Uradni list

Številka 166
Uradni list RS, št. 166/2022 z dne 30. 12. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 166/2022 z dne 30. 12. 2022

Kazalo

4300-98/2022/3 Ob-3832/22, Stran 2720
Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, Ljubljana objavlja
javni razpis 
za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah 
1. Pravne podlage
Osnovo za izvedbo javnega razpisa predstavljajo naslednje pravne podlage:
– Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I z dne 22. 12. 2020, str. 23; v nadaljevanju Uredba 2020/2094/EU),
– Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. 57 z dne 18. 2. 2021, str. 17), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L 111, 31. 3. 2021); v nadaljevanju Uredba 2021/241/EU),
– Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2106 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti (UL L št. 429/83 z dne 1. 12. 2021, str. 83), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 96 z dne 24. 3. 2022, str. 47),
– Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2105 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih (UL L št. 429 z dne 1. 12. 2021, str. 79) z vsemi spremembami,
– Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegiranim sklepom Komisije (EU, Euratom) 2021/135 z dne 12. novembra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta s podrobnimi pogoji za izračun dejanske stopnje rezervacij skupnega sklada za rezervacije (UL L št. 42, 5. 2. 2021, str. 9),
– Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198/13 z dne 22. 6. 2020, str. 13),
– Obvestilo Komisije Tehnične smernice za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ v skladu z Uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. C 58 z dne 18. 2. 2021) v nadaljevanju: Tehnične smernice za uporabo »načela da se ne škoduje bistveno«,
– Načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije, potrjen na Vladi RS dne 28. 4. 2021 in potrjen z izvedbenim sklepom Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo z dne 20. 7. 2021 (https://www.eu-skladi.si/sl/po-2020/nacrt-za-okrevanje-in-krepitev-odpornosti),
– Izvedbeni sklep Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo z dne 20. 7. 2021 (v nadaljevanju: Sklep CID, https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10612-2021-INIT/SL/pdf),
– Operativne ureditve za izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost med Evropsko komisijo in Slovenijo (podpisan dne 21. 3. 2022, https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/slovenia_rrf_oa_-_countersigned.pdf),
– Smernice za določitev načina financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, št. 546-36/2022/1621/21 z dne 14. april 2022 (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/Sistem-izvajanja/Smernice-za-dolocitev-nacina-izvajanja-Mehanizma-za-okrevanje-in-odpornost.pdf),
– Smernice za določitev načina izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost z dne 15. april 2022 (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/Sistem-izvajanja/Smernice-za-dolocitev-nacina-izvajanja-Mehanizma-za-okrevanje-in-odpornost.pdf)
– Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS, št. 167/21),
– Priročnik o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, Verzija 1.1. z dne 4. avgust 2022 (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/Sistem-izvajanja/Prirocnik-o-nacinu-izvajanja-Mehanizma-za-okrevanje-in-odpornost_Verzija-1.1_4. 8. 2022.pdf),
– Priročnik o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost, Verzija 1.1. z dne 4. avgust 2022 (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/Sistem-izvajanja/Prirocnik-o-nacinu-izvajanja-Mehanizma-za-okrevanje-in-odpornost_Verzija-1.1_4. 8. 2022.docx),
– Strategija koordinacijskega organa Mehanizma za okrevanje in odpornost za boj proti goljufijam, 546-37/2021-1621/2 z dne 30. december 2021 (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/Strategija-koordinacijskega-organa-Mehanizma-za-okrevanje-in-odpornost-za-boj-proti-goljufijam.pdf),
– Direktiva 2010/31/EU evropskega parlamenta in sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L št. 153/13, 18. 6. 2020),
– Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US),
– Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18),
– Uredba o razvojnih spodbudah za turizem (Uradni list RS, št. 208/21),
– Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16),
– Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16),
– Proračun Republike Slovenije za leto 2023 (DP2023) (Uradni list RS, št. 187/21 in 150/22),
– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21, 206/21 – ZDUPŠOP, 129/22, 140/22 – ZSDH-1A in 150/22 – ZIPRS2324),
– Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP in 149/22),
– Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11),
– Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov UL L, št. 119, z dne 4. 5. 2016, str.1) (v nadaljevanju: Splošna uredba GDPR),
– Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20),
– Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo in 158/20 in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZIntPK),
– Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US in 100/22 – ZNUZSZS),
– Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZUP),
– Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju: Zakon o poslovni skrivnosti),
– Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb),
– Zakon o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04, 61/06 – ZDru-1, 46/14 – ZON-C in 21/18 – ZNOrg),
– Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14, 21/16 in 47/18),
– Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13, 99/13 in 47/18),
– Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15 in 7/19),
– Pravilnik o označevanju zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in območij Natura 2000 (Uradni list RS, št. 145/21),
– Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17 in 82/20),
– Uredba o Načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016–2025 (Uradni list RS, št. 34/16),
– Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96 in 46/14 – ZON-C),
– Uredbe, odloki, resolucije o zavarovanju območij in načrtih upravljanja za: KP Ljubljansko barje, Regijski park Škocjanske jame, Triglavski narodni park, Krajinski park Strunjan, Krajinski park Goričko, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Ljubljansko barje, Kozjanski regijski park, Krajinski park Kolpa, Krajinski park Zgornja Idrijca, Krajinski park Radensko polje, Notranjski regijski park, Krajinski park Pivška presihajoča jezera, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, Krajinski park Lahinja, Krajinski park Debeli rtič, Krajinski park Logarska dolina, Naravni rezervat Ormoške lagune,
– Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 –ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).
2. Naziv in sedež nosilnega organa, ki dodeljuje sredstva
Neposredni proračunski uporabnik je Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo). Ministrstvo nastopa pri izvedbi tega javnega razpisa v vlogi nosilnega organa in izvajalca javnega razpisa.
Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa zagotavlja Evropska unija iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost oziroma se pravice porabe zagotavljajo iz podračuna, s katerim upravlja organ v sestavi Ministrstva za finance, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: URSOO) in na kateremu se zbirajo sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje ukrepov iz NOO.
3. Uvrstitev javnega razpisa v NOO: javni razpis je v NOO uvrščen v razvojno področje C3: Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponenta K4: Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino, in v naložbo IC: Trajnostni razvoj javne in skupne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah.
4. Namen, cilji in predmet javnega razpisa ter upravičeno območje
4.1 Namen in cilji javnega razpisa
Konkurenčnost turističnih destinacij, zasebnih ponudnikov turističnih nastanitvenih objektov ter dodatne turistične ponudbe je v veliki meri odvisna od urejenosti, ustreznosti, varnosti in kakovosti javne turistične infrastrukture. Celostno doživetje turistov in njihovo vrednotenje kakovosti destinacije in njenih posameznih deležnikov je namreč odvisno od delovanja vseh funkcij destinacije.
V Sloveniji navedeni objekti in površine javne in skupne turistične infrastrukture v turističnih destinacijah na ravni lokalnih skupnosti v veliki meri niso urejeni ali so pomanjkljivi in ne dosegajo kakovostne ravni in trajnostne naravnanosti.
Namen javnega razpisa je krepitev trajnostnega razvoja javne in skupne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah, dvig kakovosti in s tem konkurenčnosti destinacij in njenih deležnikov, višjo kakovost doživetij turistov, dvig dodane vrednosti v turizmu ter izboljšanje kakovosti bivanja domačega prebivalstva in sprejemljivost turizma za lokalno okolje in vključenost domačega prebivalstva v koristi od turizma.
Cilji javnega razpisa so:
– trajnostno preoblikovanje javne turistične infrastrukture z vlaganji v obnovo in izgradnjo javne turistične infrastrukture,
– izboljšanje funkcionalnosti, varnosti in kakovosti javne turistične infrastrukture ter dviga kakovosti storitev in doživetij turistov.
4.2 Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje vlaganj v izgradnjo, obnovo ali širitev javne in skupne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah, kamor sodijo vlaganja v (tudi na ali ob):
– urbane parke in druge zelene javne površine v poselitvenih območjih in zelene javne površine na poselitvenih in neposelitvenih območjih,
– plaže in obale morja, rek, jezer, ribnikov in drugih vodnih površin,
– drugo naravno dediščino1, valorizirano v turizmu,
1 Kot enote naravne dediščine se upoštevajo naravne vrednote na podlagi Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb) in Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15 in 7/19). Naravna vrednota, v okviru katere se izvaja projekt, mora biti vpisana v register/seznam naravnih vrednot, ki ga vodi ARSO (prijavitelj ob prijavi navede evidenčno številko). Upoštevajo se ZGOLJ naravne vrednote DRŽAVNEGA POMENA, ob tem pa je pogoj, da bo potencial naravne vrednote, ki je predmet prijave, uporabljen v turistične namene.
– turistične znamenitosti2,
2 Pri vlaganjih v turistične znamenitosti se upoštevajo zgolj vlaganja v naložbe, ki so povezane z naravno in/ali kulturno dediščino ali predstavljajo turistično atrakcijo. Turistične znamenitosti morajo imeti izrazito turističen značaj (valorizacija v turistične namene, pri čemer se beležijo ali se bodo beležili turistični obiski), in niso primarno v drugi funkciji, npr. v funkciji športa (npr. bazeni, športne dvorane, površine za šport in rekreacijo domačinov), vzgoje in izobraževanja (npr. živalski vrtovi, območja in površine za ekskurzije šolarjev), kulture (zgolj ozko: raziskovanje, hranjenje, arhiviranje, restavriranje itd.), kmetijstva itd. V primeru vlaganja v turistične znamenitosti se prijavitelj v izjavi zaveže, da gre za vlaganje v turistično znamenitost, ki sodi med tri najbolj obiskane znamenitosti v turistični destinaciji ali bo to postala. To dokazuje z oceno podatkov o obisku turistov in projekcijo obiskov v prihodnjih letih, vpisano v obrazec št. 4.2, točka 6.
Da prijavitelj vlaga v turistično znamenitost se šteje, v kolikor projekta, ki je predmet prijave na razpis, ni mogoče razvrstiti v druge kategorije, ki so predmet razpisa (npr. naravno dediščino itd.)
– parkirne površine v bližini dostopnih poti in turističnih znamenitosti, vključno s sanitarijami in drugo podporno turistično infrastrukturo na ali ob parkirnih površinah (npr. prostori za shranjevanje, garderobe),
– označevalne table3, oprema za podajanje interaktivnih vsebin s področja turizma in oznake za usmerjanje, informiranje ali promocijo turističnih znamenitosti,
3 Klasične, digitalne, interaktivne.
– sprehajalne poti, tematske poti, planinske poti, dostopne poti4 do turističnih znamenitosti,
4 Upravičene so zgolj dostopne poti, ki so namenjene pešcem/pohodnikom/sprehajalcem.
– razgledne površine, tematske ogledne površine, površine za oddih, rekreacijo in igro, informativne in označevalne površine na mejah varovanih ali zavarovanih območij ali v poselitvenih območjih znotraj njih,
– javni pitniki vode in vodnjaki naravne vode.
Predmet sofinanciranja bodo zgolj vlaganja, ki so neposredno povezana s turizmom, kar pomeni, da bodo to infrastrukturo uporabljali pretežno turisti ter bo imela vpliv na višjo raven kakovosti doživetja turistov in s tem doseganje višjega cenovnega pozicioniranja vseh turističnih ponudnikov, ki delujejo v teh destinacijah.
Predmet sofinanciranja bodo zgolj vlaganja, ki bodo glede na naravo projektov usmerjena v okoljsko učinkovite in zeleno naravnane rešitve ter nadgrajena s sodobnimi digitalnimi orodji in rešitvami, ki bodo zagotavljala visoko kakovostno uporabniško izkušnjo.
4.3 Upravičeno območje
Upravičeno območje, kjer se izvajajo projekti, ki so predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu, je celotna Slovenija.
5. Ciljne skupine oziroma prijavitelji/potencialni končni prejemniki
5.1 Ciljne skupine
Ciljne skupine, katerim bodo namenjene investicije v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah, ki so predmet financiranja po tem razpisu, so prvenstveno turisti (domači in tuji) ter tudi lokalne skupnosti, civilno društvene organizacije (društva in zveze društev), državljani, gospodarski subjekti, ostali deležniki s področja turizma na območju vodilnih destinacij.
5.2 Prijavitelji oziroma potencialni končni prejemniki
Na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki izpolnjujejo vse pogoje in zahteve predmetnega javnega razpisa, pri čemer so prijavitelji lahko:
– lokalne skupnosti, ki delujejo na območju vodilnih turističnih destinacij5 ali so imele po podatkih SURS izvedenih vsaj 5.000 prihodov turistov v letu 2021 ali imajo vsaj 10.000 dnevnih obiskovalcev letno6,
5 Vodilne destinacije so območja, ki so opredeljena v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021.
6 Upošteva se leto 2021, pri čemer prijavitelj predloži letno poročilo lokalne skupnosti oz. javnega zavoda, s katerim dokazuje število dnevnih obiskovalcev v občini.
– javni zavodi, ki delujejo na področju turizma7 in so ustanovljeni s strani lokalnih skupnosti, ali javni zavodi za upravljanje zavarovanih območij, ki jih je ustanovila država in, ki na podlagi predpisa ali po pooblastilu Ministrstva za okolje in prostor vlagajo v infrastrukturo za obiskovanje naravnih vrednot ter delujejo tudi na področju turizma8 – oboji zgolj v primeru, ko delujejo na območju vodilnih turističnih destinacij9 ali na območju občin, ki imajo po podatkih SURS izvedenih vsaj 5.000 prihodov turistov letno10 ali imajo vsaj 10.000 dnevnih obiskovalcev letno (glej opombo št. 6);
7 Razvidno iz ustanovnih aktov.
8 Razvidno iz ustanovnih aktov.
9 Vodilne destinacije so območja, ki so opredeljena v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021.
10 Upošteva se leto 2021.
– zveze društev, ki delujejo na področju turizma in imajo to opredeljeno v svojih ustanovnih aktih11 ter za svoje člane in javno dobrobit urejajo javno turistično infrastrukturo, vendar zgolj za vlaganja v planinske in tematske poti.
11 Zveze društev morajo imeti v svojih ustanovnih aktih vsaj posredno naveden turizem.
Za prijavitelja iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka so omejitve pri kandidiranju, in sicer se lahko na območju ene lokalne skupnosti prijavi zgolj en projekt s prijaviteljem iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka. V primeru, da sta prijavitelja na javni razpis oba prijavitelja iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka, je upravičenec za kandidiranje zgolj prijavitelj iz prve alineje prejšnjega odstavka. V primeru, da se na javni razpis prijavita dva ali več prijavitelja iz druge alineje prejšnjega odstavka na območju ene lokalne skupnosti, se pregledata obe vlogi, a sofinancira se le en projekt, in sicer tisti, ki doseže večje število točk pri ocenjevanju.
