Uradni list

Številka 166
Uradni list RS, št. 166/2022 z dne 30. 12. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 166/2022 z dne 30. 12. 2022

Kazalo

4288. Uredba o intervenciji dobrobit živali za leto 2023, stran 14225.

  
Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22 in 130/22 – ZPOmK-2) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o intervenciji dobrobit živali za leto 2023 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba določa izvajanje intervencije dobrobit živali v letu 2023 (v nadaljnjem besedilu: intervencija DŽ) iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: strateški načrt SKP). Strateški načrt SKP je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skupne kmetijske politike 2023–2027 (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027).
(2) S to uredbo se za intervencijo DŽ določajo namen podpore, upravičenci, pogoji za dodelitev sredstev, pogoji za izplačilo sredstev in finančne določbe za izvajanje:
1. Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
2. Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187);
3. Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2021/2289 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o predstavitvi vsebine strateških načrtov SKP in elektronskem sistemu za varno izmenjavo informacij (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 463);
4. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil o metodah za izračun skupnih kazalnikov učinka in rezultatov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 486), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2290/EU);
5. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52).
2. člen 
(pomen izrazov) 
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. plemenska svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat prasila;
2. plemenska mladica je samica prašiča, ki je težja od 50 kg in še ni prasila;
3. sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve;
4. tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega tedna starosti oziroma do telesne mase 30 kg;
5. pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi razmnoževanju) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma spolne zrelosti;
6. gospodarstvo je gospodarstvo v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023;
7. G-MID je identifikacijska številka gospodarstva v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023;
8. neovirana talna površina je površina tal, ki jo živali neovirano uporabljajo za hojo in ležanje;
9. izpust je ograjena površina ob hlevu, namenjena gibanju živali na prostem;
10. največje dovoljeno število živali je število prašičev posamezne kategorije, pri katerem je na gospodarstvu izpolnjena zahteva iz druge alineje 1. točke ter prve ali druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe;
11. koprološka analiza je parazitološka preiskava iztrebkov (blata) živali, s katero se ugotavlja prisotnost jajčec notranjih zajedavcev oziroma njihovih invazijskih ličink;
12. krave molznice so krave, ki se molzejo v obdobju paše iz 1. točke drugega odstavka 21. člena te uredbe;
13. tele je govedo do šestega meseca starosti;
14. drobnica so ovce in koze v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice;
15. planina je planina v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023;
16. skupni pašnik je skupni pašnik v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023;
17. pooblaščena organizacija je organizacija v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev;
18. seznam koproloških analiz je seznam, na katerega pooblaščene organizacije, določene s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo goveda, drobnice in kopitarjev, v skladu z določbami, ki urejajo zbirke podatkov s področja živinoreje iz zakona, ki ureja kmetijstvo, z uporabo identifikacijske številke kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID) iz registra kmetijskih gospodarstev prevzamejo ime in priimek ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva, vnesejo datum koprološke analize, število vzorcev blata, potrebnost tretiranja živali, datum izdaje zdravila in povzročitelja okužbe;
19. seznam izjav za izkoreninjenje goveje virusne diareje je seznam, na katerega veterinarske organizacije, določene s predpisom, ki ureja status črede proste goveje virusne diareje, v skladu z določbami, ki urejajo zbirke podatkov s področja živinoreje iz zakona, ki ureja kmetijstvo, z uporabo identifikacijske številke KMG-MID iz registra kmetijskih gospodarstev prevzamejo ime in priimek ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva, vnesejo podatek o dani izjavi o izvedbi aktivnosti za pridobitev ali ohranitev statusa črede proste goveje virusne diareje in podatke o izvedenih aktivnostih.
3. člen 
(podintervencije) 
Intervencija DŽ se izvaja v okviru štirih podintervencij, in sicer za:
1. prašiče (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – prašiči);
2. govedo (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – govedo);
3. drobnico (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – drobnica) in
4. konje (v nadaljnjem besedilu: podintervencija DŽ – konji).
II. VSEBINA INTERVENCIJE 
1. Splošno
4. člen 
(namen intervencije) 
Namen intervencije DŽ je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja, navedene v uredbi, ki ureja pogojenost, in običajno rejsko prakso, ki je v skladu z Uredbo 2021/2115/EU opredeljena za te zahteve v strateškem načrtu SKP.
5. člen 
(upravičenec) 
Upravičenec do plačil iz intervencije DŽ (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki:
– se vključi v eno ali več podintervencij intervencije DŽ in
– izpolnjuje pogoje iz te uredbe.
6. člen 
(vlaganje zahtevka) 
(1) Intervencija DŽ je enoletna intervencija. Za intervencijo DŽ se zahtevki vložijo ločeno za posamezno podintervencijo v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023. Zahtevki so sestavni del zbirne vloge iz uredbe, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023.
(2) Zahtevek za podintervencijo DŽ – govedo, zahtevek za podintervencijo DŽ – drobnica in zahtevek za podintervencijo DŽ – konji se vlagajo za kmetijsko gospodarstvo. Zahtevek za podintervencijo DŽ – prašiči pa se, kjer je na kmetijskem gospodarstvu več gospodarstev, vloži za vsako posamezno gospodarstvo, za katero se podintervencija DŽ – prašiči uveljavlja.
7. člen 
(usposabljanje) 
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva iz 5. člena te uredbe ali član kmetije oziroma oseba, zaposlena na kmetijskem gospodarstvu, mora najpozneje do 15. decembra 2023 opraviti usposabljanje s področja intervencije DŽ. Usposabljanje obsega najmanj štiri pedagoške ure in ga izvede izvajalec usposabljanja v skladu z uredbo, ki ureja intervencijo za izmenjavo znanj in prenos informacij ter usposabljanje svetovalcev.
(2) Če usposabljanje iz prejšnjega odstavka opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, registrirani za opravljanje kmetijske dejavnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za kmetijsko gospodarstvo, na katerem je udeleženec usposabljanja nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije.
(3) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) za upravni pregled izpolnjevanja zahteve glede usposabljanja iz tega člena, ki se izvaja v skladu s postopkom, določenim z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023, 15. januarja 2024 iz evidence o izobraževanju, usposabljanju in svetovanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja iz zakona, ki ureja kmetijstvo, za to kmetijsko gospodarstvo prevzame številko KMG-MID in število opravljenih ur usposabljanja.
2. Podintervencija DŽ – prašiči
8. člen 
(vstopni pogoji) 
(1) Upravičenec mora imeti za gospodarstvo, na katerem uveljavlja podintervencijo DŽ – prašiči, izveden pregled gospodarstva in podatke iz pregleda gospodarstva najpozneje en dan pred vložitvijo zahtevka iz 6. člena te uredbe vnesene v Centralni register prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPš) iz pravilnika, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev.
(2) Na dan pregleda gospodarstva mora upravičenec na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja podintervencijo DŽ – prašiči, rediti:
– 10 ali več plemenskih svinj oziroma plemenskih mladic, če uveljavlja zahteve iz 11. člena te uredbe, ki se nanašajo na plemenske mladice, plemenske svinje ali tekače;
– 50 ali več tekačev, če uveljavlja zahteve iz 11. člena te uredbe, ki se nanašajo na tekače, in vstopni pogoj iz prejšnje alineje ni izpolnjen;
– 50 ali več pitancev, če uveljavlja zahteve iz 11. člena te uredbe, ki se nanašajo na prašiče pitance.
9. člen 
(pregled gospodarstva) 
(1) Pregled gospodarstva iz prvega odstavka prejšnjega člena obsega najmanj:
1. pregled in popis podatkov o objektih na gospodarstvu, podatkov o številu plemenskih svinj in plemenskih mladic ter številu tekačev in pitancev;
2. pregled pogojev za izpolnjevanje posamezne zahteve iz 12. člena te uredbe;
3. določitev največjega dovoljenega števila živali v primeru uveljavljanja zahtev za večjo neovirano talno površino iz druge alineje 1. točke in prve ali druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe;
4. izris tlorisa za posamezen objekt na gospodarstvu, v katerem je bil opravljen pregled izpolnjevanja zahtev, z vrisanimi boksi in vnesenimi dimenzijami boksov;
5. v primeru uveljavljanja zahteve za izpust tudi izris tlorisa izpustov z vnesenimi dimenzijami.
