanja) 
Predvidene stavbe se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
21. člen 
(kulturna dediščina) 
(1) Območje urejanja se v celoti nahaja znotraj območja spomenika Celje – Arheološko najdišče Celje (EŠD 56), na jugu pa meji na spomenik Celje – Zgornji Lanovž (EŠD 4373).
(2) Ker se poseg nahaja v območju arheološkega najdišča Celje, je na območju obravnavnega OPPN pred pričetkom gradnje potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave, katerih metodologija in obseg bosta opredeljena v izdanih kulturnovarstvenih pogojih pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, na podlagi predložene projektne dokumentacije, predpisane za posege z gradbenim dovoljenjem.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
22. člen 
(varstvo voda) 
(1) Načrtovane stavbe se morajo priključiti na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se morajo odvajati v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. Manipulacijska dvorišča morajo biti izvedena z nepropustnim zgornjim ustrojem. Padavinske odpadne vode se morajo odvajati v ponikovalnico, onesnažene padavinske odpadne vode (olja, maščobe) pa v ponikovalnico preko lovilcev olj in maščob. Ponikovalnica mora biti locirana izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Padavinske odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
(2) V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na območju posega, da bo preprečeno onesnaženje podzemne vode, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ter uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi.
23. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na podlagi veljavne uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne/mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
– III. območje varstva pred hrupom (60 dBA/50 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
24. člen 
(varstvo zraka) 
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji naj se uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri, s čimer bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
25. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno – odjemno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob dovoznih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Ta mesta se umestijo neposredno ob servisno – dovozne ceste. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
26. člen 
(varstvo tal) 
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic in ostalih zelenih površin.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
27. člen 
(obramba) 
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
28. člen 
(potresna varnost) 
Vsi posegi v prostor se izvedejo v skladu z geološkim mnenjem. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15.
29. člen 
(požarna varnost) 
(1) Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je zagotovljena preko nadzemnih hidrantov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno zagotoviti požarno varnost skladno s področno zakonodajo, pri čemer je potrebno opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, kateri bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnost, ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja in požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja.
(2) Glede na umeščen bencinski servis v bližini predvidene ureditve je potrebno v skladu z veljavnim pravilnikom o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi upoštevati ustrezne odmike vhodov v objekte, v katerih je več kot petdeset ljudi, od virov nevarnosti na bencinskem servisu. Upoštevati je potrebno tudi druge zahteve tega predpisa, tako da umeščanje novih ureditev v bližino že obstoječega bencinskega servisa ne zmanjšuje tehničnih zahteva za obratovanje servisa z vidika požarne varnosti.
30. člen 
(varstvo pred visokimi vodami) 
(1) Območje OPPN ob visokih vodah vodotoka Savinje s stoletno povratno dobo Q100 ni poplavno ogroženo. Ob visokih vodah, višjih od Q100, je območje lahko poplavno ogroženo, kar pomeni, da se nahaja v območju razreda preostale poplavne nevarnosti.
(2) Izdelana je hidrološko hidravlična študija ''Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti obstoječega stanja za vodotoke na območju Mestne občine Celje'' (Izvor, d.o.o., in Hidrosvet d.o.o., št. projekta K32/18, maj 2020). Najvišja kota poplavnih vod pri Q500 na območju stavbe S1 znaša 238.70 m n.v., na območju stavbe S2 pa 238.65 m n.v.. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati veljavno uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, vrste posegov v prostor morajo biti načrtovane skladno s prilogami veljavne uredbe. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Pri nadaljnjem načrtovanju gradnje novih objektov je potrebno načrtovati celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati hkrati z gradnjo novih objektov. Pri tem se naj vhod v stavbo in kota pritlične etaže načrtuje nad koto Q500 z dodatno varnostno višino, in sicer nad koto 238.80 m. n.v.. Ravno tako je potrebno kletne etaže stavbe in uvoz vanjo načrtovati na način, da ne pride do morebitnega poplavljanja.
31. člen 
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice) 
Pred kakršnimi koli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno z OPPN, je potrebno pridobiti mnenje geologa ter v skladu z njim prilagoditi način gradnje. V primeru gradnje kleti je potrebno izdelati geološko poročilo ter preveriti nivo podtalnice in ga, v primeru, da je visok, upoštevati ter načrtovati ukrepe za preprečitev vdora in vzgona podtalne vode.
32. člen 
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi) 
Območje OPPN se nahaja na uravnanem terenu, kjer po do sedaj znanih podatkih ne prihaja do škodljivega delovanja erozije in plazov. S tega vidika niso predvideni ukrepi za preprečevanje teh pojavov. Kljub temu je pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno z OPPN potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
33. člen 
(dopolnilna in druga zaščita) 
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil ter izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Obvezna je ojačitev prve plošče.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
34. člen 
(etapnost) 
Hkrati ali pa pred izgradnjo stavbe S1 je potrebno zagotoviti nov dovoz za tovorna vozila do območja Cetisa d.d. ter izvesti predvideno rekonstrukcijo lokalne ceste LC 032801. Izgradnja stavbe S2 se lahko prične kadarkoli. Hkrati z gradnjo stavbe S1 mora biti zgrajena gospodarska infrastruktura za celotno območje OPPN.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
35. člen 
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) 
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske javne infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta ter ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske javne infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav ter sami tehnologiji izvedbe.
(3) Dopustna je tudi združitev obeh gradbenih parcel v eno, pri čemer se lahko stavbi medsebojno povežeta v enovito stavbo na način, da se ne preseže gradbene meje, dopustne višine stavb ter da se na način ohranitve prehoda omogoči izvedba načrtovanega enosmernega dovoza za tovorna vozila do območja podjetja Cetis d.d.. Pri tem je potrebno upoštevati varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture. Izjemoma je dopustna tudi drugačna rešitev dovoza za tovorna vozila do območja podjetja Cetis d.d. znotraj območja OPPN ali izven, v kolikor podjetje Cetis d.d. z njo soglaša. V tem primeru ohranitev prehoda ni potrebna.
(4) Odstopanja od rešitev, določenih z OPPN, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
36. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
Po prenehanju veljavnosti OPPN, ko se OPPN realizira v celoti, velja na tem območju Občinski prostorski načrt Mestne občine Celje, in sicer podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora.
XII. POSEBNE DOLOČBE 
37. člen 
(vpogled) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje, na Oddelku za okolje in prostor.
38. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe za posamezna področja.
XIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 
39. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju OPPN iz 3. člena tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu ''gospodarske cone'' v Celju (Uradni list SRS, št. 22/77, 22/78, 8/80, 21/82, 6/83, 23/84, 14/86, 10/89 – razv. in 7/90, Uradni list RS, št. 27/90, 17/92, 24/93 – razv., 20/94, 39/94, 2/96, 30/96 – razv., 23/97 – razv., 50/98, 75/98 – razv., 14/99, 14/99 – ZN STC, 56/99, 46/00 – ZN Cinkarna sever, 91/00 – LN Bežigrajska, 117/00, 21/02, 57/03, 29/06 – OLN Čret MT, 70/06, 77/06 – OLN Čret zahod, 58/07, 38/13 – OPPN Cinkarna, 12/14 – OPPN HUV1, 43/14 – OPPN Dečkova, 39/15 – OPPN Lesoprodukt, 65/16 – OR, 14/17, 27/17, 46/18, 68/18 in 68/18 – OR).
40. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-10/2020
Celje, dne 17. maja 2023
Župan 
Mestne občine Celje 
Matija Kovač 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti