Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2023 z dne 26. 4. 2023
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2023 z dne 26. 4. 2023

Kazalo

1450. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2G), stran 4063.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2G) 
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. aprila 2023.
Št. 003-02-3/2022-85
Ljubljana, dne 26. aprila 2023
Nataša Pirc Musar
predsednica 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TUJCIH (ZTuj-2G) 
1. člen
V Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr. in 105/22 – ZZNŠPP) se v 30. členu črta tretji odstavek.
2. člen 
V 33. členu se črta sedmi odstavek.
Dosedanji osmi odstavek postane sedmi odstavek.
3. člen 
V 34. členu se za petim odstavkom dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Prvo dovoljenje za začasno prebivanje se vroči osebno tujcu, za katerega se izda, oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku:
– pri pristojnem organu, ki je dovoljenje izdal, če gre za tujca, ki lahko v skladu z določbami tega zakona vloži prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji ali če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega člena;
– pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini v skladu s tretjim odstavkom 88. člena tega zakona.
(7) Odločbe, razen prvega dovoljenja za začasno prebivanje, in sklepi, izdani v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje, se vročijo osebno tujcu, za katerega se izdajo, oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku:
– pri pristojnem organu, ki je odločbo ali sklep izdal, če gre za tujca, ki lahko v skladu z določbami tega zakona vloži prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji;
– v skladu s četrtim odstavkom 88. člena tega zakona.«.
Dosedanji šesti do osmi odstavek postanejo osmi do deseti odstavek.
4. člen 
V 36. členu se za četrtim odstavkom dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Dovoljenje za začasno prebivanje, izdano v postopku podaljšanja ali izdaje nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje, se vroči osebno tujcu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku pri pristojnem organu, ki je dovoljenje izdal, ali osebno po pošti. Način vročitve izbere vlagatelj prošnje ob vložitvi prošnje za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje.
(6) Vročitev po pošti je opravljena, ko tujec oziroma njegov zakoniti zastopnik prevzame podaljšano oziroma nadaljnje dovoljenje za začasno prebivanje. Če ga ne prevzame v osmih dneh od prejema obvestila o dospeli pošiljki, kadar je določen način vročitve po pošti, se vrne pristojnemu organu, ki ga je izdal.«.
5. člen 
V 37. členu se peti in šesti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(5) Tujec, ki ima enotno dovoljenje, lahko v času njegove veljavnosti, vendar najkasneje do umika soglasja k enotnemu dovoljenju, zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu, zamenja delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih na podlagi soglasja pristojnega organa po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Prošnji za podajo soglasja k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, ki jo lahko vloži tujec ali njegov delodajalec pri pristojnem organu, je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Pristojni organ po prejemu prošnje po uradni dolžnosti posreduje prošnjo in dokazila organu, pristojnemu za podajo soglasja. Soglasje ni potrebno, če zakon, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, določa, da soglasje v navedenih primerih ni potrebno.
(6) Organ, pristojen za podajo soglasja k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, mora o prošnji za podajo soglasja odločiti v roku 15 dni od prejema prošnje iz prejšnjega odstavka. Če organ, pristojen za podajo soglasja, soglasja ne poda v roku, se ne šteje, da je bilo soglasje podano, niti se ne šteje, da ni bilo podano. Če soglasje ni podano zaradi neizpolnjevanja pogojev po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, organ, pristojen za podajo soglasja, o tem in o razlogih obvesti pristojni organ, ki prošnjo za zamenjavo delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavo delodajalca ali za zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih z odločbo zavrne.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Pristojni organi prošnje za izdajo enotnega dovoljenja za tujce, ki se zaposlijo pri delodajalcih s področja javnega sektorja, ki izvajajo zdravstveno dejavnost, dejavnost vzgoje in izobraževanja, v javnih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo odraslih oseb, v posebnih socialnovarstvenih zavodih za odrasle, v varstveno delovnih centrih in socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje, v javnih zavodih, ki izvajajo socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu, ter v javnih socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo socialnovarstvene storitve, in prošnje, kadar je izdaja enotnega dovoljenja tujca v javnem interesu Republike Slovenije, obravnavajo prednostno. Obstoj javnega interesa na predlog zainteresiranega ministrstva ali drugega državnega organa ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom.«.
6. člen 
V 37.a členu se deveti odstavek črta.
7. člen 
V 38. členu se šesti odstavek črta.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se črta četrti stavek.
Dosedanji deveti do enajsti odstavek postanejo osmi do deseti odstavek.
8. člen 
V 39. členu se četrti, peti in šesti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(4) Tujec, ki ima veljavno modro karto EU, lahko v prvih dveh letih zakonite zaposlitve, vendar najkasneje do umika soglasja k modri karti EU, zamenja delodajalca ali zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu na podlagi soglasja pristojnega organa po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Prošnji za podajo soglasja k zamenjavi delodajalca ali zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, ki jo lahko vloži tujec ali njegov delodajalec pri pristojnem organu, je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Pristojni organ po prejemu prošnje po uradni dolžnosti posreduje prošnjo in dokazila organu, pristojnemu za podajo soglasja. Soglasje ni potrebno, če zakon, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, določa, da soglasje v navedenih primerih ni potrebno.
(5) Organ, pristojen za podajo soglasja k zamenjavi delodajalca ali zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, mora o zahtevi za podajo soglasja odločiti v roku 15 dni od prejema prošnje. Če organ, pristojen za podajo soglasja, soglasja ne poda v roku, se ne šteje, da je bilo soglasje podano, niti se ne šteje, da ni bilo podano. Če soglasje ni podano zaradi neizpolnjevanja pogojev po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, organ, pristojen za podajo soglasja, o tem in o razlogih obvesti pristojni organ, ki prošnjo za zamenjavo delodajalca ali delovnega mesta pri istem delodajalcu z odločbo zavrne.
(6) Po prvih dveh letih zakonite zaposlitve lahko imetnik modre karte EU zamenja delodajalca brez soglasja organa, pristojnega za podajo soglasja k zamenjavi delodajalca, vendar mora pred zamenjavo delodajalca pristojnemu organu pisno sporočiti, da bo zamenjal delodajalca.«.
9. člen 
V 40. členu se v tretjem odstavku črta četrti stavek.
10. člen 
V 41. členu se v drugem odstavku črta šesti stavek.
11. člen 
V 44. členu se v sedmem odstavku črta četrti stavek.
12. člen 
V 44.d členu se v četrtem odstavku peti stavek nadomesti z besedilom »V času veljavnosti enotnega dovoljenja za prebivanje zaradi opravljanja pripravništva se lahko tujec zaposli pri dveh ali več delodajalcih na podlagi soglasja organa, ki je po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, pristojen za podajo soglasja. Glede postopka podaje soglasja se smiselno uporabljajo določbe petega in šestega odstavka 37. člena tega zakona.«.
13. člen 
V 47. členu se v prvem odstavku v šestem stavku za besedilom »prstne odtise da pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji« vejica nadomesti s piko, ostalo besedilo pa se črta.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine se izda in podaljšuje na prošnjo tujca iz prvega odstavka tega člena, ki mora priložiti dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje tistih družinskih članov, ki nameravajo prebivati v državi, pri čemer ta sredstva mesečno ne smejo biti nižja od ravni, določene za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine se lahko na prošnjo tujca iz prvega odstavka tega člena podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda, če polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vstopni ravni (A1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira). Tujec opravi obvezni preizkus znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, ki je sestavljen iz pisnega, ustnega in slušnega dela. Obvezni preizkus znanja izvajajo izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo javno veljavni program izobraževanja »Slovenščina kot drugi tuj jezik«. Šteje se, da polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, če je sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Republiki Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe, ali je končal šolanje na kateri koli stopnji v Republiki Sloveniji ali je končal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ali če je starejši od 60 let. Pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni izpolnjuje tudi polnoletni družinski član, ki je nepismen, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na vstopni ravni. Pogoja znanja slovenskega jezika na vstopni ravni ni treba izpolnjevati polnoletnemu družinskemu članu v primerih iz četrtega stavka prvega odstavka tega člena ter polnoletnemu družinskemu članu, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo sporazumevanje, ni sposoben opraviti izpita v zahtevani obliki. Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja ob zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti opravljanja izpita se izvede z izvedencem. Stroški, ki nastanejo zaradi izvedbe tega dokaza, so breme tujca.«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Vlada Republike Slovenije določi kriterije in merila za izobraževalni program iz petega odstavka tega člena, na podlagi katerega se izvaja obvezni preizkus znanja slovenskega jezika na vstopni ravni.«.