(2) Izvajalec, ki izvede pregled gospodarstva iz prejšnjega odstavka, je agencija.
(3) Pregled gospodarstva je za upravičenca brezplačen.
10. člen 
(trajanje obveznosti) 
Upravičenec mora izpolnjevati obveznosti iz podintervencije DŽ – prašiči od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.
11. člen 
(nabor možnih zahtev) 
(1) Za pridobitev plačil za podintervencijo DŽ – prašiči mora upravičenec na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja podintervencijo DŽ – prašiči, izpolnjevati najmanj eno izmed naslednjih zahtev:
1. za plemenske svinje in plemenske mladice:
– zahtevo za skupinsko rejo z izpustom;
– zahtevo za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;
– zahtevo za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme;
2. za tekače in pitance:
– zahtevo za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, z najmanj 40 % deležem polnih tal;
– zahtevo za 20 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali;
– zahtevo za zagotovitev obogatitve okolja z zaposlitvenim materialom;
3. za pitance: zahtevo za skupinsko rejo z izpustom.
(2) Upravičenec mora na celotnem gospodarstvu izpolnjevati izbrano zahtevo iz prejšnjega odstavka pri vseh prašičih posamezne kategorije, na katero se izbrana zahteva nanaša. Kombinacija zahtev iz prve in druge alineje 2. točke prejšnjega odstavka pri isti kategoriji prašičev na istem gospodarstvu ni mogoča.
12. člen 
(pogoji za izpolnjevanje posamezne zahteve) 
(1) Za izpolnjevanje posamezne zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo biti izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(2) Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti plemenskim svinjam in plemenskim mladicam zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m2 na žival, za štiri živali ali manj pa najmanj 6 m2 in z minimalno dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje.
(3) Pri zahtevi za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano mora biti za plemenske svinje in plemenske mladice v skupinskih boksih zagotovljena za 15 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, kar pomeni:
– površina skupinskega boksa za pet živali ali manj mora biti najmanj 2,07 m2 na plemensko mladico in 2,85 m2 na plemensko svinjo;
– površina skupinskega boksa za 6–39 živali mora biti najmanj 1,89 m2 na plemensko mladico in 2,59 m2 na plemensko svinjo;
– površina skupinskega boksa za 40 živali ali več mora biti najmanj 1,70 m2 na plemensko mladico in 2,33 m2 na plemensko svinjo;
– najmanjša površina polnih tal v skupinskem boksu mora biti 1,09 m2 na plemensko mladico in 1,50 m2 na plemensko svinjo, največ 15 % te površine je lahko drenažnih odprtin.
(4) Pri zahtevi za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme je treba pri krmljenju plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču zaradi izboljšanja občutka sitosti, preprečevanja stereotipij, boljše prebave in konsistence blata ter omogočanja dodatne zaposlitve in s tem ugodnega učinka na zmanjšanje agresivnega vedenja med svinjami v skupini osnovnemu obroku, ki pokriva potrebe po energiji in hranilih, dodajati strukturno voluminozno krmo po volji (ad libitum).
(5) Za strukturno voluminozno krmo iz prejšnjega odstavka se štejejo slama žit in sveže, silirane ali posušene poljščine, sestavljene iz trave, metuljnic ali zelišč, ki se običajno opisujejo kot silaža, senaža, seno (mrva) ali zelena krma in koruzna silaža (silirane cele rastline koruze ali njihovi deli). Strukturna voluminozna krma se lahko poklada v korito, na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.
(6) Pri zahtevi za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 15 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za vsakega tekača oziroma pitanca:
1. do vključno 10 kg: 0,17 m2;
2. nad 10 do vključno 20 kg: 0,23 m2;
3. nad 20 do vključno 30 kg: 0,35 m2;
4. nad 30 do vključno 50 kg: 0,46 m2;
5. nad 50 do vključno 85 kg: 0,63 m2;
6. nad 85 do vključno 110 kg: 0,75 m2;
7. nad 110 kg: 1,15 m2.
(7) Pri zahtevi iz prejšnjega odstavka morajo biti na najmanj 40 % neovirane talne površine boksa polna tla. V polnih tleh je lahko največ 15 % drenažnih odprtin.
(8) Pri zahtevi za 20 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 20 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za vsakega tekača oziroma pitanca:
1. do vključno 10 kg: 0,18 m2;
2. nad 10 do vključno 20 kg: 0,24 m2;
3. nad 20 do vključno 30 kg: 0,36 m2;
4. nad 30 do vključno 50 kg: 0,48 m2;
5. nad 50 do vključno 85 kg: 0,66 m2;
6. nad 85 do vključno 110 kg: 0,78 m2;
7. nad 110 kg: 1,20 m2.
(9) Pri zahtevi iz prejšnjega odstavka polna tla niso obvezna.
(10) Če so pri zahtevah iz tretjega, šestega in osmega odstavka tega člena v boksu hkrati različne kategorije prašičev, mora površina boksa ustrezati največji kategoriji prašičev v boksu glede na normative iz tretjega, šestega in osmega odstavka tega člena.
(11) Tekačem in pitancem je treba zagotoviti obogatitev okolja z zaposlitvenim materialom, da se jim tako omogoči zadovoljevanje njihovih naravnih potreb po iskanju hrane, grizenju, raziskovanju in manipuliranju. Zato je treba tekačem in pitancem dati vsaj en optimalni material po volji (ad libitum). Kot optimalen material za zaposlitev se šteje slama, seno, silaža oziroma senaža kot nastilj ali pa kot dodatek na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.
(12) Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti pitancem zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 0,55 m2 na pitanca, dolžina krajše stranice izpusta pa mora biti najmanj 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1 te uredbe za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje.
13. člen 
(sporočanje staleža) 
(1) Upravičenec med trajanjem obveznosti iz 10. člena te uredbe v CRPš sporoča podatke o staležu prašičev na svojem kmetijskem gospodarstvu za vsako posamezno gospodarstvo ne glede na to, ali za to gospodarstvo uveljavlja podintervencijo DŽ – prašiči ali ne. Podatke o staležu prašičev na prvi dan v mesecu upravičenec sporoči najpozneje do sedmega dne v mesecu za tekoči mesec. Če je sedmi dan sobota, nedelja ali praznik, se zadnji dan za poročanje prenese na prvi naslednji delovni dan.
(2) Upravičenec sporoča podatke o staležu prašičev neposredno v CRPš v elektronski obliki ali prek pooblaščenih organizacij. Pooblaščena organizacija podatke iz tega člena sporoči v rokih, določenih v prejšnjem odstavku.
(3) Upravičenec sporoča podatke o staležu prašičev v CRPš po naslednjih kategorijah:
1. število sesnih pujskov,
2. število tekačev,
3. število pitancev,
4. število plemenskih svinj,
5. število plemenskih mladic.
(4) Ne glede na določbe te uredbe, ki urejajo upravne sankcije zaradi nepravilno sporočenega staleža, je do izvedbe pregleda gospodarstva iz prvega odstavka 9. člena te uredbe upravičenec opozorjen na napako, ki jo lahko odpravi do vložitve zahtevka.
14. člen 
(plačilo) 
(1) Plačilo se dodeli za povprečno število prašičev med trajanjem obveznosti iz 10. člena te uredbe, izraženo v glavah velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ), za tiste kategorije prašičev, za katere upravičenec uveljavlja zahteve na posameznem gospodarstvu. Povprečno število prašičev se izračuna iz prijavljenih podatkov o številu prašičev posamezne kategorije v CRPš za posamezno gospodarstvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pri razliki med številom prašičev, prijavljenim v CRPš na posamezni presečni datum, in številom prašičev, ugotovljenim s pregledom na kraju samem, izračuna povprečno število prašičev na podlagi ugotovljenega števila prašičev, pri čemer se upoštevata 17. člen te uredbe glede ugotovitev kontrolorja in 18. člen te uredbe glede upravnih sankcij.
(3) Upravičenec je upravičen do plačila, če povprečno število prašičev iz prvega odstavka tega člena na posameznem gospodarstvu ni manjše od vstopnega pogoja, določenega v drugem odstavku 8. člena te uredbe.
(4) Če upravičenec uveljavlja zahteve iz druge alineje 1. točke oziroma prve ali druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, je do plačila za te zahteve upravičen le, če število prašičev posamezne kategorije na nobenega od datumov, na katere prijavlja stalež iz prejšnjega člena, ne preseže največjega dovoljenega števila živali, ki je bilo za posamezno zahtevo opredeljeno v pregledu gospodarstva in vneseno v CRPš. Tudi število prašičev, ugotovljeno s pregledom na kraju samem, ne sme preseči največjega dovoljenega števila živali.
(5) Če se med trajanjem obveznosti iz 10. člena te uredbe na gospodarstvu število prašičev zaradi razširitve oziroma dograditve hlevskih zmogljivosti poveča in se s tem preseže največje dovoljeno število živali na gospodarstvu, mora imeti upravičenec izveden ponovni pregled gospodarstva in v CRPš vneseno novo največje dovoljeno število živali. Novo največje dovoljeno število živali mora biti v CRPš vneseno po povečanju staleža in pred naslednjim presečnim datumom za sporočanje staleža iz prejšnjega člena.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri povečanju števila prašičev iz prejšnjega odstavka za izračun povprečnega števila prašičev upoštevajo podatki o staležu iz CRPš in največje dovoljeno število živali, določeno v pregledu gospodarstva, ki je bilo izvedeno pred začetkom trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe. Iz CRPš se upoštevajo vsi podatki o staležu prašičev do datuma, na katerega je bilo v skladu s prejšnjim odstavkom vneseno novo največje število živali. Po tem datumu se za vsak presečni datum iz prejšnjega člena, na katerega je prijavljeno število prašičev večje od največjega dovoljenega števila živali, določenega v pregledu gospodarstva, ki je bilo izvedeno pred začetkom trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe, upošteva največje dovoljeno število živali iz pregleda gospodarstva, izvedenega pred začetkom trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe. Če pa je prijavljeno število prašičev manjše od največjega dovoljenega števila živali iz pregleda gospodarstva, izvedenega pred začetkom trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe, se upošteva prijavljeno število prašičev.
(7) Za preračun števila prašičev v GVŽ se v skladu s Prilogo Izvedbene uredbe 2021/2290/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
– plemenske svinje in plemenske mladice, težje od 50 kg: 0,5;
– drugi prašiči (tekači in pitanci): 0,3.
(8) Skupna višina plačila za DŽ – prašiči je vsota zneskov za posamezne zahteve iz 15. člena te uredbe, za katere je upravičenec vložil zahtevek in za katere izpolnjuje pogoje iz 12. člena te uredbe.
(9) Upravičenec mora sporočati stalež prašičev v skladu s prejšnjim členom tudi po nastanku višje sile ali izjemnih okoliščin iz 44. člena te uredbe.
(10) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, ki zmanjšajo stalež prašičev, se za obračun plačila upošteva povprečno število prašičev, izračunano iz podatkov o sporočenem staležu prašičev iz prejšnjega člena za celotno trajanje obveznosti, čeprav je povprečno število prašičev manjše od vstopnega pogoja, določenega v drugem odstavku 8. člena te uredbe.
(11) V primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, ki vplivajo na izpolnitev posamezne zahteve za podintervencijo DŽ – prašiči, ne vplivajo pa na stalež prašičev, se plačilo obračuna le za obdobje, v katerem je bila posamezna zahteva ustrezno izpolnjena v skladu z 11. in 12. členom te uredbe. Za izračun plačila se uporabi naslednja formula:Slika 1
(12) Okrajšavi iz prejšnjega odstavka pomenita:
– GVŽP: povprečno število prašičev, izraženo v GVŽ;
– VS: višja sila ali izjemne okoliščine.
15. člen 
(višina plačila za posamezno zahtevo) 
Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve za podintervencijo DŽ – prašiči letno znaša:
1. za plemenske svinje in mladice:
– zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 41,06 eura/GVŽ;
– zahteva za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali: 121,06 eura/GVŽ;
– zahteva za dodatno ponudbo strukturne voluminozne krme: 69,75 eura/GVŽ;
2. za tekače in pitance:
– zahteva za 15 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, z najmanj 40 % deležem polnih tal: 75,66 eura/GVŽ;
– zahteva za 20 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali: 65,44 eura/GVŽ;
– zahteva za zagotovitev obogatitve okolja z zaposlitvenim materialom 21,47 eura/GVŽ;
3. za pitance: zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 41,06 eura/GVŽ.
16. člen 
(pregled na kraju samem) 
(1) Pri pregledu na kraju samem, ki se opravi v skladu s postopkom, določenim z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023, kontrolor preverja izpolnjevanje zahtev za podintervencijo DŽ – prašiči in stalež prašičev. Za ta namen mu mora upravičenec na preverjanem gospodarstvu zagotoviti vso dokumentacijo za to gospodarstvo.
(2) Kontrolor na kraju samem na dan pregleda preveri število prašičev po posameznih kategorijah iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe. Na gospodarstvu, za katero upravičenec uveljavlja podintervencijo DŽ – prašiči, kontrolor preveri, ali je zadnji podatek o staležu prašičev, ki ga je upravičenec prijavil v CRPš, ustrezen, pri tem pa upošteva dokumentacijo (dobavnica, račun, spremni list in podobno) in register prašičev na gospodarstvu.
(3) Pri pregledu izpolnjevanja posameznih zahtev iz prve in druge alineje 1. točke, prve in druge alineje 2. točke in 3. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe kontrolor upošteva število živali, ki glede na merila iz 12. člena te uredbe ustreza ugotovljeni površini boksa oziroma izpusta.
17. člen 
(preveritev sporočanja staleža) 
(1) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu manjše od števila prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, ter prijavljeno in ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke ter prve in druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil v zahtevku, se pri izračunu povprečnega števila prašičev upošteva ugotovljeno število prašičev.
(2) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila, prijavljenega v CRPš na presečni datum, ter prijavljeno in ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke ter prve in druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil v zahtevku, se pri izračunu povprečnega števila prašičev upošteva prijavljeno število prašičev v CRPš.
(3) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke poročane v mesecu izvedbe pregleda na kraju samem v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, ter da ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije presega največje dovoljeno število živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke ter prve in druge alineje 2. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, ki jih je upravičenec prijavil v zahtevku, je to razlog za zavrnitev zahtevka.
(4) Če kontrolor iz razpoložljive dokumentacije in registra prašičev na gospodarstvu pri ugotavljanju števila prašičev iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka tega člena ugotovi obstoj prašičev na presečni datum v mesecu izvedbe pregleda na kraju samem, vendar jim ne more določiti kategorije, se ti prašiči ne upoštevajo pri izračunu povprečnega števila prašičev iz 14. člena te uredbe.
(5) Ugotovitve kontrolorja glede staleža, ki niso opredeljene v tem členu, se obravnavajo v skladu z 18. členom te uredbe.
18. člen 
(upravne sankcije) 
(1) Upravne sankcije za podintervencijo DŽ – prašiči se izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023, uredbo, ki ureja pogojenost, in v skladu z določbami tega člena.
(2) Če je prijavljeno število prašičev v CRPš večje od števila prašičev na gospodarstvu, ugotovljenega s pregledom iz 16. člena te uredbe, in če ni preseženo največje dovoljeno število živali iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se upravne sankcije izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023. Če je z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je največje dovoljeno število živali iz tretjega odstavka prejšnjega člena na kateri koli presečni datum iz prvega odstavka 13. člena te uredbe preseženo, je to razlog za zavrnitev zahtevka.
(3) Če upravičenec na enega ali več presečnih datumov ne prijavi staleža prašičev v CRPš v skladu s 13. členom te uredbe, se mu za izračun povprečnega števila prašičev iz prvega odstavka 14. člena te uredbe upoštevajo le prijavljeni podatki o številu prašičev. Če upravičenec na en presečni datum ne prijavi staleža, se mu plačilo za celotno podintervencijo zniža za 15 %. Če staleža ne prijavi na dva presečna datuma, se mu plačilo za celotno operacijo zniža za 30 %. Če staleža ne prijavi več kot dvakrat, se plačilo za celotno operacijo zavrne.
(4) Če upravičenec za zahteve iz tretjega, četrtega, šestega, osmega in enajstega odstavka 12. člena te uredbe na enem od gospodarstev ne izpolnjuje predpisanih zahtev ravnanja iz uredbe, ki ureja pogojenost, za zahtevo iz tretjega, četrtega, šestega, osmega in enajstega odstavka 12. člena te uredbe, je to razlog za zavrnitev zahtevka za to zahtevo na vseh gospodarstvih, kjer jo uveljavlja, pri vseh drugih zahtevah, ki jih uveljavlja, pa se uporabijo upravne sankcije zaradi neizpolnjevanja zahtev iz uredbe, ki ureja pogojenost.
(5) Upravne sankcije zaradi kršitev pogojev za posamezne zahteve iz 12. člena te uredbe in upravne sankcije zaradi kršitev obveznosti iz 7. člena te uredbe so opredeljene v Katalogu upravnih sankcij iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
3. Podintervencija DŽ – govedo
19. člen 
(vstopni pogoj) 
(1) Upravičenec mora na dan vnosa zahtevka za posamezno zahtevo za podintervencijo DŽ – govedo rediti najmanj tako število goveda kot ustreza 2 GVŽ goveda razen za zahtevi iz tretje in četrte alineje 20. člena te uredbe.
(2) Za preračun števila goveda v GVŽ se v skladu s Prilogo Izvedbene uredbe 2021/2290/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
– govedo, mlajše od šestih mesecev: 0,4;
– govedo od šestega meseca do dveh let: 0,6;
– govedo, starejše od dveh let: 1,0.
20. člen 
(nabor možnih zahtev) 
Za pridobitev plačil za podintervencijo DŽ – govedo mora upravičenec izpolnjevati najmanj eno izmed naslednjih zahtev:
– paša goveda,
– izpust,
– vzreja telet,
– izkoreninjenje goveje virusne diareje (v nadaljnjem besedilu: izkoreninjenje BVD).
21. člen 
(paša goveda) 
(1) Paša goveda se lahko izvaja na kmetijskih površinah kmetijskega gospodarstva upravičenca in na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva.
(2) Pri izvajanju paše morajo biti za govedo, za katero upravičenec uveljavlja pašo goveda, izpolnjeni naslednji pogoji:
1. govedo se mora pasti neprekinjeno najmanj 120 dni (v nadaljnjem besedilu: obdobje paše za govedo) v času od 1. aprila 2023 do 15. novembra 2023;
2. govedo lahko prenočuje v hlevu;
3. krave molznice se morajo dnevno pasti vsaj v času med obema molžama;
4. zatiranje notranjih zajedavcev mora biti izvedeno na podlagi predhodne koprološke analize;
5. voditi je treba dnevnik paše na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe;
6. obtežba z živalmi, ki jih upravičenec navede na zahtevku iz 6. člena te uredbe, glede na skupno površino GERK-ov, na katerih je izvajanje paše dovoljeno, ne sme presegati 3 GVŽ/ha, razen v primeru, ko se paša izvaja tudi na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva. Pri tem se upoštevajo le GERK-i, ki imajo v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, določeno vrsto rabe 1100 – njiva, 1131 – začasno travinje, 1161 – hmeljišče v premeni, 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in 1222 – ekstenzivni sadovnjak, ki mora biti zatravljen. GERK-i z vrsto rabe 1100 – njiva in 1161 – hmeljišče v premeni morajo biti zasejani s travami, travno deteljnimi mešanicami ali deteljno travnimi mešanicami, ki so na površini prisotne pretežni del vegetacijskega obdobja.
(3) Začetka obdobja paše za govedo ni mogoče uveljavljati pred 1. aprilom 2023 oziroma pred datumom vnosa zahtevka iz 6. člena te uredbe.
(4) Koprološka analiza iz 4. točke drugega odstavka tega člena in izdaja zdravil za tretiranje živali na podlagi rezultatov koprološke analize morata biti opravljeni spomladi pred začetkom paše in v jeseni po končanem obdobju paše za govedo v letu 2023. Za koprološko analizo se vzame najmanj en skupni vzorec blata za vsakih 20 govedi. Spomladi mora biti koprološka analiza izdelana in podatki iz 18. točke 2. člena te uredbe, razen datuma izdaje zdravil, vneseni v seznam koproloških analiz pred datumom vnosa zahtevka iz 6. člena te uredbe. Jeseni pa mora biti koprološka analiza izdelana in podatki iz 18. točke 2. člena te uredbe vneseni v seznam koproloških analiz najpozneje do 31. decembra 2023. Izdaja zdravil za tretiranje živali proti notranjim zajedavcem se izvede na podlagi pozitivnih rezultatov koprološke analize in strokovne presoje veterinarja. Krave, katerih mleko se uporablja za prehrano ljudi, se lahko tretirajo v času presušitve.
(5) Jeseni upravičenec odda vzorec blata za koprološko analizo pooblaščenim organizacijam po končanem obdobju paše za govedo najpozneje do 30. novembra 2023.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za datum začetka paše, ki se pri pregledu na kraju samem upošteva za preverjanje pravočasnosti izvedbe koprološke analize in izdaje zdravil, šteje datum začetka paše iz dnevnika paše iz Priloge 3 te uredbe.
(7) Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena se obdobje paše za govedo za posamezne živali lahko prekine zaradi telitve, bolezni ali poškodbe, nevarnosti napada velikih zveri in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni, je ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku paše.
(8) Če upravičenec za posamezno žival ali več živali ne zagotovi celotnega obdobja paše za govedo iz 1. točke drugega odstavka tega člena, mora v primeru:
– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s prvim odstavkom 44. člena te uredbe;
– prekinitve paše zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za posamezno govedo, razen nevarnosti napada velikih zveri, daljše od desetih dni, v sedmih dneh po tem obdobju umakniti zahtevek v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023;
– nevarnosti napada velikih zveri iz prejšnjega odstavka sporočiti višjo silo v skladu s 44. členom te uredbe;
– pogina živali ali če žival zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred izpolnitvijo obdobja paše za govedo, v Centralni register goveda (v nadaljnjem besedilu: CRG), sporočiti premik, ki se v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023, šteje kot pisni umik zahtevka za posamezno žival.
(9) Če v obdobju paše za govedo poteka paša na planini ali skupnem pašniku ali gre žival na sejem ali razstavo ali se živali premakne na pašo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva ter se premik živali sporoči v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo goveda, se ta premik šteje kot izpolnjevanje obdobja paše za govedo.
(10) Upravičenec mora najpozneje en dan pred vnosom zahtevka iz prvega odstavka 6. člena te uredbe urediti stanje v CRG.
(11) Pri izvajanju paše je treba upoštevati, da:
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 30. maja na grafični enoti rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v Prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 10. junija na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v Prilogi 4 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 20. junija na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v Prilogi 4 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja, kjer paša ni dovoljena, iz Priloge 4 te uredbe.
(12) Ne glede na prejšnji odstavek je paša za podintervencijo DŽ – govedo dovoljena na celotnem GERK-u, če del tega GERK-a znotraj enega izmed ekološko pomembnih območij iz prejšnjega odstavka ni večji od 10 arov.
(13) Ne glede na enajsti odstavek tega člena je paša za podintervencijo DŽ – govedo omejena oziroma ni dovoljena na celotnem GERK-u, če del tega GERK-a zunaj enega izmed ekološko pomembnih območij iz trinajstega odstavka tega člena ni večji od 10 arov.
22. člen 
(izpust) 
(1) Govedu mora biti zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta prek celega leta. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje. Živali morajo biti v izpustu najmanj po 2 uri na dan.
(2) Površina izpusta mora za posamezno kategorijo goveda obsegati najmanj:
1. teleta
2 m2 na žival;
2. mlado govedo od 6 mesecev do 1 leta
2,5 m2 na žival;
3. mlado govedo nad 1 leto do 2 let
4 m2 na žival;
4. govedo nad 2 leti
4,5 m2 na žival;
5. plemenski bik 
30 m2 na žival.
(3) Pri izmeničnem dostopu do izpusta mora biti čreda goveda na gospodarstvu razdeljena v skupine za izpust, pri čemer vsaka skupina uporablja izpust najmanj dve uri na dan. Površina izpusta mora v tem primeru ustrezati številu in kategoriji živali, ki so v izpustu istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno.
(4) Zahteve za izpust iz prvega odstavka tega člena in zahteve za pašo goveda iz prejšnjega člena ni mogoče uveljavljati hkrati za isto žival.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se izpust za govedo za posamezne živali lahko prekine zaradi telitve, bolezni ali poškodbe in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni, je ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku ali urniku izpustov iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Če upravičenec za posamezno žival ali več živali ne zagotovi celotnega obdobja izpusta za govedo iz prvega odstavka tega člena, mora v primeru:
– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s prvim odstavkom 44. člena te uredbe;
– prekinitve izpusta zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za posamezno govedo, ki je daljše kot deset dni, v sedmih dneh po tem obdobju umakniti zahtevek v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023;
– pogina živali ali če žival zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred izpolnitvijo obdobja izpusta, v CRG sporočiti premik, ki se v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023, šteje kot pisni umik zahtevka za posamezno žival.
(7) Če gre žival v tekočem letu na sejem ali razstavo ali se živali premakne na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva, kjer je tudi izpolnjena zahteva iz tega člena, ter se premik živali sporoči v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo goveda, se ta premik šteje kot izpolnjevanje zahteve za izpust.
(8) Upravičenec mora ob oddaji zahtevka iz 6. člena te uredbe podati izjavo, da v tekočem letu na kmetijskem gospodarstvu izpolnjuje zahtevo iz prvega odstavka tega člena, za vse živali na kmetijskem gospodarstvu, za katere uveljavlja zahtevo iz prvega odstavka tega člena.
23. člen 
(vzreja telet) 
(1) Teletom v skupinskih boksih mora biti prek celega leta zagotovljena najmanj naslednja neovirana talna površina:
– teleta do treh mesecev starosti vsaj 2 m2 na žival,
– teleta starejša od treh mesecev vsaj 2,5 m2 na žival.
(2) Vsaj na 66 % talne površine boksa morajo biti tla polna (ne rešetkasta) in nastlana. Kot ustrezen nastilj se štejejo slama, seno, lesni sekanci, lesni oblanci oziroma žagovina.
(3) Upravičenec je upravičen do plačila iz tretje alineje 26. člena te uredbe, če so poleg zahtev iz prvega in prejšnjega odstavka izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
– zahteva se izvaja za vsa teleta na kmetijskem gospodarstvu,
– teleta morajo biti v tekočem letu na kmetijskem gospodarstvu upravičenca neprekinjeno najmanj štiri mesece;
– v obdobju iz prejšnje alineje morajo biti teleta označena, registrirana in vodena v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi,
– upravičenec ob oddaji zahtevka iz 6. člena te uredbe poda izjavo, da v tekočem letu na kmetijskem gospodarstvu izpolnjuje zahtevo iz prvega odstavka tega člena, za vsa teleta na kmetijskem gospodarstvu.
(4) Če se za teleta uveljavlja zahteva iz tega člena, hkrati za teleta ni mogoče uveljavljati zahteve iz prve ali druge alineje 20. člena te uredbe.
24. člen 
(izkoreninjenje BVD) 
(1) Vse aktivnosti za pridobitev ali ohranitev statusa črede, proste BVD, se izvajajo v skladu s pravilnikom, ki ureja status črede, proste BVD.
(2) Upravičenec, ki bo v letu 2023 izvajal aktivnosti za pridobitev statusa črede, proste BVD, ali aktivnosti za ohranitev statusa črede, proste BVD, v skladu s pravilnikom, ki ureja status črede, proste BVD, mora do 28. februarja 2023 veterinarski organizaciji predložiti izjavo o izvedbi aktivnosti za pridobitev ali ohranitev statusa črede, proste BVD, na obrazcu iz Priloge 6 te uredbe. Veterinarska organizacija v sedmih dneh od prejema izjave vnese podatek o predloženi izjavi v seznam iz 19. točke 2. člena te uredbe.
(3) Upravičenec, ki bo v letu 2023 izvajal aktivnosti za pridobitev statusa črede, proste BVD, mora imeti opravljeno prvo vzorčenje za pridobitev statusa črede, proste BVD, najpozneje do 31. maja 2023. Če so rezultati preiskav negativni, mora upravičenec izvesti drugo vzorčenje najpozneje do 15. novembra 2023. Prijavo za odvzem vzorcev za drugo vzorčenje mora upravičenec dati veterinarski organizaciji najpozneje do 30. septembra 2023. Če so rezultati preiskav pozitivni, mora upravičenec zagotoviti, da veterinarska organizacija, na katero je dal prijavo za odvzem vzorcev, do 15. novembra 2023 začne z vzorčenjem živali.
(4) Upravičenec, ki bo v letu 2023 izvajal aktivnosti za ohranitev statusa črede proste BVD mora imeti v tekočem letu opravljeno vzorčenje in testiranje za ohranitev statusa črede proste BVD.
(5) Veterinarska organizacija mora do 31. januarja 2024 vnesti v seznam iz 19. točke 2. člena te uredbe podatke o izvedenih aktivnostih iz prejšnjega in tretjega odstavka tega člena.
25. člen 
(plačilo) 
(1) Plačilo za zahteve iz prve, druge in četrte alineje 20. člena te uredbe se dodeli za vse kategorije goveda iz drugega odstavka 19. člena te uredbe, plačilo za zahtevo iz tretje alineje 20. člena te uredbe pa se dodeli le za govedo, mlajše od šestih mesecev.
(2) Za določitev kategorij goveda iz prejšnjega odstavka agencija prevzame starost za posamezno žival, ki jo upravičenec navede v zahtevku za podintervencijo DŽ – govedo, iz CRG v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023.
(3) Za zahtevo iz četrte alineje 20. člena te uredbe se plačilo dodeli za povprečno število goveda v tekočem letu izraženo v GVŽ. Povprečno letno število GVŽ govedi se izračuna kot aritmetično povprečje seštevka zmnožkov števila govedi posameznih kategorij iz CRG po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativne naključno izbrane datume ter ustreznih koeficientov GVŽ iz drugega odstavka 19. člena te uredbe. Za izračun se uporabi naslednja formula:
PGVŽ(GOV) = (GVŽ(1.2.) + GVŽ(D1) + GVŽ(D2) + GVŽ(D3) + GVŽ(D4)) / 5 
(4) Okrajšave iz prejšnjega odstavka pomenijo:
1. PGVŽ(GOV): povprečno letno število GVŽ govedi;
2. GVŽ(1.2.): število GVŽ goveda po stanju na dan 1. februar tekočega leta;
3. GVŽ(D1): število GVŽ goveda po stanju na prvega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov;
4. GVŽ(D2): število GVŽ goveda po stanju na drugega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov;
5. GVŽ(D3): število GVŽ goveda po stanju na tretjega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov;
6. GVŽ(D4): število GVŽ goveda po stanju na četrtega od štirih reprezentativnih naključno izbranih datumov.
(5) Štiri reprezentativne naključno izbrane datume iz tretjega odstavka tega člena določi agencija in jih objavi na svoji spletni strani.
(6) Plačilo se dodeli za najmanj 2 GVŽ.
26. člen 
(višina plačila za posamezno zahtevo) 
Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve za podintervencijo DŽ – govedo letno znaša:
– paša goveda 52,90 eura/GVŽ,
– izpust 41,06 eura/GVŽ,
– vzreja telet 60,71 eura/GVŽ,
– izkoreninjenje BVD:
a. za pridobitev statusa 8,26 eura/GVŽ,
b. za vzdrževanje statusa 4,13 eura/GVŽ.