6. Pogoji za kandidiranje
Vloga mora izpolnjevati vse zahteve in pogoje javnega razpisa. Izpolnjevanje pogojev mora izhajati iz vsebine celotne vloge.
Glede izpolnjevanja razpisnih pogojev prijavitelj podpiše izjavo, s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu (izjava je del razpisne dokumentacije).
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
Če vloga ne bo izpolnjevala vseh pogojev, se zavrne. V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o izboru projekta, se pogodba o dodelitvi sredstev ne bo podpisala, sklep o izboru pa se bo odpravil.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev, lahko ministrstvo od le-te odstopi, pri čemer bo končni prejemnik dolžan vrniti že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun do dneva vračila sredstev na sklad NOO.
Za izvedbo postopka obravnave vlog (preverjanje pogojev, ocenjevanje, priprava sklepov itd.) je imenovana strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa (v nadaljevanju: strokovna komisija). Za vse pravočasne, pravilno označene in formalno popolne vloge (v nadaljevanju: formalna popolnost vloge) strokovna komisija najprej preveri, ali vloga izpolnjuje vse pogoje razpisa. Če ugotovi, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev javnega razpisa, nadaljnjega ocenjevanja po merilih strokovna komisija ne izvede, vloga prijavitelja pa se zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrne.
6.1 Splošni pogoji za prijavitelje
1. Prijavitelj mora izpolnjevati pogoje, ki so v točki 5.2 navedeni za prijavitelje oziroma potencialne končne prejemnike.
2. Prijavitelj, ki je javni zavod, ustanovljen s strani lokalne skupnosti, ali javni zavod, ustanovljen s strani države, ali zveza društev, mora priložiti ustanovitveni akt, iz katerega izhaja, da na dan oddaje vloge deluje na področju turizma12 in izkaže da je pristojen za izvedbo vlaganj, ki so predmet prijave na javni razpis.
12 Javni zavod, ustanovljen s strani države za upravljanje zavarovanih območij mora imeti v svojem ustanovnem aktu vsaj posredno naveden turizem (sprejemanje obiskovalcev, omogočanje ogledov ipd.)
3. Prijavitelj na dan oddaje vloge nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti v višini 50 eurov ali več do ministrstva oziroma njegovih izvajalskih institucij: Slovenskega podjetniškega sklada, Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije in Slovenskega regionalno razvojnega sklada, pri čemer neporavnane obveznosti izhajajo iz naslova pogodb o sofinanciranju oziroma o dodelitvi javnih sredstev in so bile kot neporavnane in zapadle spoznane v pravnomočni odločbi pristojnega organa.
4. Prijavitelj nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje vloge), v obdobju zadnjega leta, šteto za nazaj od dne oddaje vloge; šteje se, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.
5. Za prijavitelja ni podana prepoved poslovanja v razmerju do ministrstva v obsegu, kot izhaja iz 35. in 36. člena ZIntPK.
6. Za iste že povrnjene upravičene stroške in aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja v tem razpisu, prijavitelj ni in ne bo pridobil sredstev iz drugih javnih virov (sredstev evropskega, državnega ali lokalnega proračuna) (prepoved dvojnega financiranja).
6.2 Posebni pogoji za projekt
1. Projekt mora biti skladen z namenom, cilji in s predmetom javnega razpisa.
2. Projekt mora imeti vnaprej določen začetek in konec izvajanja. Projekt se ne sme začeti pred oddajo vloge na javni razpis (vsi dogodki, povezani z izvedbo projekta kot so npr. zavezujoče naročilo, podpis/sklenitev pogodbe, predplačila, are, izdaja avansnih računov, izdaja računov, se lahko izvršijo šele po datumu oddaje vloge na ta razpis), pri čemer navedeno ne velja za stroške za projektno dokumentacijo, ki se lahko izdela pred oddajo vloge na javni razpis, vendar ne pred 20. 7. 2021. Projekt mora biti zaključen najkasneje do 30. 9. 2025. Projekti, ki so se pričel izvajati pred oddajo vloge, niso upravičeni do sofinanciranja.
3. Predvideni investicijski posegi v okviru projekta so skladni s prostorskim aktom, kar je razvidno iz priloženega mnenja samoupravne lokalne skupnosti13.
13 Navedeno mnenje izda pristojna upravna enota, pri čemer lokacijska informacija ne šteje za ustrezno dokazilo.
4. Vlaganja v javno turistično infrastrukturo, ki je predmet prijave, morajo biti trajnejšega značaja (omogočati uporabo najmanj za čas spremljanja projekta in ne za npr. enkratne dogodke) in biti na voljo za uporabo ciljnim skupinam vsaj 6 mesecev na leto.
5. Vloga mora vsebovati terminski plan projekta z razdelanimi aktivnostmi za izvedbo projekta.
6. Višina sofinanciranja projekta lahko znaša najmanj 10.000 EUR in največ 350.000 EUR.
7. Za projekt je potrebno priložiti izdelano in potrjeno investicijsko dokumentacijo v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16, v nadaljevanju: uredba), in sicer:
– za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo do 500.000,00 EUR najmanj dokument identifikacije investicijskega projekta;
– Projekti nad vrednostjo 500.000,00 EUR priložijo dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program (DIIP);
– Projekti nad vrednostjo 2,5 mio EUR priložijo dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijska zasnova (PIZ) in investicijski program (IP).
Prijavitelj mora k vlogi priložiti podpisane in žigosane sklepe o potrditvi investicijske dokumentacije.
8. Prijavitelj mora imeti za projekt v celoti zaprto finančno konstrukcijo oziroma ob upoštevanju pričakovanih sredstev iz naslova tega javnega razpisa zagotovljene vire za izvedbo celotnega projekta.
9. Javna infrastruktura, ki je predmet sofinanciranja na podlagi tega javnega razpisa, bo morala biti prosto dostopna tako turistom kot lokalnim prebivalcem (prijavitelj za vstop nanjo ne sme zaračunavati vstopnine, lahko pa v primeru doseganja maksimalnih kapacitet omejuje vstop).
10. Projekt mora glede na naravo projekta vključevati elemente digitalizacije.
6.3 Posebni pogoji za prijavitelje
1. Prijavitelj, ki je lokalna skupnost ali javni zavod, ustanovljen s strani lokalne skupnosti, ali javni zavod, ustanovljen s strani države, ima nepremičnino v svoji lasti, kar dokazuje z dokazilom o lastništvu. V kolikor ni lastnik oziroma edini lastnik, mora vlogi priložiti overjeno pogodbo o najemu, pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, koncesijsko pogodbo, sklenjeno med prijaviteljem in lastnikom zemljišča, služnostno pravico za gradnjo ali dokazilo, da je kot prijavitelj določen za upravljalca nepremičnine. Kolikor iz navedenih dokumentov ni razvidno, da se lastnik oziroma solastnik strinja z načrtovanimi aktivnostmi, mora predložiti tudi overjeno soglasje lastnika oziroma solastnika. Vse navedeno mora veljati za obdobje, ki ni krajše od amortizacije naložbe v projekt v skladu s predloženo investicijsko dokumentacijo oziroma oceno naložbenega projekta, pri čemer to obdobje ni krajše od treh let po zaključku projekta.