14. člen 
V 48. členu se v osmem odstavku črta peti stavek.
15. člen 
V 52. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Dovoljenje za stalno prebivanje se lahko izda tujcu, ki pet let neprekinjeno zakonito prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o vloženi prošnji za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o vloženi prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje, ki tujcu v času odločanja o njegovi prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji, in ki izpolnjuje druge pogoje za izdajo dovoljenja, določene s tem zakonom, ter izpolnjuje pogoj znanja iz slovenskega jezika na osnovni ravni, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni (A2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira), in če ni razlogov za zavrnitev izdaje dovoljenja iz 55. člena tega zakona. Tujec opravi obvezni preizkus znanja slovenskega jezika na osnovni ravni, ki je sestavljen iz pisnega, ustnega in slušnega dela. Obvezni preizkus znanja izvajajo izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo javno veljavni program izobraževanja »Slovenščina kot drugi tuj jezik«. Vlada Republike Slovenije določi kriterije in merila za izobraževalni program, na podlagi katerega se izvaja obvezni preizkus znanja slovenskega jezika na osnovni ravni. Šteje se, da tujec izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni, če je sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Republiki Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe, ali je končal šolanje na katerikoli stopnji v Republiki Sloveniji ali je končal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ali če je starejši od 60 let ali mlajši od 18 let. Pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni izpolnjuje tudi tujec, ki je nepismen, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na osnovni ravni. Pogoja znanja slovenskega jezika na osnovni ravni ni treba izpolnjevati tujcu, ki se mu dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda pred potekom petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji, ter tujcu, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo vsakdanje sporazumevanje, ni sposoben opraviti izpita v zahtevani obliki. Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja ob zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti opravljanja izpita se izvede z izvedencem. Stroški, ki nastanejo zaradi izvedbe tega dokaza, so breme tujca. Pogoj petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o vloženi prošnji za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o vloženi prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje, ki tujcu v času odločanja o njegovi prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji, je izpolnjen tudi, če je bil tujec v tem obdobju odsoten iz Republike Slovenije in ni imel izdanega dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o vloženi prošnji za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje, če so bile odsotnosti krajše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo deset mesecev. Čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji na podlagi vizuma za dolgoročno bivanje se všteje v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, če tujec pred potekom vizuma zaprosi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje in mu je bilo dovoljenje za začasno prebivanje izdano na podlagi 30. člena tega zakona. Čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija in poklicnega usposabljanja se v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje šteje polovično. Čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi sezonskega dela, kot napoteni delavec, kot oseba, premeščena znotraj gospodarske družbe, ali kot dnevni delovni migrant in čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji kot osebe z začasno zaščito se ne všteje v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Čas, ki ga je tujec prebil na prestajanju kazni, se ne šteje v čas, potreben za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. V času odločanja o prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje mora tujec v Republiki Sloveniji prebivati na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali na podlagi vložene prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v primeru tujca iz četrtega in petega odstavka tega člena.«.
16. člen 
Za 53.b členom se doda nov 53.c člen, ki se glasi:
»53.c člen 
(vročitev dovoljenja za stalno prebivanje) 
Za vročitev dovoljenja za stalno prebivanje, izdanega na podlagi 52., 53., 53.a in 53.b člena tega zakona, se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 36. člena tega zakona.«.
17. člen 
V 55. členu se v drugem odstavku črta tretji stavek.
18. člen 
V 56. členu se v prvem odstavku četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– če organ, ki je po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, pristojen za podajo soglasja k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, umakne soglasje k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih.«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo drugi do peti odstavek.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane šesti odstavek, se črta besedilo »ali pisne odobritve«.
Dosedanji osmi do deseti odstavek postanejo sedmi do deveti odstavek.
19. člen 
V 59. členu se v četrtem odstavku za besedo »organu« doda besedilo »ali po pošti« in doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Glede vročanja pri pristojnem organu ali po pošti v Republiki Sloveniji se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 36. člena tega zakona.«.
20. člen 
V 60.a členu se v drugem odstavku drugi stavek spremeni tako, da glasi: »Tujec iz prejšnjega stavka, ki za vstop v Republiko Slovenijo in bivanje ne potrebuje vizuma, ter tujec iz prejšnjega stavka, ki je dnevni delovni migrant in za vstop v Republiko Slovenijo in bivanje potrebuje vizum, lahko na podlagi tega potrdila vstopi v Republiko Slovenijo zaradi namena, zaradi katerega je vložil prošnjo za podaljšanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje.«.
V šestem odstavku se besedilo »šestega odstavka 56. člena« nadomesti z besedilom »petega odstavka 56. člena«.
21. člen 
V 87. členu se v tretjem odstavku besedilo »pisne odobritve« nadomesti z besedilom »zavrnitve zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih«.
22. člen 
V 88. členu se v drugem odstavku doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije v tujini v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje digitalno zajame dva prstna odtisa tujca brez poziva upravne enote.«.
23. člen 
V 104. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Prenos dovoljenja za prebivanje in potnega lista za tujca med izvajalcem iz prvega odstavka tega člena in pristojnim organom oziroma ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, ter vročitev podaljšanega in nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje ter dovoljenja za stalno prebivanje, izvaja podjetje ali organizacija, registrirana za prenos poštnih pošiljk, v skladu s pogodbo, sklenjeno z izvajalcem iz prvega odstavka tega člena, in zakonom, ki ureja poštne storitve, na način, ki zagotavlja zaščito, varnost in sledljivost poštnih pošiljk.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Podatek o registrski in serijski številki izkaznice dovoljenja za prebivanje sme uporabljati podjetje ali organizacija iz prejšnjega odstavka za potrditev prevzema poštnih pošiljk in ga mora v 30 dneh od prejema podatka uničiti.«.
24. člen 
106. člen se spremeni tako, da se glasi:
»106. člen 
(pomoč pri vključevanju tujcev, ki niso državljani EU) 
(1) Tujcem, ki niso državljani EU, se z namenom hitrejšega vključevanja v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije brezplačno zagotavlja:
– programe učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, pod pogoji, določenimi v tem členu,
– programe medsebojnega poznavanja in razumevanja s slovenskimi državljani,
– informiranje v zvezi z njihovim vključevanjem v slovensko družbo.
(2) Do brezplačne udeležbe v programih učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe so upravičeni tujci, ki niso državljani EU in ki:
– v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje ter njihovi družinski člani, ki imajo v Republiki Sloveniji dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ne glede na dolžino prebivanja v Republiki Sloveniji in dolžino veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje;
– v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, izdanega z veljavnostjo najmanj enega leta;
– so družinski člani slovenskih državljanov ali državljanov EU, ki v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za prebivanje za družinskega člana, ne glede na dolžino prebivanja in dolžino veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje.
(3) Do brezplačne udeležbe v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe niso upravičeni tujci, ki so končali šolanje v slovenskem jeziku na katerikoli stopnji v Republiki Sloveniji, so vključeni v redni izobraževalni program v Republiki Sloveniji, ki poteka v slovenskem jeziku, ali so že pridobili potrdilo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na vsaj osnovni ravni.
(4) Vlada Republike Slovenije določi način in obseg zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani EU.
(5) Vlada Republike Slovenije sprejme strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije.«.