27. člen 
(grafične evidence) 
(1) Za izvajanje podintervencije DŽ – govedo iz te uredbe se v digitalni grafični obliki uporabljajo:
1. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, na katerih za intervencijo DŽ paša ni dovoljena do 30. maja, iz Priloge 4 te uredbe;
2. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, na katerih za intervencijo DŽ paša ni dovoljena do 10. junija, iz Priloge 4 te uredbe;
3. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, na katerih za intervencijo DŽ paša ni dovoljena do 20. junija, iz Priloge 4 te uredbe;
4. evidenca ekološko pomembnih območij, na katerih za intervencijo DŽ paša ni dovoljena, iz Priloge 4 te uredbe.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka izdela in ministrstvu pošlje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(3) Vpogled v evidence iz prvega odstavka tega člena je mogoč na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
28. člen 
(upravne sankcije) 
(1) Upravne sankcije za podintervencijo DŽ – govedo se izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023, uredbo, ki ureja pogojenost, ter v skladu s Katalogom upravnih sankcij iz Priloge 2 te uredbe.
(2) Če upravičenec za zahtevo iz prvega odstavka 23. člena te uredbe na kmetijskem gospodarstvu ne izpolnjuje predpisanih zahtev ravnanja iz uredbe, ki ureja pogojenost, za zahtevo iz prvega odstavka 23. člena te uredbe, je to razlog za zavrnitev zahtevka za to zahtevo, pri vseh drugih zahtevah, ki jih uveljavlja, pa se uporabijo upravne sankcije zaradi neizpolnjevanja zahtev iz uredbe, ki ureja pogojenost.
4. Podintervencija DŽ – drobnica
29. člen 
(vstopni pogoj) 
(1) Upravičenec mora na dan vnosa zahtevka za podintervencijo DŽ – drobnica rediti najmanj tako število drobnice kot ustreza 2 GVŽ drobnice.
(2) Za preračun števila drobnice v GVŽ se v skladu s Prilogo Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 za ovce in koze upošteva koeficient 0,15.
30. člen 
(obvezna in izbirni zahtevi) 
(1) Podintervencija DŽ – drobnica vključuje obvezno zahtevo in izbirni zahtevi. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni zahtevi te podintervencije. Izbirni zahtevi mora upravičenec izvajati za vse živali za katere uveljavlja obvezno zahtevo.
(2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je paša drobnice.
(3) Izbirni zahtevi iz prvega odstavka tega člena sta:
– hlevska reja drobnice in
– izpust.
31. člen 
(paša drobnice) 
(1) Paša drobnice se lahko izvaja na kmetijskih površinah kmetijskega gospodarstva upravičenca in na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva.
(2) Pri izvajanju paše morajo biti za vse živali, za katere upravičenec uveljavlja pašo drobnice, izpolnjeni naslednji pogoji:
1. drobnica se mora pasti neprekinjeno najmanj 210 dni ali najmanj 180 dni na kmetijskih gospodarstvih, razvrščenih na območje s krajšo vegetacijsko dobo (v nadaljnjem besedilu: obdobje paše za drobnico) v času od 15. marca 2023 do 30. novembra 2023;
2. drobnica lahko prenočuje v hlevu;
3. zatiranje notranjih zajedavcev mora biti izvedeno na podlagi predhodne koprološke analize;
4. voditi je treba dnevnik paše na obrazcu iz Priloge 3 te uredbe;
5. obtežba z živalmi, ki jih upravičenec navede na zahtevku iz 6. člena te uredbe, glede na skupno površino GERK-ov, na katerih je izvajanje paše dovoljeno, ne sme presegati 3 GVŽ/ha, razen v primeru, ko se paša izvaja tudi na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva. Pri tem se upoštevajo le GERK-i, ki imajo v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, določeno vrsto rabe 1100 – njiva, 1131 – začasno travinje, 1161 – hmeljišče v premeni, 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in 1222 – ekstenzivni sadovnjak, ki mora biti zatravljen. GERK-i z vrsto rabe 1100 – njiva in 1161 – hmeljišče v premeni morajo biti zasejani s travami, travno deteljnimi mešanicami ali deteljno travnimi mešanicami, ki so na površini prisotne pretežni del vegetacijskega obdobja.
(3) Kmetijsko gospodarstvo je razvrščeno na območje s krajšo vegetacijsko dobo iz 1. točke prejšnjega odstavka, če ima na 10. marec 2023 v registru kmetijskih gospodarstev več kot 50 % grafične površine GERK-ov z vrsto rabe 1300, 1320 in 1222 znotraj območja s krajšo vegetacijsko dobo iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe. Pri GERK-ih z vrsto rabe 1222 se upoštevajo le GERK-i, ki so trajno zatravljeni na celotni površini nasada in imajo dvonamensko rabo. Podatki o razvrščenosti kmetijskih gospodarstev so razvidni v javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP.
(4) Začetka obdobja paše za drobnico ni mogoče uveljavljati pred 15. marcem 2023 oziroma datumom vnosa zahtevka iz 6. člena te uredbe.
(5) Koprološka analiza iz 3. točke drugega odstavka tega člena in izdaja zdravil za tretiranje živali na podlagi rezultatov koprološke analize morata biti opravljeni spomladi pred začetkom paše in v jeseni po končanem obdobju paše za drobnico v letu 2023. Za koprološko analizo se vzame najmanj en skupni vzorec blata za vsakih 100 živali. Spomladi mora biti koprološka analiza izdelana in podatki iz 18. točke 2. člena te uredbe, razen datuma izdaje zdravil, vneseni v seznam koproloških analiz pred datumom vnosa zahtevka iz 6. člena te uredbe. Jeseni pa mora biti koprološka analiza izdelana in podatki iz 18. točke 2. člena te uredbe vneseni v seznam koproloških analiz najpozneje do 31. decembra 2023. Izdaja zdravil za tretiranje živali proti notranjim zajedavcem se izvede na podlagi pozitivnih rezultatov koprološke analize in strokovne presoje veterinarja. Ovce in koze, katerih mleko se uporablja za prehrano ljudi, se lahko tretirajo v času presušitve.
(6) Jeseni upravičenec odda vzorec blata za koprološko analizo pooblaščenim organizacijam po končanem obdobju paše za drobnico najpozneje do 15. decembra 2023.
(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za datum začetka paše, ki se pri pregledu na kraju samem upošteva za preverjanje pravočasnosti izvedbe koprološke analize in izdaje zdravil, šteje datum začetka paše iz dnevnika paše iz Priloge 3 te uredbe.
(8) Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena se obdobje paše za drobnico za posamezne živali lahko prekine zaradi jagnjitve oziroma jaritve, bolezni ali poškodbe, nevarnosti napada velikih zveri in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni, prekinitve ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku paše.
(9) Če upravičenec za posamezno žival ali več živali, za katere uveljavlja zahtevek za podintervencijo DŽ – drobnica, ne zagotovi celotnega obdobja paše za drobnico iz 1. točke drugega odstavka tega člena, mora v primeru:
– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s prvim odstavkom 44. člena te uredbe;
– prekinitve paše zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za eno ali več živali, razen nevarnosti napada velikih zveri, daljše od desetih dni, po tem obdobju v sedmih dneh umakniti zahtevek za te živali v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023;
– nevarnosti napada velikih zveri sporočiti višjo silo v skladu s 44. členom te uredbe;
– pogina živali ali če žival zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred izpolnitvijo obdobja paše za drobnico, v CRD sporočiti premik, ki se v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023, šteje kot pisni umik zahtevka za posamezno žival.
(10) Če v obdobju paše poteka paša na planini ali skupnem pašniku ali gre žival na sejem ali razstavo ali se živali premakne na pašo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva ter se premik živali sporoči v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice, se ta premik šteje kot izpolnjevanje obdobja paše za drobnico.
(11) Pri izvajanju paše je treba upoštevati, da:
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 30. maja na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov iz Priloge 4 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 10. junija na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v Prilogi 4 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 20. junija na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v Prilogi 4 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja, na katerem paša ni dovoljena, iz Priloge 4 te uredbe.
(12) Ne glede na prejšnji odstavek je paša za podintervencijo DŽ – drobnica dovoljena na celotnem GERK-u, če del tega GERK-a znotraj enega izmed ekološko pomembnih območij iz prejšnjega odstavka ni večji od 10 arov.
(13) Ne glede na enajsti odstavek tega člena je paša za podintervencijo DŽ – drobnica omejena oziroma ni dovoljena na celotnem GERK-u, če del tega GERK-a zunaj enega izmed ekološko pomembnih območij iz trinajstega odstavka tega člena ni večji od 10 arov.
32. člen 
(hlevska reja drobnice) 
(1) Pri hlevski reji, v času izven obdobja paše za drobnico v tekočem letu, mora biti ovcam in kozam v hlevu v skupinskih boksih zagotovljeno najmanj:
– 1,5 m2 neovirane talne površine na ovco oziroma kozo in
– 0,35 m2 neovirane talne površine na jagnje oziroma kozlička.
(2) Če upravičenec za posamezno žival ali več živali ne zagotovi celotnega obdobja hlevske reje, mora v primeru:
– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s prvim odstavkom 44. člena te uredbe;
– pogina živali ali če žival zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred koncem tekočega leta, v CRD sporočiti premik, ki se v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023, šteje kot pisni umik zahtevka za posamezno žival.
(3) Če gre žival v tekočem letu na sejem ali razstavo ali se živali premakne na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva, kjer je tudi izpolnjena zahteva iz tega člena, in se premik živali sporoči v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice, se ta premik šteje kot izpolnjevanje zahteve za hlevsko rejo drobnice.
(4) Upravičenec mora ob oddaji zahtevka iz 6. člena te uredbe podati izjavo, da v tekočem letu na kmetijskem gospodarstvu izpolnjuje zahtevo iz prvega odstavka tega člena, za vse živali na kmetijskem gospodarstvu, za katere uveljavlja zahtevo iz drugega odstavka 30. člena te uredbe.
33. člen 
(izpust) 
(1) V celotnem obdobju bivanja v hlevu, v času izven obdobja paše za drobnico v tekočem letu, mora biti drobnici zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje. Živali morajo biti v izpustu najmanj po 2 uri na dan.
(2) Površina izpusta mora obsegati najmanj:
– 2,5 m2 na ovco oziroma kozo in
– 0,5 m2 na jagnje oziroma kozlička.
(3) Pri izmeničnem dostopu do izpusta mora biti trop drobnice na gospodarstvu razdeljen v skupine za izpust, pri čemer vsaka skupina uporablja izpust najmanj dve uri na dan. Površina izpusta mora v tem primeru ustrezati številu živali, ki so v izpustu istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se izpust za drobnico za posamezne živali lahko prekine zaradi jagnjitev oziroma jaritev, bolezni ali poškodbe in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni, je ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku ali urniku izpustov iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(5) Če upravičenec za posamezno žival ali več živali ne zagotovi izpusta prek celotnega obdobja iz prvega odstavka tega člena, mora v primeru:
– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s prvim odstavkom 44. člena te uredbe;
– pogina živali ali če žival zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred koncem tekočega leta, v CRD sporočiti premik, ki se v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023, šteje kot pisni umik zahtevka za posamezno žival.
(6) Če gre žival v tekočem letu na sejem ali razstavo ali se živali premakne na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva, kjer je tudi izpolnjena zahteva iz tega člena, in se premik živali sporoči v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice, se ta premik šteje kot izpolnjevanje zahteve za izpust.
(7) Upravičenec mora ob oddaji zahtevka iz 6. člena te uredbe podati izjavo, da v tekočem letu na kmetijskem gospodarstvu izpolnjuje zahtevo iz prvega odstavka tega člena, za vse živali na kmetijskem gospodarstvu, za katere uveljavlja zahtevo iz drugega odstavka 30. člena te uredbe.
34. člen 
(plačilo) 
(1) Plačilo se dodeli za ovne in ovce ter kozle in koze, ki so označeni z identifikacijsko številko živali v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo drobnice ter so stari najmanj 9 mesecev.
(2) Plačilo se dodeli za najmanj 2 GVŽ.
35. člen 
(višina plačila za posamezno zahtevo) 
Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve za poditervencijo DŽ – drobnica letno znaša:
– paša drobnice:
a) 50,67 eura/GVŽ za najmanj 210 dni paše ali
b) 43,43 eura/GVŽ za najmanj 180 dni paše,
– hlevska reja drobnice:
a) 52,25 eura/GVŽ na območju z 210 dni paše ali
b) 62,70 eura/GVŽ na območju s 180 dni paše,
– izpust:
a) 17,10 eura/GVŽ na območju z 210 dni paše ali
b) 20,52 eura/GVŽ na območju s 180 dni paše.
36. člen 
(grafične evidence) 
Za izvajanje podintervencije DŽ – drobnica iz te uredbe se v digitalni grafični obliki uporabljajo grafične evidence iz 27. člena te uredbe.
37. člen 
(upravne sankcije) 
Upravne sankcije za podintervencijo DŽ – drobnica se izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023, uredbo, ki ureja pogojenost, in v skladu s Katalogom upravnih sankcij iz Priloge 2 te uredbe.
5. Podintervencija DŽ – konji
38. člen 
(vstopni pogoj) 
(1) Upravičenec mora na dan vnosa zahtevka za podintervencijo DŽ – konji rediti najmanj 2 GVŽ konj.
(2) Za preračun števila konj v GVŽ se v skladu s Prilogo Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 za kopitarje nad 6 meseci upošteva koeficient 1. Za konje stare do vključno 6 mesecev pa se uporablja koeficient 0,4.
(3) Podpora se dodeli za vse kategorije registriranih čistopasemskih konj, ki potencialno vstopajo v prehransko verigo. Reja privezanih konj ni dovoljena, razen v času krmljenja. Seznam pasem čistopasemskih konj je v Prilogi 7 te uredbe.
(4) Upravičenec mora imeti vsaj en dan pred oddajo zahtevka iz 6. člena te uredbe urejene vse podatke v Centralnem registru kopitarjev, v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo kopitarjev.
39. člen 
(paša konj in izpust) 
(1) Paša konj se lahko izvaja na kmetijskih površinah kmetijskega gospodarstva upravičenca in na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva.
(2) Pri izvajanju paše morajo biti za vse živali, za katere upravičenec uveljavlja pašo konj, izpolnjeni naslednji pogoji:
1. konji se morajo pasti neprekinjeno najmanj 120 dni (v nadaljnjem besedilu: obdobje paše za konje) v letu v obdobju od 1. aprila 2023 do 15. novembra 2023,
2. konji lahko prenočujejo v hlevu,
3. zatiranje zajedavcev na podlagi predhodne koprološke analize, spomladi pred začetkom paše in jeseni po zaključku paše,
4. voditi je treba dnevnik paše;
5. obtežba z živalmi, ki jih upravičenec navede na zahtevku iz 6. člena te uredbe, glede na skupno površino GERK-ov, na katerih je izvajanje paše dovoljeno, ne sme presegati 3 GVŽ/ha, razen v primeru, ko se paša izvaja tudi na planini oziroma skupnem pašniku drugega nosilca kmetijskega gospodarstva. Pri tem se upoštevajo le GERK-i, ki imajo v skladu s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, določeno vrsto rabe 1100 – njiva, 1131 – začasno travinje, 1161 – hmeljišče v premeni, 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in 1222 – ekstenzivni sadovnjak, ki mora biti zatravljen. GERK-i z vrsto rabe 1100 – njiva in 1161 – hmeljišče v premeni morajo biti zasejani s travami, travno deteljnimi mešanicami ali deteljno travnimi mešanicami, ki so na površini prisotne pretežni del vegetacijskega obdobja.
(3) V tekočem letu mora biti v času izven obdobja paše za konje konjem zagotovljen stalni ali izmenični dostop do izpusta. Izpust mora biti urejen tako, da se prepreči izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje. Pri izpuščanju konj v izpuste je treba upoštevati naslednje pogoje:
– mlade živali v starosti od 6 mesecev do treh let morajo biti v izpustu vsaj 2 uri na dan v čredi, ki šteje najmanj 2 konja; velikost izpusta mora biti 50 m2 na posameznega konja.
– odrasli konji, starejši od treh let in plemenske kobile morajo biti v izpustu vsaj 2 uri na dan v čredi, ki šteje najmanj 2 konja; velikost izpusta mora biti najmanj 50 m2 na posameznega konja.
– plemenski žrebci morajo biti v izpustu vsaj 2 uri na dan; velikost izpusta mora biti najmanj 200 m2 na posameznega žrebca.
(4) Pri izmeničnem dostopu do izpusta mora biti čreda konj na gospodarstvu razdeljena v skupine za izpust, pri čemer vsaka skupina uporablja izpust najmanj dve uri na dan. Površina izpusta mora v tem primeru ustrezati številu živali, ki so v izpustu istočasno. Pri izmeničnem izpustu mora upravičenec voditi dnevnik ali urnik izpustov iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno.
(5) Upravičenec mora ob oddaji zahtevka iz 6. člena te uredbe podati izjavo, da v tekočem letu na kmetijskem gospodarstvu izpolnjuje zahtevo iz tretjega odstavka tega člena, za vse živali na kmetijskem gospodarstvu, za katere uveljavlja zahtevo iz tega člena.
(6) Začetka obdobja paše za konje ni mogoče uveljavljati pred 1. aprilom 2023 oziroma datumom vnosa zahtevka iz 6. člena te uredbe.
(7) Koprološka analiza iz 3. točke drugega odstavka tega člena in izdaja zdravil za tretiranje živali na podlagi rezultatov koprološke analize morata biti opravljeni spomladi pred začetkom paše in v jeseni po končanem obdobju paše za konje v letu 2023. Za koprološko analizo se vzame najmanj en skupni vzorec blata za vsakih 20 konj. Spomladi mora biti koprološka analiza izdelana in podatki iz 18. točke 2. člena te uredbe, razen datuma izdaje zdravil, vneseni v seznam koproloških analiz pred datumom vnosa zahtevka iz 6. člena te uredbe. Jeseni pa mora biti koprološka analiza izdelana in podatki iz 18. točke 2. člena te uredbe vneseni v seznam koproloških analiz najpozneje do 31. decembra 2023. Izdaja zdravil za tretiranje živali proti notranjim zajedavcem se izvede na podlagi pozitivnih rezultatov koprološke analize in strokovne presoje veterinarja.
(8) Jeseni upravičenec odda vzorec blata za koprološko analizo pooblaščenim organizacijam po končanem obdobju paše za konje najpozneje do 30. novembra 2023.
(9) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za datum začetka paše, ki se pri pregledu na kraju samem upošteva za preverjanje pravočasnosti izvedbe koprološke analize in izdaje zdravil, šteje datum začetka paše iz dnevnika paše iz Priloge 3 te uredbe.
(10) Ne glede na 1. točko drugega odstavka in tretji odstavek tega člena se obdobje paše za konje in izpust za posamezne živali lahko prekine zaradi žrebitve, bolezni ali poškodbe, nevarnosti napada velikih zveri in izjemnih vremenskih razmer. Če ta prekinitev ne traja skupno več kot deset dni, prekinitve ni treba sporočiti agenciji, temveč se trajanje in razlog za prekinitev navedeta le v dnevniku paše oziroma dnevniku ali urniku izpusta.
(11) Če upravičenec za vse živali ali določeno število živali, za katere uveljavlja zahtevek za podintervencijo DŽ – konji, ne zagotovi celotnega obdobja paše za konje iz 1. točke drugega odstavka tega člena ali izpusta iz tretjega odstavka tega člena, mora v primeru:
– višje sile ali izjemnih okoliščin obvestiti agencijo v skladu s prvim odstavkom 44. člena te uredbe;
– prekinitve paše ali izpusta zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka za eno ali več živali, razen nevarnosti napada velikih zveri, daljše od desetih dni, po tem obdobju v sedmih dneh umakniti zahtevek za te živali v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023;
– nevarnosti napada velikih zveri sporočiti višjo silo v skladu s 44. členom te uredbe;
– pogina živali ali če določeno število živali zapusti kmetijsko gospodarstvo zaradi prodaje ali oddaje v zakol pred izpolnitvijo obdobja paše za konje ali pred koncem tekočega leta, umakniti zahtevek v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023.
(12) Če v obdobju paše poteka paša na planini ali skupnem pašniku ali gre žival v tekočem letu na sejem ali razstavo ali se živali premakne na pašo ali izpust na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva ter se premik živali sporoči v skladu s pravilnikom, ki ureja identifikacijo in registracijo kopitarjev, se ta premik šteje kot izpolnjevanje obdobja paše in izpusta za konje.
(13) Pri izvajanju paše je treba upoštevati, da:
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 30. maja na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov iz Priloge 4 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 10. junija na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v Prilogi 4 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena do 20. junija na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja posebnih traviščnih habitatov, določenih v Prilogi 4 te uredbe;
– paša iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena na GERK-u ali delu GERK-a znotraj ekološko pomembnega območja, na katerem paša ni dovoljena, iz Priloge 4 te uredbe.
(14) Ne glede na prejšnji odstavek je paša za podintervencijo DŽ – konji dovoljena na celotnem GERK-u, če del tega GERK-a znotraj enega izmed ekološko pomembnih območij iz prejšnjega odstavka ni večji od 10 arov.
(15) Ne glede na trinajsti odstavek tega člena je paša za podintervencijo DŽ – konji omejena oziroma ni dovoljena na celotnem GERK-u, če del tega GERK-a zunaj enega izmed ekološko pomembnih območij iz trinajstega odstavka tega člena ni večji od 10 arov.
40. člen 
(plačilo) 
(1) Plačilo se dodeli za vse kategorije konj.
(2) Za določitev kategorij konj iz prejšnjega odstavka agencija prevzame starost za posamezno žival, ki jo upravičenec navede v zahtevku za podintervencijo DŽ – konji, iz Centralnega registra kopitarjev v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023.
(3) Plačilo se dodeli za najmanj 2 GVŽ.
41. člen 
(višina plačila) 
Višina plačila za izvajanje zahteve za pašo in izpust za konje letno znaša 48,16 eura/GVŽ.
42. člen 
(grafične evidence) 
Za izvajanje podintervencije DŽ – konji iz te uredbe se v digitalni grafični obliki uporabljajo grafične evidence iz 27. člena te uredbe.
43. člen 
(upravne sankcije) 
Upravne sankcije za podintervencijo DŽ – konji se izvedejo v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023, uredbo, ki ureja pogojenost, in v skladu s Katalogom upravnih sankcij iz Priloge 2 te uredbe.
III. VIŠJA SILA 
44. člen 
(sporočanje višje sile in izjemnih okoliščin) 
(1) Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, upravičenec ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi s posameznimi zahtevami iz 11., 20., 30. in 39. člena te uredbe, za katere je vložil zahtevek, obdrži pravico do sorazmernega dela plačila iz 15., 26., 35. in 41. člena te uredbe, če v skladu z uredbo, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023, v 15 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec to zmožen storiti, primere višje sile ali izjemnih okoliščin sporoči agenciji na obrazcu iz uredbe, ki ureja integrirani administrativni in kontrolni sistem za leto 2023, ter priloži ustrezna dokazila.
(2) Če med trajanjem obveznosti za intervencijo DŽ višja sila ali izjemne okoliščine, ki jih je upravičenec v skladu s prejšnjim odstavkom sporočil agenciji, prenehajo, mora upravičenec v 15 delovnih dneh od njihovega prenehanja agenciji pisno sporočiti datum prenehanja višje sile ali izjemnih okoliščin. Od dneva prenehanja višje sile ali izjemnih okoliščin mora upravičenec znova izpolnjevati vse zahteve, ki jih je uveljavljal v zahtevku iz 6. člena te uredbe.
IV. FINANČNE DOLOČBE 
45. člen 
(razpoložljiva sredstva) 
(1) Za intervencijo DŽ v letu 2023 je namenjenih do 10.000.000 eurov.
(2) Plačila iz intervencije DŽ se v celoti izvedejo po 1. aprilu 2024.
(3) Sredstva za izvajanje intervencije DŽ za leto 2023 zagotovi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije v letu 2024 v okviru svojega finančnega načrta, iz proračuna Republike Slovenije v višini 29,80 % in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 70,20 %.
V. KONČNA DOLOČBA 
46. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-494/2022
Ljubljana, dne 30. decembra 2022
EVA 2022-2330-0124
Vlada Republike Slovenije 
dr. Robert Golob 
predsednik 

AAA Zlata odličnost