2. Prijavitelj, ki vlaga v naravne znamenitosti oziroma vrednote v varovanih in zavarovanih območjih mora upoštevati veljavno zakonodajo s področja ohranjanja narave, varstva okolja in voda. K prijavi mora priložiti predhodno pridobljeno mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave in upravljavca zavarovanega območja (če se prijava nanaša na naravne znamenitosti v zavarovanem območju), iz katerih je razvidno, da je vsebina projekta skladna s predpisi s področja ohranjanja narave, z načrti upravljanja zavarovanih območij, z načrtom upravljanja območij Natura 2000 ter drugimi načrti za varovanje območij, ki jih sprejme vlada ali minister in sicer v primerih, ko je potrebno pridobiti tako mnenje. Če predpisi tako zahtevajo, mora k prijavi priložiti tudi naravovarstveno soglasje ali v primeru načrtovane označitve naravne znamenitosti mnenje o potrditvi načrta postavitve znakov. Naravovarstveno soglasje in mnenje o potrditvi načrta postavitve znakov predloži v roku šestih mesecev od prejema sklepa o izboru oziroma najkasneje pred izplačilom prvega zahtevka za izplačilo. V kolikor soglasje oziroma mnenje ni priloženo, ministrstvo odstopi od pogodbe o sofinanciranju.
3. Prijavitelj mora imeti pravico graditi oziroma posegati v prostor v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo. Pravnomočno gradbeno dovoljenje za celotno investicijo mora biti priloženo k vlogi na javni razpis oziroma jo mora prijavitelj ministrstvu predložiti najkasneje v roku devet mesecev od prejema sklepa o izboru oziroma najkasneje pred izplačilom prvega zahtevka za izplačilo (razen v primeru, ko v skladu z veljavno zakonodajo gradbenega dovoljenja ni potrebno pridobiti, kar mora biti dokumentirano in ustrezno obrazloženo s sklepom o zavrženju vloge s strani upravne enote ob oddaji vloge oziroma najkasneje v roku 9-tih mesecev od prejema sklepa o izboru). V kolikor prijavitelj v roku ministrstvu ne bo priložil pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ministrstvo odstopi od pogodbe o sofinanciranju.
4. Prijavitelj, ki je lokalna skupnost, mora imeti projekt ustrezno opredeljen v veljavnem aktu o proračunu prijavitelja, in sicer v načrtu razvojnih programov (v nadaljevanju: NRP) – tretji del proračuna. Naziv projekta, zneski in viri financiranja morajo biti v investicijskem dokumentu, v obrazcih vloge in v NRP skladni. V nasprotnem primeru mora prijavitelj priložiti podpisano izjavo, da bo najkasneje do vložitve prvega zahtevka za izplačilo uskladil NRP oziroma posebni del proračuna z nazivom projekta, zneski in viri financiranja iz vloge na ta javni razpis. Dokazilo o usklajenosti je prijavitelj dolžan posredovati najkasneje ob prvem zahtevku za izplačilo.
5. Prijavitelj mora predložiti skico lokacije investicije, iz katere bodo razvidna vsa načrtovana vlaganja v okviru prijavljene operacije.
6. Prijavitelj lahko kandidira na razpis z eno vlogo.
7. Predmet sofinanciranja ne morejo biti projekti, iz katerih je razvidno oziroma bo tekom izvedbe projekta ali najkasneje v obdobju 5 (petih) let po izvedbi projekta ugotovljeno, da na javni turistični infrastrukturi podjetniško dejavnost opravljajo:
a) podjetja/organizacije, katerih naložbe škodujejo ciljem blažitve podnebnih sprememb: naložbe v zvezi s fosilnimi gorivi (vključno z nadaljnjo uporabo), razen za toploto / moč na osnovi zemeljskega plina, ki je skladna s pogoji iz Priloge III smernic načela, da se ne škoduje bistveno (DNSH). Dejavnosti, ki so vključene v sistem trgovanja s pravicami do emisije CO2 ali njegovih ekvivalentov, razen v kolikor so predvidene emisije bistveno nižje od relevantnih primerljivih vrednosti, določenih za brezplačno dodelitev;
b) podjetja/organizacije, katerih naložbe škodujejo prehodu v krožno gospodarstvo: naložbe v objekte za odstranjevanje odpadkov na odlagališčih, v obrate za mehansko biološko obdelavo (MBT) in sežigalnice za obdelavo odpadkov, pri čemer ta izključitev ne velja za naložbe v obrate, namenjene izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, obstoječe obrate, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata;
c) podjetja/organizacije, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju (npr. jedrski odpadki).
7. Merila za ocenjevanje vlog ter postopek in način izbora projektov
Strokovna komisija bo vloge ocenila na podlagi naslednjih meril:
Merilo 
Največje št. točk 
1.
SKLADNOST S STRATEŠKIMI USMERITVAMI NA PODROČJU TURIZMA 
7
2.
DVIG KONKURENČNOSTI
 
2.1.
Pomen turizma v destinaciji
15
2.2.
Dopolnitev obstoječe turistične ponudbe
7
2.3.
Razvoj novih turističnih produktov
12
2.4.
Dodatna ponudba
15
2.5.
Vpliv na prerazporejanje turističnih tokov 
3.
TRAJNOSTNO PREOBLIKOVANJE
3.1.
Okoljska trajnost
12
3.2.
Že pridobljeni okoljski znaki
5
3.3.
Družbena trajnost
7
4.
DIGITALIZACIJA
5
5.
LOKACIJA PROJEKTA
10
Skupaj: 
100
Maksimalno število točk je 100.
Način uporabe in pomen posameznih meril za ocenjevanje vlog sta natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji v točki 7.
Vloga mora vsebovati dokazila, iz katerih bo mogoče vlogo oceniti po merilih za ocenjevanje vlog.
Spodnja meja za sofinanciranje je najmanj 50 točk od 100 točk, v kar ni vključena ocena iz sklopa merila »Lokacija projekta, projekt se bo izvajal na obmejnem problemskem območju ali na območju TNP«.
Komisija med pozitivno ocenjenimi vlogami za sofinanciranje predlaga vloge po vrstnem redu skupnega števila dobljenih točk od najbolje do najslabše ocenjene.
V primeru, da bo več vlog ocenjenih z enakim skupnim številom točk, bodo imele prednost vloge z višjim številom točk po merilu št. 2. (Dvig konkurenčnosti), zatem bodo imele prednost vloge pri podmerilu št. 2.4., zatem po podmerilu št. 2.5, zatem po podmerilu št. 3.1. in zatem po datumu in uri prispetja vloge.
Strokovna komisija bo predstojniku ministrstva v odločanje podala predlog za vloge, ki so prispele na javni razpis. Minister sprejme končno odločitev s sklepom o zavrženju za formalno nepopolne vloge, vključno z neustrezno dopolnjenimi vlogami (ki so po dopolnitvi še vedno formalno nepopolne) in za prepozno prispele vloge, s sklepom o zavrnitvi za vse vsebinsko neustrezne vloge (ki ne izpolnjujejo pogojev), vloge, ki niso dosegle praga za sofinanciranje in vloge, ki so sicer dosegle prag za sofinanciranje, pa za njihovo sofinanciranje ni bilo na voljo razpoložljivih sredstev (razen v primeru, ki ga navajamo v nadaljevanju tega poglavja in v poglavju 8).
Del razpisanih sredstev lahko ostane nerazdeljen v primeru premajhnega števila vlog, ki bi dosegle minimalno število točk, potrebnih za sofinanciranje, ali v primeru, ko v okviru posameznega odpiranja javnega razpisa ni na voljo dovolj razpoložljivih sredstev za podporo zadnje izmed vlog, ki je po izvedenem postopku ocenjevanja v vrsti za sofinanciranje, v višini zaprošenega sofinanciranja kot izhaja iz vloge ali pa v skrajnem primeru, ko prijavitelji ne sprejmejo zmanjšanega obsega sofinanciranja, kot je to pojasnjeno v nadaljevanju tega poglavja. Nerazdeljena/neporabljena sredstva iz prvega roka za oddajo vlog bodo prijaviteljem lahko zagotovljena v okviru drugega odpiranja. Višino morebitnih nerazdeljenih/neporabljenih sredstev, ki bo na razpolago za drugo odpiranje, bo ministrstvo objavilo na spletni strani, kjer je objavljena tudi razpisna dokumentacija.
Vloge se za sofinanciranje potrjujejo v zgoraj navedenem vrstnem redu višine prejetih točk v postopku ocenjevanja vlog, skladno z merili. Vendar v primeru, ko v okviru javnega razpisa ni na voljo dovolj razpoložljivih sredstev za podporo zadnje izmed vlog, ki je po izvedenem postopku ocenjevanja v vrsti za sofinanciranje, do celotnega, to je v višini zaprošenega sofinanciranja kot izhaja iz vloge, lahko ministrstvo prijavitelja pozove k izjavi oziroma opredelitvi do možnosti izvedbe projekta z zmanjšanim obsegom sofinanciranja. V kolikor prijavitelj potrdi, da sprejema zmanjšan obseg sofinanciranja za izvedbo projekta in da lahko zagotovi dodatna lastna sredstva ter ministrstvu posreduje izjavo o zaprtju finančne konstrukcije in o izvedbi projekta kljub zmanjšanemu obsegu sofinanciranja, ministrstvo izda sklep o izboru vloge z zmanjšanim obsegom sofinanciranja.
V kolikor se prijavitelj ne strinja z izvedbo projekta z manjšim obsegom financiranja, se sofinanciranje z nižjim obsegom sofinanciranja lahko ponudi naslednjemu prijavitelju v vrsti glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja. V primeru, ko po tem postopku zmanjšanega sofinanciranja ne sprejme noben prijavitelj, ki je po višini prejetih točk dosegel minimalni prag za sofinanciranje, pa lahko sredstva v skrajnem primeru ostanejo nerazporejena.
V primeru, da posamezni prijavitelj odstopi od podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev, se sproščena sredstva lahko dodelijo pozitivno ocenjenemu projektu, ki je naslednji v vrsti za sofinanciranje glede na višino prejetih točk, skladno z zgoraj opredeljenim postopkom.
8. Okvirna razpoložljiva sredstva javnega razpisa
Skupna predvidena višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo razpisa, je 10.000.000,00 EUR.
Okvirna dinamika izplačil sredstev po letih:
Proračunska postavka
Leto 2023
Leto 2024
Leto 2025
SKUPAJ
PP 221456 – C3K11IC – Trajnostni razvoj slovenskega turizma-Javna turistična infrastruktura-NOO-MGRT
2.500.000,00
5.000.000,00
2.500.000,00
10.000.000,00
Skupaj
2.500.000,00
5.000.000,00
2.500.000,00
10.000.000,00
Pravice porabe bodo na razpolago na proračunski postavki 221456 – C3K11IC – Trajnostni razvoj slovenskega turizma – Javna turistična infrastruktura – NOO – MGRT. Sredstva bodo zagotovljena na evidenčnem projektu 1611-21-0015.
Pogodbe na osnovi objavljenega JR ne bodo podpisane, dokler ne bodo zagotovljena sredstva na evidenčnem projektu 1611-21-0015 in projekti ne bodo uvrščeni v načrt razvojnih programov.
Ministrstvo bo v primeru presežnega interesa s strani prijaviteljev, kakovosti prejetih vlog ali iz drugih razlogov, vendar zgolj v primeru, ko bodo zagotovljena dodatna razpoložljiva sredstva za predmetni javni razpis iz naslova Mehanizma za okrevanje in odpornost, integralna sredstva ali sredstva iz drugih virov financiranja, po potrebi lahko pred izdajo sklepov o izboru s spremembo javnega razpisa, ki bo objavljena v Uradnem listu in na spletni strani ministrstva, objavilo zvišanje razpisanih sredstev. Zvišanje razpisanih sredstev bo pri tem prvenstveno najmanj tolikšno, kolikor znaša razlika med obstoječo razpisano vrednostjo in sredstvi, ki so potrebna za podporo ene oziroma zadnje izmed vlog, ki je po višini prejetih točk zadnja v vrsti za izdajo sklepa o izboru, in sicer do višine zaprošenega sofinanciranja, kot le-ta izhaja iz vloge. V primeru zagotovitve več dodatnih razpoložljivih sredstev (s katerimi je možno podpreti več kot zgolj eno oziroma zadnjo izmed vlog, ki so v vrsti za sofinanciranje), se projekti izbirajo na enak način kot navedeno v poglavju 14, torej glede na število prejetih točk v postopku ocenjevanja po merilih (od projektov, ki so v vrsti z več, do tistih projektov, ki so v vrsti z manjšim številom prejetih točk).
Navedena možnost zvišanja razpisane vrednosti je zgolj možnost in ne zaveza, saj v trenutku objave javnega razpisa ministrstvo nima zagotovljenih dodatnih razpoložljivih sredstev, nad višino trenutno razpisane vrednosti. Ob objavi spremembe javnega razpisa iz navedenega razloga bo ministrstvo navedlo novo, višjo razpisano vrednost ter tudi vir za to povišanje sredstev. Postopek iz prejšnjega odstavka ima prednost pred postopkom zmanjševanja obsega sofinanciranja za vlogo, ki je glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja zadnja v vrsti za sofinanciranje, kot je navedeno zgoraj. To pomeni, da v kolikor ministrstvo ne bo imelo na voljo dodatnih razpoložljivih sredstev za zvišanje razpisane vrednosti, se lahko posluži možnosti podpore z zmanjšanim obsegom sofinanciranja.
Obdobje razpoložljivosti sredstev za javni razpis obsega proračunska leta v obdobju 2023–2025, oziroma traja do porabe razpisanih sredstev.
Dinamika sofinanciranja posameznega podprtega projekta bo določena s pogodbo o dodelitvi sredstev v odvisnosti od finančnega načrta izvajanja projekta in od razpoložljivih pravic porabe oziroma proračunskih sredstev.
Izplačila ministrstva so odvisna od razpoložljivosti pravic porabe in proračunskih sredstev za ta namen. Če bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe, lahko ministrstvo razveljavi razpis in izdane sklepe o izboru, ali spremeni pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. Če se končni prejemnik ne strinja s predlogom spremembe, se šteje, da odstopa od vloge oziroma od pogodbe o sofinanciranju.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru prekliče ali spremeni, kar stori z objavo v Uradnem listu RS.
9. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva
Obdobje upravičenosti stroškov se začne z dnem oddaje vloge na javni razpis, razen za stroške za projektno dokumentacijo, ki se začne od 20. 7. 2021. Obdobje upravičenosti stroškov se konča 30. 9. 2025.
Obdobje upravičenosti javnih izdatkov je od dne oddaje vloge na javni razpis do 31. 12. 2025.
10. Shema in skladnost s pravili državnih pomoči: financiranje upravičenih stroškov na podlagi tega javnega razpisa ne predstavlja državne pomoči.
11. Upravičeni stroški, intenzivnost pomoči in način financiranja
11.1 Upravičeni stroški
Upravičeni stroški so naslednji:
1. Gradnja in oprema
2. Stroški tržnega komuniciranja in informiranja ciljnih javnosti
3. Stroški izdelave projektne dokumentacije in pridobitve ekoloških znakov.
Davek na dodano vrednost in ostali stroški ki niso navedeni kot upravičen strošek, so neupravičeni stroški.
Ad1) Gradnja in oprema
Stroški gradnje in opreme zajemajo:
1.1. stroški gradnje14: pripravljalna dela z izjemo nakupa zemljišč, gradbena in inštalacijska dela (GOI dela), postavitev, dobava in montaža,
14 Stroški morajo biti v skladu s pravili Slovenskih računovodskih standardov knjiženi kot osnovna sredstva.
1.2. stroški investicij v opremo in druga opredmetena osnovna sredstva (vključno z dobavo, postavitvijo in montažo)15:
15 Stroški morajo biti v skladu s pravili Slovenskih računovodskih standardov knjiženi kot osnovna sredstva.
a) investicije neposredno v javno turistično infrastrukturo (oprema za ureditev javne turistične infrastrukture, označevanje in urejanje turističnih privlačnosti in znamenitosti, osvetlitev turistične infrastrukture, razgledne površine, površine za sprostitev …)
b) investicije v spremljajočo infrastrukturo (sanitarije, garderobe, investicije v infrastrukturo za zagotavljanje trajnostne mobilnosti, računalniška, digitalna in IT oprema za delovanje javne infrastrukture ali izboljšanje njene privlačnosti in dostopnosti itd.)
c) investicije v opremo za izboljšanje turistične ponudbe, vezane na izvajanje turističnih produktov na ali ob javni turistični infrastrukturi (informacijske in vstopne točke), športni rekviziti v javni prosti rabi (npr. plezalne stene, fitnes na prostem, druga oprema za aktivni oddih ...), osnovna oprema za premično gostinsko ponudbo (npr. stojnice za gostince, ponudbo kmetij in lokalnih obrtnikov in umetnikov, oprema za sprostitev in sedenje obiskovalcev), oprema za kulturne, kulinarične in druge prireditve oziroma dogodke, druga oprema za izboljšanje turistične ponudbe in oblikovanje turističnih produktov na javnih površinah.
Investicije v opremo iz točke 1.2. c) lahko obsegajo do vključno največ 30 % vrednosti celotnih upravičenih stroškov investicije.
Pri točki 1.2. b) in c) so upravičeni zgolj stroški opreme, ne pa tudi stroški oblikovanja turističnih produktov ali stroški dela ponudnikov dodatne ali spremljajoče turistične ponudbe (npr. gostincev, kmetov, obrtnikov, izposojevalnice opreme, zaposlenih v informacijskih točkah).
Nakup rabljene opreme ni upravičen strošek.
Projekt mora biti voden na posebnem stroškovnem mestu.
Ad2) Stroški tržnega komuniciranja in informiranja ciljnih javnosti
Ti stroški se lahko nanašajo zgolj na vlaganja v projekte iz 3. in 4. alineje točke 4.2. Predmet javnega razpisa (drugo naravno dediščino, valorizirano v turizmu; turistične znamenitosti).
Med stroške tržnega komuniciranja in informiranja ciljnih javnosti ter projektom mora obstajati neposredna povezava. Upravičeni so tisti stroški informiranja in komuniciranja, ki se nanašajo na promocijo projekta.
Upravičeni stroški tržnega komuniciranja in informiranja ciljnih javnosti so:
– stroški izdelave ali nadgradnje spletnih strani,
– stroški objav v tiskanih, audio, TV in digitalnih medijih,
– stroški oblikovanja, priprave na tisk, tiska in dostave gradiv.
Stroški tržnega komuniciranja in informiranja ciljnih javnosti se štejejo za upravičene v višini do 3 % celotnih upravičenih stroškov projekta. Ostali del se šteje za neupravičene stroške.
Pri tržnem komuniciranju in informiranju je potrebno glede na naravo oglaševanja uporabljati znak in znamko »I Feel Slovenia« ter pri oblikovanju grafične podobe slediti Priročniku celostne grafične podobe znamke Slovenije (vir: http://www.ukom.gov.si/si/promocija_slovenije/znamka_slovenije_i_feel_slovenia).
Ad3) Stroški izdelave projektne dokumentacije in pridobitve ekoloških znakov
Stroški v okviru te točke se nanašajo zgolj na stroške izdelave projektne dokumentacije in stroške, vezane na pridobitev ekoloških znakov. Stroški v okviru te točke se štejejo za upravičene v višini do 5 % celotnih upravičenih stroškov projekta. Ostali del se šteje za neupravičene stroške.
11.2. Neupravičeni stroški
Neupravičeni stroški so:
– davek na dodano vrednost,
– urejanje komunalne infrastrukture (npr. vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava),
– urejanje cestne infrastrukture (npr. ceste, krožišča, javne poti in trgi), prometna signalizacija,
– urejanje mestnih središč (z izjemo navedenega v točki 4.2.),
– urejanje druge javne infrastrukture, ki ni primarno namenjena turizmu, temveč je v prvi vrsti v drugi funkciji, npr. v funkciji športa (npr. športni bazeni, športne dvorane, površine za šport in rekreacijo domačinov), vzgoje in izobraževanja (npr. živalski vrtovi, območja in površine za ekskurzije šolarjev), kulture (zgolj ozko: raziskovanje, hranjenje, arhiviranje, restavriranje itd.), kmetijstva itd.,
– kolesarske steze in poti,
– vlaganja v turistično-informacijske točke, lokalne turistične organizacije itd.,
– razvoj turističnih produktov (svetovanje za oblikovanje, razvoj in promocijo turističnih produktov),
– drugi stroški, ki niso neposredno vezani na vsebino iz točke 4.2 in navedeni v točki 11.1.
11.2 Načini financiranja upravičenih stroškov
Upravičeni stroški se sofinancirajo na podlagi dejansko nastalih in plačanih stroškov, katerih nastanek upravičenec dokazuje s predložitvijo računov in dokazil o njihovem plačilu ter s spremljajočo dokumentacijo (dokazila o izboru ponudnikov, dokazila o izvedbi projekta).
Vsi upravičeni stroški se preverjajo in dokazujejo kot dejanski stroški na podlagi popolnega in pravilno izdanega posameznega zahtevka za izplačilo, ki mu morajo biti priloženi:
– ustrezno izpolnjeni, podpisani in žigosani prilogi pogodbe o sofinanciranju;
– vse sklenjene pogodbe z izvajalci, vključno s prilogami, za aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja;
– dokumentacija in dokazila o izvedenih postopkih javnih naročil za vse pogodbe iz prejšnje alineje;
– izstavljene gradbene situacije izvajalcev, potrjene s strani vršilca strokovnega nadzora;
– potrdila o plačilih vseh računov oziroma gradbenih situacij, priloženih k zahtevku za izplačilo;
– načrt razvojnih programov lokalne skupnosti (v primeru, da je prijavitelj lokalna skupnost), iz katerega je razvidno, da je projekt imensko in vrednostno usklajen (predložiti ob 1. zahtevku za izplačilo).
Upravičenci morajo izvesti projekt v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje (za zavezance) oziroma v skladu s temeljnimi načeli zakona o javnem naročanju, in sicer (i) načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, (ii) načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, (iii) načelo transparentnosti oddaje naročil, (iv) načelo enakopravne obravnave ponudnikov in (v) načelo sorazmernosti ter skladno z določili pogodbe o sofinanciranju. Upoštevanje naštetih načel se lahko izkazuje le na način, da se celoten postopek ustrezno dokumentira in obrazloži.
11.3 Intenzivnost sofinanciranja
Višina sofinanciranja lahko znaša do največ 80 % vrednosti upravičenih stroškov, razen v primeru šeste alineje točke 4.2. (parkirne površine), kjer lahko znaša višina sofinanciranja do največ 40 % vrednosti upravičenih stroškov.
Najnižja višina pomoči v okviru tega javnega razpisa znaša 10.000 EUR in najvišja višina pomoči 350.000 EUR.
12. Roki in način prijave na javni razpis
Roka za oddajo vlog sta 3. 4. 2023 in 5. 6. 2023. Drugi rok bo izveden le v primeru, da sredstva v okviru prvega roka ne bodo porabljena.
Navodila za izdelavo popolne vloge so navedena v poglavju V. Navodila za izpolnjevanje dokumentacije.
Vloge je potrebno vložiti na naslov: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana. Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo do navedenih rokov osebno oddane v času uradnih ur v vložišče ministrstva (pri recepciji) oziroma do navedenih rokov priporočeno oddane na pošti. Upošteval se bo datum razviden iz poštnega žiga, odtisnjenega na ovojnici, ki za obravnavo ne sme biti kasnejši od roka za predložitev vlog. V primeru, da iz ovojnice ne bo razviden datum na poštnem žigu in v primeru neposredne predložitve vloge na sedežu ministrstva, pa velja datum, vpisan na potrdilu ministrstva o prejemu pošiljke, ki prav tako ne sme biti kasnejši od roka za predložitev vlog. Vloga na razpis mora biti oddana v skladu z navodili, ki so v razpisni dokumentaciji in sicer v zaprti ovojnici z navedbo na sprednji strani, dobesedno in brez okrajšav: »Ne odpiraj – vloga – Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah, in s polnim nazivom in naslovom prijavitelja.
13. Odpiranje vlog za dodelitev sredstev
Zaradi pričakovanega velikega števila vlog, odpiranje vlog ne bo javno in bo izvedeno v prostorih ministrstva. Datumi in druge informacije v zvezi z odpiranjem vlog bodo objavljene na spletnih straneh ministrstva: http://www.mgrt.gov.si.
Na odpiranju bo strokovna komisija preverila pravočasnost, pravilno označenost in popolnost prispelih vlog.
Neustrezno označene ter nepravočasno prispele vloge na zadnji rok za oddajo vlog, se ne bodo obravnavale, s sklepom bodo zavržene in vrnjene prijaviteljem.
Strokovna komisija bo v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge niso popolne. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati (višati) višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev. Rok za dopolnitev vlog ne sme biti daljši od osmih (8) dni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene.
Strokovna komisija za dodelitev sredstev bo z merili za ocenjevanje obravnavala (ocenila) vse pravilno označene, pravočasne, formalno popolne ter hkrati ustrezne (izpolnjujejo vse pogoje javnega razpisa) vloge. Vloga, ki ne izpolnjuje pogojev iz javnega razpisa/razpisne dokumentacije, se kot neustrezna zavrne.
14. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku (60) dni od datuma odpiranja vlog. O dodelitvi sredstev bo odločeno s sklepom predstojnika ministrstva.
Prijavitelji bodo na podlagi sklepa o izboru in skladno s pozivom ministrstva pozvani k podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev. Prijavitelj lahko umakne vlogo za pridobitev sredstev do pravnomočnosti sklepa o izboru.
Zoper sklep o (ne)izboru, lahko prijavitelj v tridesetih (30) dneh od prejema sklepa sproži upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. Predmet tožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Vložena tožba ne zadrži podpisa pogodb o dodelitvi sredstev z ostalimi (izbranimi) končnimi prejemniki.
Rezultati predmetnega javnega razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletni strani ministrstva.
15. Zahteve glede informiranja in obveščanja
Prijavitelji so pri izvedbi projektov dolžni informirati in obveščati ciljne javnosti:
– ob odobritvi in zaključku objava na spletni strani in družbenih omrežjih ter informacija za medije, informiranje preko e-informatorja, intervjuji s končnimi uporabniki (možnost skupne spletne komunikacijske aktivnosti z Evropsko komisijo).
Izbrani prijavitelj mora najkasneje 14 dni po podpisu pogodbe na svoji spletni strani objaviti informacijo o projektu, ki je predmet sofinanciranja (naziv projekta, celotna vrednost projekta ter znesek sofinanciranja iz sklada NOO, datum pričetka in zaključka projekta). Navesti mora tudi informacijo o viru financiranja: Načrt za okrevanje in odpornost, razvojno področje C3: Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponenta K4: Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino in naložba IC: Trajnostni razvoj javne in skupne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah. Kratka predstavitev projekta mora vsebovati namen in cilje oziroma kazalnike, ki bodo s projektom doseženi. Ob zaključku projekta se objavijo tudi doseženi rezultati.
Na vidnem mestu mora biti prikazan emblem Unije in ustrezna izjava o financiranju z napisom »Financira Evropska unija – NextGenerationEU«. Emblem in napis morata biti tudi na gradbiščni tabli, če je ta v okviru investicije predvidena.
Poleg navedenega je potrebno pripraviti tudi informacijo za medije in izvajati sprotno informiranje preko e-informatorja in spletne strani, ko bo le-ta vzpostavljena (novice, intervju z izbranim prijaviteljem).
Podrobnejše pravice in obveznosti glede komuniciranja in obveščanja uredijo v pogodbi o sofinanciranju.
16. Zahteve glede hranjenja dokumentacije in spremljanja ter evidentiranja
Končni prejemnik bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na projekt in zagotavljati ministrstvu in drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj še 10 (deset) let po zaključku projekta.
Končni prejemnik mora voditi in spremljati porabo sredstev za projekt računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi s projektom, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na računovodska pravila Republike Slovenije. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev, za katere pa bo končni prejemnik dolžan voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo.
17. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije nadzornim organom
Končni prejemnik mora omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem projekta. Nadzor se izvaja s strani ministrstva, koordinacijskega organa (Urad MF za okrevanje in odpornost – URSOO), nacionalnega koordinatorja za revizijo (Urad za nadzor nad proračunom – UNP), nacionalnega koordinatorja za stroške (Ministrstvo za finance) in/ali drugih domačih ali evropskih nadzornih institucij (v nadaljevanju: nadzorni organi).
Končni prejemnik bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinanciranega projekta. V primeru preverjanja na kraju samem bo končni prejemnik moral omogočil vpogled v računalniške in računovodske programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem projekta ter v rezultate projekta (iz dokumentarnih in informacijskih sistemov). Končni prejemnik bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ministrstvo ali drug nadzorni organ pa lahko opravi pregled na terenu brez predhodne najave. Končni prejemnik bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
18. Načelo »ne škoduj bistveno« (DNSH) v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852
Prijavitelj mora pri pripravi projekta upoštevati »načelo, da se ne škoduje bistveno«, kar pomeni, da se ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki bistveno škodujejo kateremu koli od okoljskih ciljev v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Pri tem se upoštevata tako okoljski vpliv same dejavnosti kot okoljski vpliv proizvodov in storitev, ki jih ta dejavnost zagotavlja, v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri čemer se zlasti upošteva proizvodnja, uporaba in konec življenjske dobe teh proizvodov in storitev.