25. člen 
V 110. členu se v dvanajstem odstavku v prvem stavku za besedilom »v postopkih podaje soglasja k izdaji enotnega dovoljenja in« besedilo »pisne odobritve« nadomesti z besedilom »podatke o odločitvah v postopkih podaje soglasja k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih«, za besedilom »podatke o umaknjenih soglasjih k izdaji enotnega dovoljenja in« pa se besedilo »pisne odobritve« nadomesti z besedilom »umaknjenih soglasjih k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih«.
Za dvanajstim odstavkom se doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi:
»(13) Iz Registra tujcev se v evidenco podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih pošiljk, iz petega odstavka 104. člena tega zakona, pošlje podatek o registrski in serijski številki izkaznice dovoljenja za prebivanje. Register tujcev se na podlagi registrske številke izkaznice dovoljenja za prebivanje povezuje z evidenco podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih pošiljk, ki se vodi skladno z določbami zakona, ki ureja poštne storitve. Iz evidence podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih pošiljk, se v Register tujcev pošlje podatek o datumu prevzema izkaznice na pošto, datumu vročitve, ter podatek o osebi, ki ji je bila izkaznica dovoljenja za prebivanje vročena.«.
26. člen 
V 111. členu se v osmem odstavku besedilo »izdajo pisne odobritve zaradi zamenjave delovnega mesta, zamenjave delodajalca ali zaradi zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih, ki se izda na podlagi soglasja k pisni odobritvi organa, pristojnega po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev« nadomesti z besedilom »podajo soglasja k zamenjavi delovnega mesta, zamenjavi delodajalca ali zaradi zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih«.
V trinajstem odstavku se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Evidenca o dovoljenjih za začasno prebivanje vsebuje tudi podatke o enotnem dovoljenju, številki in datumu podaje soglasja k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, številki, datumu izdaje in pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih ter podatke o številki, datumu izdaje in pravnomočnosti odločbe, s katero se zavrne kratkotrajna premestitev.«.
27. člen 
V 115. členu se v prvem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Biometrični podatek o podobi obraza in prstnih odtisih se v evidenci o vizumih in evidenci o dovoljenjih za začasno prebivanje za namen enoznačne identifikacije tujca v primeru pogrešitve ali odtujitve vizuma ali dovoljenja za prebivanje in v primeru podaljšanja ter izdaje nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje hrani pet let po pravnomočni odločitvi o prošnji, nato pa se iz evidence briše.«.
V enajstem odstavku se v drugem stavku za besedo »pogrešitve« beseda »ali« nadomesti z vejico, za besedo »odtujitve« pa se doda besedilo »ali podaljšanja«.
28. člen 
V 128. členu se črta peti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane šesti odstavek, se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Družinski član, ki za vstop v Republiko Slovenijo in bivanje ne potrebuje vizuma, lahko s tem potrdilom vstopi v Republiko Slovenijo.«.
29. člen 
Za 137. členom se doda nov 137.a člen, ki se glasi:
»137.a člen 
(vročanje in izdelava potrdil in dovoljenj ter povezovanje z evidencami) 
(1) Potrdilo o prijavi prebivanja, dovoljenje za prebivanje za družinskega člana državljana EU ali slovenskega državljana, odločba o zavrnitvi izdaje potrdila o prijavi prebivanja, dovoljenja za prebivanje za družinskega člana državljana EU ali slovenskega državljana, sklep o ustavitvi postopka in sklep o zavrženju prošnje se vročijo osebno tujcu, za katerega se izdajo, oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku pri pristojnem organu, ki je potrdilo, dovoljenje, odločbo ali sklep izdal.
(2) Za vročitev potrdila o prijavi prebivanja, izdanega v postopku obnove potrdila, dovoljenja za prebivanje za družinskega člana državljana EU ali slovenskega državljana, izdanega v postopku podaljšanja ali izdaje nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, potrdila o prijavi stalnega prebivanja in dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU ali slovenskega državljana, se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 36. člena tega zakona.
(3) Glede izdelave in personalizacije potrdil oziroma dovoljenj iz prvega in drugega odstavka tega člena, glede uporabe osebnih podatkov za njihovo izdelavo, pregleda dokumentacije in prostorov ter pristojnosti uradne osebe pri opravljanju nadzora se smiselno uporabljajo določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 104. člena tega zakona. Glede prenosa potrdila oziroma dovoljenja iz prvega in drugega odstavka tega člena med izvajalcem in pristojnim organom oziroma ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, in glede vročanja potrdil oziroma dovoljenj iz prejšnjega odstavka s strani podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih pošiljk, in glede uporabe podatkov o registrski in serijski številki izkaznice potrdil oziroma dovoljenj s strani podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih pošiljk, se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 104. člena tega zakona. Glede pošiljanja podatkov o registrski in serijski številki izkaznice potrdil oziroma dovoljenj iz prejšnjega odstavka ter glede povezovanja registra tujcev z evidenco podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih pošiljk, se smiselno uporablja trinajsti odstavek 110. člena tega zakona.«.
30. člen 
V 141.h členu se črta tretji odstavek.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
31. člen 
Za 141.k členom se doda nov 141.l člen, ki se glasi:
»141.l člen 
(vročanje in izdelava dovoljenj in potrdil ter povezovanje z evidencami) 
(1) Dovoljenje za začasno prebivanje iz 141.b člena, potrdilo o pravicah obmejnega delavca iz 141.h člena tega zakona, odločba o zavrnitvi izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca, sklep o ustavitvi postopka in sklep o zavrženju prošnje se vročijo osebno tujcu, za katerega se izdajo, oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku pri pristojnem organu, ki je dovoljenje, potrdilo, odločbo ali sklep izdal.
(2) Za vročitev dovoljenja za začasno prebivanje in potrdila o pravicah obmejnega delavca, izdanega v postopku podaljšanja dovoljenja oziroma potrdila po 141.b in 141.h členu tega zakona, in dovoljenja za stalno prebivanje iz 141.c člena tega zakona se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 36. člena tega zakona.
(3) Glede izdelave in personalizacije potrdil oziroma dovoljenj iz prvega in drugega odstavka tega člena, glede uporabe osebnih podatkov za njihovo izdelavo, pregleda dokumentacije in prostorov ter pristojnosti uradne osebe pri opravljanju nadzora se smiselno uporabljajo določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 104. člena tega zakona. Glede prenosa potrdila oziroma dovoljenja iz prvega in drugega odstavka tega člena med izvajalcem in pristojnim organom oziroma ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, glede vročanja potrdil oziroma dovoljenj iz prejšnjega odstavka s strani podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih pošiljk, in glede uporabe podatkov o registrski in serijski številki izkaznice potrdil oziroma dovoljenj s strani podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih pošiljk, se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 104. člena tega zakona. Glede pošiljanja podatkov o registrski in serijski številki izkaznice potrdil oziroma dovoljenj iz prejšnjega odstavka ter glede povezovanja registra tujcev z evidenco podjetja ali organizacije, registrirane za prenos poštnih pošiljk, se smiselno uporablja trinajsti odstavek 110. člena tega zakona.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
32. člen 
(1) V postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine se za prošnje, o katerih do uveljavitve tega zakona ni bilo pravnomočno odločeno, in za prošnje, vložene v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, uporablja peti odstavek 47. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US).
(2) V postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine, se za prošnje, vložene v času od poteka šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona do začetka uporabe spremenjenega petega odstavka 47. člena zakona, uporablja peti odstavek 47. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US). Polnoletni družinski član mora predložiti tudi potrdilo o udeležbi v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni oziroma enotnem programu na vstopni ravni. Šteje se, da polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj udeležbe v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni oziroma enotnem programu na vstopni ravni, če je sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Republiki Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe, ali je končal šolanje na kateri koli stopnji v Republiki Sloveniji ali je končal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ali če je starejši od 60 let. Pogoja udeležbe v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni oziroma enotnem programu na vstopni ravni ni treba izpolnjevati polnoletnemu družinskemu članu v primerih iz četrtega stavka prvega odstavka 47. člena zakona ter polnoletnemu družinskemu članu, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo sporazumevanje, ni sposoben opraviti izpita v zahtevani obliki. Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja ob zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti opravljanja izpita se izvede z izvedencem. Stroški, ki nastanejo zaradi izvedbe tega dokaza, so breme tujca.