Šteje se, da dejavnost bistveno škoduje:
(a) blažitvi podnebnih sprememb, kadar dejavnost privede do znatnih emisij toplogrednih plinov;
(b) prilagajanju podnebnim spremembam, kadar dejavnost privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva;
(c) trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar dejavnost škoduje:
(i) dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali 
(ii) dobremu okoljskemu stanju morskih voda; 
(d) krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar:
(i) dejavnost privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, v eni ali več fazah življenjskega cikla proizvodov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja proizvodov; 
(ii) dejavnost privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali 
(iii) lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju; 
(e) preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar dejavnost privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;
(f) varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je dejavnost:
(i) znatno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali 
(ii) škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije. 
19. Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja
Upravičenec bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide, med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru predmetnega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 7. členom Uredbe 1303/2013/EU.
Upravičenec bo moral rezultate operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe 1303/2013/EU.
20. Varovanje osebnih podatkov in poslovna skrivnost
Varovanje osebnih podatkov, ki jih ministrstvu posredujejo prijavitelji oziroma upravičenci bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, vključno s Splošno uredbo GDPR in ZVOP-1. V zvezi s tem ministrstvo napotuje na splošne informacije oziroma na obvestilo o varstvu osebnih podatkov, objavljeno na spletni strani ministrstva na povezavi http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/varstvo_osebnih_podatkov/.
Več o varstvu osebnih podatkov in zavezah ministrstva je navedeno v Prilogi št. 2 kot delu razpisne dokumentacije.
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja razen tistih podatkov, ki jih prijavitelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 7/18, v nadaljevanju: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo lahko domnevalo, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ.
Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih ministrstvu posredujejo prijavitelji oziroma upravičenci, je izvedba javnega razpisa ali javnega poziva, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ministrstvo in nadzorne organe, in sicer o izidu javnega razpisa ali javnega poziva in o izvajanju pogodbe o (so)financiranju. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžno uporabljati ministrstvo.
Podatki o sofinanciranih operacijah, za katere je tako določeno s predpisi ali, ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljen bo seznam upravičencev, ki bo obsegal navedbo upravičenca, naziv operacije, programsko območje upravičenca in znesek javnih virov financiranja operacije. Objave podatkov o operaciji in upravičencih do sredstev bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.
Skladno z 22. členom, drugim odstavkom, točko d) Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. 57 z dne 18. 2. 2021, str. 57), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 410 z dne 18. 11. 2021, str. 197), je potrebno zavoljo zaščite finančnih interesov Unije zbirati oziroma zagotoviti dostop do podatkov o imenu in priimku končnih prejemnikov sredstev, o imenu izvajalca in podizvajalca, kadar je končni prejemnik sredstev javni naročnik v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o javnem naročanju ter imena, priimke in datume rojstva dejanskih lastnikov prejemnika sredstev ali izvajalca, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta. V ta namen se bo prejemnik zavezal MGRT ob sklenitvi pogodbe o sofinanciranju ali kadarkoli tekom izvajanja pogodbe na poziv MGRT ali drugih nadzornih organov dostaviti podatke o imenih (nazivih, firmah) dejanskih lastnikov svojih izbranih izvajalcev in njihovih podizvajalcev ter tudi osebnih podatkov teh dejanskih lastnikov (imena, priimke in datume rojstva le teh). Prejemnik mora zavezo po ažurnem posredovanju navedenega vgraditi v postopke javnega ali evidenčnega naročanja in/ali v pogodbe, ki jih prejemnik sklene z izbranimi izvajalci. V kolikor so dejanski lastniki izbranih izvajalcev ali njihovih podizvajalcev zavezani za vpis podatkov v register dejanskih lastnikov, ki ga vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) skladno z 48. členom Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22 – ZPPDFT-2), se šteje da so podatki o njihovih dejanskih lastnikih razvidni iz registra dejanskih lastnikov. Kljub temu lahko MGRT po potrebi od prejemnika zahteva pridobitev teh podatkov tudi z izjavo prejemnika, ki jo slednji pridobi od izvajalcev in podizvajalcev in jo predloži MGRT v roku 10 dni od prejema poziva MGRT.
21. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja mejnikov, rezultatov in kazalnikov projekta
Upravičenec bo za namen spremljanja in vrednotenja projekta dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in rezultatov projekta.
Doseganje cilja, ki ga bo potrebno spremljati (spremljanje od leta 2023–2028) je število podprtih projektov in doseganje rezultatov, opredeljenih v vlogi prijavitelja.
Prijavitelj mora v vlogi realno prikazati načrtovane cilje projekta. Podatki iz vloge za prijavo (prejete dokumentacije) bodo osnova za spremljanje pričakovanih rezultatov in bodo kot takšni tudi priloga pogodbe o dodelitvi sredstev.
V primeru, da med izvajanjem projekta pride do sprememb, ki bi vplivale na oceno vloge tako, da bi se ocena znižala pod prag sofinanciranih projektov, ministrstvo lahko odstopi od pogodbe o dodelitvi sredstev ter zahteva vrnitev izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO.
V primeru, da končni prejemnik ob zaključku projekta ne bo dokazal uresničitev načrtovanih ciljev v celoti, lahko ministrstvo zahteva vračilo že izplačanih sredstev oziroma sorazmernega dela sredstev za nerealizirane aktivnosti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO.
22. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja projektov ali izvajanja projektov prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti
V kolikor se ugotovi, da je v postopku potrjevanja projektov ali izvajanja projektov prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali kršitve obveznosti, ali pa končni prejemnik ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma, da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo ministrstvo odstopilo od pogodbe, končni prejemnik pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
23. Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti na projektu niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije
V kolikor se ugotovi, da aktivnosti na projektu niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, bo ministrstvo odstopilo od pogodbe, končni prejemnik pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO.
24. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posameznega projekta ali, da je višina financiranja projekta presegla maksimalno dovoljeno stopnjo oziroma znesek pomoči
Dvojno uveljavljanje stroškov in dvojno financiranje izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov ali dvojno financiranje izdatkov, ministrstvo odstopi od pogodbe in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov ali dvojno financiranje izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
25. Razpoložljivost razpisne dokumentacije
Vsi potrebni podatki in navodila ki bodo omogočila izdelavo popolne in pravilne vloge za dodelitev sredstev, so navedeni v razpisni dokumentaciji, ki bo od dne objave javnega razpisa dalje objavljena na spletni strani MGRT https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/?date=&titleref= &publisher %5B %5D=25&type=in spletni strani URSOO https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-okrevanje-in-odpornost/o-uradu/.
26. Dodatne informacije
Dodatne informacije v zvezi s pripravo prijav in pojasnila k razpisni dokumentaciji so prijavitelju dosegljive na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov gp.mgrt@gov.si.
Vprašanja morajo prispeti na zgornji naslov najkasneje tri delovne dni pred iztekom roka za oddajo vloge. Ministrstvo bo objavilo odgovore na vprašanja najkasneje en delovni dan pred iztekom roka za oddajo vloge, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Vprašanja, ki ne bodo pravočasna, ne bodo obravnavana. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo sestavni del razpisne dokumentacije. Vprašanja in odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/javne objave/.
Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani, zato bodite pri postavljanju vprašanj pazljivi, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni.
Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/javne objave/.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 

AAA Zlata odličnost