(3) V postopkih izdaje dovoljenja za stalno prebivanje se za prošnje, ki so vložene do začetka uporabe prvega odstavka 52. člena zakona in o katerih do začetka uporabe teh določb ni bilo pravnomočno odločeno, uporablja prvi odstavek 52. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US).
(4) Postopki za zamenjavo delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih in postopki razveljavitve pisne odobritve, ki so se začeli do začetka uporabe določb iz prvega stavka drugega odstavka 36. člena tega zakona in o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno pred začetkom uporabe teh določb, se zaključijo v skladu z Zakonom o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr. in 105/22 – ZZNŠPP).
(5) Pisne odobritve za zamenjavo delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavo delodajalca ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih, izdane v skladu z Zakonom o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr. in 105/22 – ZZNŠPP), se od začetka uporabe določb iz prvega stavka drugega odstavka 36. člena tega zakona štejejo za soglasje k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih v skladu s spremenjenimi in dopolnjenimi določbami zakona.
33. člen 
Vročanje se v skladu z novim šestim in sedmim odstavkom 34. člena, novim petim in šestim odstavkom 36. člena, 53.c členom, spremenjenim četrtim odstavkom 59. člena, spremenjenim petim in novim šestim odstavkom 104. člena, novim 137.a členom in novim 141.l členom zakona začne izvajati najpozneje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. Minister, pristojen za notranje zadeve, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi datum, od katerega se vročanje izvaja v skladu z določbami iz prejšnjega stavka. Do datuma iz prejšnjega stavka se vročanje izvaja v skladu z Zakonom o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr. in 105/22 – ZZNŠPP).
34. člen 
(1) Podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr. in 105/22 – ZZNŠPP), se uskladijo s tem zakonom v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
(2) Vlada Republike Slovenije uskladi uredbo, ki ureja način in obseg zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani EU, s spremenjenim 106. členom zakona in sprejme strategijo vključevanja tujcev iz petega odstavka 106. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
35. člen 
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 57/21) se v 105. členu tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se določbe spremenjenega devetega in desetega odstavka 110. člena in desetega odstavka 114. člena zakona začnejo uporabljati 1. novembra 2024. Do takrat se uporabljajo deveti in deseti odstavek 110. člena in deseti odstavek 114. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US).
36. člen 
(1) Spremenjeni peti odstavek 47. člena in spremenjeni prvi odstavek 52. člena zakona se začneta uporabljati 1. novembra 2024. Do takrat se uporabljata peti odstavek 47. člena in prvi odstavek 52. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo, 9/18 – popr. in 62/19 – odl. US).
(2) Spremenjeni peti in šesti odstavek 37. člena, spremenjeni četrti, peti in šesti odstavek 39. člena, spremenjeni četrti odstavek 44.d člena, spremenjeni prvi, drugi in dosedanji sedmi, ki postane šesti odstavek 56. člena, spremenjeni šesti odstavek 60.a člena, spremenjeni tretji odstavek 87. člena, spremenjeni dvanajsti odstavek 110. člena ter spremenjeni osmi in trinajsti odstavek 111. člena zakona se začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se uporabljajo določbe petega in šestega odstavka 37. člena, četrtega, petega in šestega odstavka 39. člena, četrtega odstavka 44.d člena, prvega, drugega in sedmega odstavka 56. člena, šestega odstavka 60.a člena, tretjega odstavka 87. člena, dvanajstega odstavka 110. člena ter osmega in trinajstega odstavka 111. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr. in 105/22 – ZZNŠPP).
(3) Nov trinajsti odstavek 110. člena zakona se uporablja od datuma iz 33. člena tega zakona.
37. člen 
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 213-04/23-5/30
Ljubljana, dne 18. aprila 2023
EPA 681-IX
Državni zbor 
Republike Slovenije 
mag. Urška Klakočar Zupančič 
predsednica 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti