Uradni list

Številka 140
Uradni list RS, št. 140/2022 z dne 4. 11. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 140/2022 z dne 4. 11. 2022

Kazalo

3456. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 75 Gospodarska cona Agrokombinatska S – del, stran 10647.

  
Na podlagi prvega odstavka 119. člena v zvezi z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in v zvezi s tretjim odstavkom 338. člena ter tretjim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) ter na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 36. seji dne 17. 10. 2022 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 75 Gospodarska cona Agrokombinatska S – del 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 75 Gospodarska cona Agrokombinatska S – del (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN določa:
1. opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
2. območje OPPN,
3. vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
4. arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
5. načrt parcelacije,
6. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
7. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
8. rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
9. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
10. pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
11. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in
12. druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni del in grafični del.
(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1. 
Načrt namenske rabe prostora
1.1
Izsek iz OPN MOL ID s prikazom območja OPPN
M 1:5000
2. 
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
2.1 
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
M 1:2500
3. 
Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1 
Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN
M 1:1000
3.2
Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbene točke
M 1:1000
3.3 
Površine, namenjene javnemu dobru
M 1:1000
4. 
Načrt arhitekturnih, krajinskih in obliko- valskih rešitev prostorske ureditve
4.1
Arhitekturno zazidalna situacija
M 1:1000
4.2
Prometna situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
M 1:1000
4.3
Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
M 1:1000
4.4
Odstranitve obstoječih objektov
M 1:1000
3. člen 
(spremljajoče gradivo OPPN) 
Spremljajoče gradivo OPPN so:
1. izvleček iz občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. okoljsko poročilo,
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
6. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
7. elaborat ekonomike in
8. povzetek za javnost.
4. člen 
(izdelovalec OPPN) 
OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana, pod številko projekta 8698 v mesecu avgustu 2022.
5. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je stalno na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora, Upravni enoti Ljubljana in Četrtni skupnosti Polje.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN 
6. člen 
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) 
(1) Z OPPN je načrtovana gradnja gospodarske cone Agrokombinatska S – del.
(2) OPPN določa prostorsko ureditev območja OPPN in pogoje za:
– gradnjo novih objektov,
– posege na obstoječih objektih,
– odstranitev obstoječih objektov,
– ureditev utrjenih in zelenih površin,
– varovanje okolja in ohranjanje narave in
– gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
III. OBMOČJE OPPN 
7. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) PO-583 in dele EUP PO-920 in PO-841.
(2) Območje OPPN obsega naslednje parcele oziroma njihove dele v katastrski občini 1770 Kašelj: 2/2, 2/5, 2/7, 2/8, 2/10, 64/1, 64/4, 64/7, 65/1, 67/1, 67/2, 87/48, 87/53, 95/23, 96/21, 96/22, 97/4, 97/5, 98, 2463/4, 2463/7, 2568, 2569, 2570, 2571/1, 2571/2, 2572/1, 2572/2, 2572/3, 2573/1, 2573/2, 2574/3, 2574/4, 2574/5, 2574/6, 2576/2, 2576/4, 2576/5, 2578, 2581/2, 2581/3, 2581/4, 2581/5, 2584/1, 2585/2, 2586/1, 2588/1, 2588/3, 2588/4, 2588/5, 2588/6, 2588/7, 2588/8, 2588/9, 2588/10, 2588/11, 2588/12, 2588/13, 2588/14, 2588/15, 2588/18, 2588/20, 2588/21, 2588/22, 2588/23, 2588/24, 2588/25, 2588/26, 2588/27, 2588/28, 2588/29, 2588/31, 2588/32, 2588/33, 2588/34, 2591/4, 2650/3, 2657/2, 2660/2, 2660/3, 2660/4, 2661/1, 2662 in 2663/2.
(3) Površina območja OPPN znaša 119 747 m².
(4) Območje OPPN je razdeljeno na pet prostorskih enot, ki so namenjene gradnji objektov gospodarske cone (PE1, PE2, PE3, PE4 in PE5), dve prostorski enoti, ki sta namenjeni varovalnemu pasu plinovoda (PE6 in PE7) in dve prostorski enoti, ki sta namenjeni gradnji gospodarske javne infrastrukture in rezervatom zanjo (C1 in C2).
(5) Izven območja OPPN potekajo objekti, vodi in naprave gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni za izvedbo tega OPPN. Gospodarska javna infrastruktura izven območja OPPN poteka preko naslednjih parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 2/2, 2/5, 55/9 in 2463/1.
(6) Meja območja OPPN in prostorske enote iz tega člena so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbene točke« in št. 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.
IV. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 
8. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje OPPN zajema območje gospodarske cone Agrokombinatska S, kjer se bodo uredile površine za odstranitev, prizidavo in novogradnjo objektov industrijske, logistično-distribucijske in storitvene dejavnosti, skladišč, upravnih in trgovskih objektov s spremljajočimi tehničnimi objekti in manipulativnimi površinami ter potrebnimi zelenimi površinami.
(2) V okviru OPPN je načrtovana deviacija obstoječe trase Agrokombinatske ceste, tako da slednja poteka v zvezni liniji od krožišča z Industrijsko cesto in se naveže na obstoječo traso v višini obstoječe avtobusne niše »Zeleni gaj«. Deviirana Agrokombinatska cesta je glavna prometna nosilka območja. Nanjo so vezani dostopi do posameznih prostorskih enot predmetnega OPPN in priključki stranskih dovoznih cest, ki rešujejo dostop do zemljišč ob njenem neposrednem robu.
(3) Z deviacijo Agrokombinatske ceste in ukinitvijo njenega obstoječega poteka se na njeni južni strani sprosti večja površina primernejše oblike za nove prostorske ureditve.
(4) Območje OPPN se preko rekonstruiranega obstoječega ali novih cestnih priključkov navezuje na javno cestno omrežje. Javno cestno omrežje predstavljata deviirana Agrokombinatska cesta (prostorska enota C1) in nova dovozna cesta (prostorska enota C2). Prostorska enota C2 se priključuje na Agrokombinatsko cesto z novim T-križiščem.
(5) Izvedba nove dovozne ceste v prostorski enoti C2 pomeni izboljšanje dostopnosti za območje JATE EMONA d. o. o. in kmetijskih površin v zaledju ter omogoča razvoj gospodarske cone ob cesti.
(6) Deviacija Agrokombinatske ceste na zahodnem delu v dolžini 100,00 m (merjeno od središča krožnega križišča) v celoti povzame ureditev, ki je načrtovana v projektu za izgradnjo povezovalne zahodne Industrijske ceste v Zalogu (faza PGD), v nadaljevanju pa se na to ureditev naveže nov 684,00 m dolg cestni odsek, ki poteka znotraj EUP PO-841. Na skrajnem vzhodnem delu se tik za območjem, kjer sta urejeni obojestranski avtobusni postajališči »Zeleni gaj«, naveže na obstoječo prometno ureditev.
(7) Območje OPPN se navezuje na mestni linijski prevoz potnikov. Znotraj območja OPPN je na vzhodni strani načrtovana ohranitev obstoječih obojestranskih avtobusnih postajališč linijskega prevoza potnikov.
(8) Na območju stanovanjskih objektov v naselju Zalog se stanje okolja zaradi načrtovanih dejavnosti v prostoru ob predpisanih prostorskih in okoljskih ureditvah ne bo poslabšalo.
(9) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
V. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
9. člen 
(dopustni objekti in dejavnosti) 
(1) V prostorskih enotah PE1, PE2, PE3, PE4 in PE5 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtomehanične delavnice,
– 12510 Industrijske stavbe,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje in oporni zidovi in
– 32110 Ekološki otoki.
(2) V prostorski enoti PE1 so poleg dopustnih objektov in dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena dopustni tudi naslednji objekti in dejavnosti:
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, tudi avtomehanične delavnice kot dopolnilna dejavnost KOTO,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo zaklonišča in nadstrešnice,
– 22232 Čistilne naprave,
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo bioplinarne in
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki (samo proizvodne in skladiščne dejavnosti za nenevarne odpadke in živalske stranske proizvode).
(3) V prostorskih enotah PE2, PE3, PE4 in PE5 so poleg dopustnih objektov in dejavnosti iz prvega odstavka tega člena dopustni tudi naslednji objekti in dejavnosti:
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladiščne stavbe.
(4) V prostorski enoti PE3 so poleg dopustnih objektov in dejavnosti iz prvega in tretjega odstavka tega člena dopustni tudi naslednji objekti in dejavnosti:
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo skladišča za predelavo in skladiščenje nenevarnih gradbenih odpadkov.
(5) V prostorskih enotah C1 in C2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
1. 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
2. 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje in
3. 3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin:
– 32120 Urbana oprema in
– 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji: samo informacijske table.
(6) Na celotnem območju OPPN so dopustni tudi naslednji objekti, oziroma posegi v prostor:
1. komunalni objekti, vodi in naprave,
2. oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon,
3. pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste in dostopne ceste do objektov, prometne površine zunaj vozišča, parkirišča, obračališča, servisne površine, površine za pešce in kolesarje ter trgi,
4. prometna signalizacija in prometna oprema,
5. avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami,
6. dostopi za funkcionalno ovirane osebe, gradnja zunanjih dvigal in zunanjih požarnih stopnic na obstoječih objektih,
7. parkovne površine, drevoredi, posamezna drevesa,
8. urbana oprema in
9. objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z zaklonišči ter evakuacijske (požarne) stopnice izven objektov, ki so višji od 14,00 m.
10. člen 
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) 
(1) V prostorski enoti PE1 so načrtovane novogradnje objektov, prizidave oziroma rekonstrukcije obstoječih objektov, gradnja tehnologij k pripadajočim objektom in objektov gospodarske infrastrukture za delovanje objektov ter ureditev pripadajočih manipulativnih in parkirnih ter zelenih površin. Dostop do objektov se uredi preko rekonstruiranega obstoječega priključka na Agrokombinatski cesti.
(2) V prostorski enoti PE1 so načrtovani:
1. Sklop objektov A1 in A2, ki obsega obstoječa objekta A1 in A2 ter načrtovano novogradnjo A2a, in sicer:
– obstoječa objekta sta locirana v središču prostorske enote PE1, sta pravokotne oblike, z daljšo stranico obrnjena v smeri severozahod–jugovzhod;
– na južni strani objekta A2 je načrtovan industrijski proizvodno-skladiščni objekt A2a, z enako orientacijo kot obstoječa objekta A1 in A2;
– zunanje površine k sklopu objektov A1 in A2 so utrjene, praviloma asfaltirane površine.
2. Sklop objektov A3, ki obsega obstoječ objekt skladišča moke in soli in prizidave, in sicer:
– objekt A3 je lociran ob severni meji prostorske enote PE1, je pravokotne oblike in z daljšo stranico orientiran v smeri severozahod–jugovzhod, vzporedno s potekom parcelne meje;
– načrtovana je rekonstrukcija, sprememba namembnosti objekta A3 in novogradnja – prizidava industrijskega objekta A3a in A3c s pripadajočimi tehnologijami A3b (novogradnja objektov za biofilter);
– zunanje površine na južni strani objekta A3, A3a in A3c so utrjene, praviloma asfaltirane površine. V čim večji možni meri se na južni strani ohranijo zelene površine na raščenem terenu, na severni strani objekta, se ohranjajo in dodatno uredijo zelene površine na raščenem terenu.
3. Sklop objektov A4, ki obsega dva obstoječa objekta – centralno skladišče in skladiščni prostor za prevzem kož s hladilnico ter vodnjak, in sicer:
– sklop objektov A4 je lociran v središču prostorske enote PE1, zahodno od sklopa objektov A1 in A2, orientacija obstoječih objektov je enaka orientaciji objektov v sklopu objektov A1 in A2;
– zunanje površine ob sklopu objektov A4 so utrjene, praviloma asfaltirane površine.
4. Sklop objektov A5, ki obsega več obstoječih objektov in objektov pripadajočih tehnologij – predelovalna obrata ŽSP K1 in K2 za čisti in nečisti del, maščobni terminal K1, OJO in LOM, skladišče nevarnih snovi in kemikalij ter transformatorsko postajo, in sicer:
– sklop objektov A5 je lociran na jugovzhodnem delu prostorske enote PE1, orientacija objektov je v osnovi enaka orientaciji sklopa objektov A1 in A2 ter sklopa objektov A4, raščenost dozidav pa tvori objekt nepravilne oblike;
– načrtovana je novogradnja – prizidava dveh novih industrijskih objektov A5a in A5b;
– ob južnem in vzhodnem robu se uredijo v čim večji možni meri zelene površine na raščenem terenu in zasaditev visokoraslih dreves.
5. Sklop objektov B1, ki obsega obstoječe objekte – kotlovnico, biološko čistilno napravo, transformatorsko postajo, SBR reaktor biološke čistilne naprave in tehnologijo za kogeneracijo, in sicer:
– sklop objektov B1 je lociran na vzhodni strani prostorske enote PE1, značilno za sklop je razpršen razpored manjših objektov pravilnih oblik, ki so bodo z novimi posegi delno med seboj povezali;
– načrtovana je novogradnja – prizidava več novih reaktorjev čistilne naprave različnih velikosti;
– ob vzhodni strani se na meji prostorske enote PE1 se uredijo zelene površine na raščenem terenu z možnostjo zasaditve visokoraslih dreves;
– obstoječe zelene površine, vezane na sklop objektov B1, se v čim večji možni meri ohranjajo.
6. Sklop objektov B2, ki obsega obstoječe objekte biofiltra in čistilne naprave, in sicer:
– sklop objektov B2 je lociran v severovzhodnem delu prostorske enote PE1, orientacija objektov je v osnovi enaka orientaciji sklopa objektov A1 in A2 ter sklopa objektov A4, novogradnje osnovne orientacije obstoječih objektov ne bodo spreminjale;
– načrtovana je novogradnja objektov za biofilter B2a in čistilno napravo B2b;
– zelene površine na raščenem terenu se v največji možni meri ohranjajo.
7. Sklop objektov C1, ki obsega obstoječe objekte bioplinske naprave s pripadajočo tehnologijo za čiščenje biometana in načrtovano nadgradnjo bioplinarne – novogradnjo nove čistilne naprave C1b in novih reaktorjev in plinohramov bioplinarne C1a in s tem povečanje zmogljivosti Bioplinarne KOTO na 28.000 t/leto, in sicer:
– sklop objektov C1 je lociran v skrajnem severovzhodnem delu prostorske enote PE1, orientacija obstoječe bioplinske naprave sledi orientaciji sklopa objektov A3, nova čistilna naprava se umešča za obstoječe objekte biofiltra, novi reaktorji in plinohrami bioplinarne se umeščajo v prostor med obstoječo bioplinsko napravo in obstoječe objekte biofiltra;
– zelene površine na raščenem terenu se uredijo na vzhodni in severni strani za objektom C1, v največji možni meri se ohranjajo na zahodni strani pred obstoječima objektoma biofiltra.
8. Sklop objektov C2a, ki obsega obstoječo plinsko postajo, in sicer:
– za sklop objektov C2a je značilen razpršen razpored manjših objektov pravilnih oblik, ki bodo z novimi posegi med seboj delno povezani, lociran je na vzhodnem delu prostorske enote PE1 med sklopoma objektov A1 in A2 ter B1, orientacija objektov se navezuje na orientacijo sosednjih sklopov objektov A1 in A2 ter B1;
– načrtovana je preureditev kotlovnice – novogradnja obstoječega skladišča kurilnega olja in zajem odpadne toplote ter hranilnik električne energije;
– obstoječe zelene površine na raščenem terenu se v največji možni meri ohranjajo.
9. Objekt C2b je načrtovana novogradnja industrijskega objekta, in sicer:
– načrtovan je objekt pravilne, pravokotne oblike, orientacija novogradnje sledi orientaciji sklopa objektov A4, umeščen je na severozahodno stran prostorske enote PE1;
– na južni strani objekta je načrtovana ureditev parkirišč za kombinirana tovorna vozila, zelene površine na raščenem terenu se uredijo na zahodni in severni strani objekta.
10. Objekt C2c, ki je načrtovana novogradnja industrijskega objekta, in sicer:
– načrtovan je objekt pravilne, pravokotne oblike, orientacija novogradnje sledi orientaciji sklopa objektov A3 in sklopa objektov C5, umeščen je na skrajni severozahodni vogal prostorske enote PE1;
– na južni in vzhodni strani objekta je načrtovana ureditev utrjenih manipulacijskih površin, zelene površine na raščenem terenu se uredijo na zahodni in severni strani objekta.
11. Sklop objektov C2d, ki obsega obstoječ objekt avtomehaničnih delavnic ter načrtovano novogradnjo skladiščno predelovalnega objekta, pisarne za sprejem s potrebno tehnologijo in nadstrešek, in sicer:
– sklop objektov C2d je umeščen na južni rob enote PE1, načrtovane novogradnje povzemajo gabarite in orientacijo obstoječega objekta avtomehaničnih delavnic;
– na južni strani sklopa objektov C2d je načrtovana ureditev parkirišča za osebna vozila in dovozna pot, iz ostalih strani je objekt omejen z manipulacijskimi površinami;
– zelene površine na raščenem terenu se uredijo na južni strani načrtovanega parkirišča, možna je zasaditev visokoraslih dreves.
12. Objekt C3, ki je načrtovana novogradnja poslovnega objekta, in sicer:
– načrtovan je objekt pravilne, pravokotne oblike, orientacija daljših stranic je usmerjena v smeri severovzhod–jugozahod, objekt je umeščen na skrajni jugovzhodni vogal prostorske enote PE1;
– na zahodni strani objekta je načrtovana ureditev parkirišča za osebna vozila, s priključevanjem na Agrokombinatsko cesto;
– objekt je načrtovan kot samostojna gradnja v zelenju, ureditev zelenih površin na raščenem terenu obdaja objekt z vseh strani, načrtovana je zasaditev visokoraslih dreves, predvsem na južni in vzhodni strani.
13. Objekt C4a, ki je načrtovana novogradnja objekta za storitvene dejavnosti – avtopralnica za tovorna vozila, in sicer:
– načrtovan je objekt pravilne, pravokotne oblike, orientacija objekta se prilagaja geometriji zemljišča in načrtovani zunanji ureditvi, objekt je umeščen na zahodno stran prostorske enote PE1 in na vzhodno stran območja parkirišča za tovorna vozila;
– na severni strani je načrtovana ureditev zelenih površin na raščenem terenu.
14. Objekt C4c, ki je načrtovana novogradnja platoja za odpadke, in sicer:
– načrtovan plato je pravilne, pravokotne oblike, orientacija objekta sledi orientaciji sklopa objektov A3 in sklopa objektov C5, objekt je umeščen južno od objekta C2c;
– na zahodni strani so zelene površine na raščenem terenu, na južni in vzhodni strani so načrtovane utrjene manipulacijske površine.
15. Objekt C4d, ki je načrtovana novogradnja vstopno izstopnega objekta (vratarnica), in sicer:
– na mestu odstranjene vratarnice je načrtovan nov objekt za sprejemnico z nadstreškom nad tehtnicami, pravilne, pravokotne oblike, orientacija objekta sledi orientaciji sklopa objektov A4 in sklopa objektov A5, objekt je umeščen ob vzhodno stranico objekta C2d;
– objekt se navezuje na utrjene manipulacijske površine.
16. Objekt C4e, ki je načrtovana novogradnja merilno regulacijske postaje, in sicer:
– objekt je pravilne, pravokotne oblike, orientacija objekta sledi orientaciji sklopa objektov A3 in sklopa objektov C5,
– objekt je umeščen v skrajni severovzhodni vogal prostorske enote PE1, med objekt C5 in obstoječo plinsko postajo C1;
– z vseh štirih strani je v čim večji možni meri načrtovana ureditev zelenih površin na raščenem terenu, dostop do objekta je zagotovljen preko utrjenih povoznih površin.
17. Objekt C4f, ki je načrtovana novogradnja transformatorske postaje, in sicer:
– objekt je pravilne, pravokotne oblike, orientacija sledi orientaciji objekta C2b, umeščena je ob severovzhodni vogal objekta C2b,
– z vseh štirih strani meji na utrjene povozne manipulativne površine.
18. Sklop objektov C5, ki obsega obstoječ predelovalni obrat ŽSP K3 (čisti in nečisti del) in načrtovane novogradnje – prizidave, in sicer:
– na južni strani je k obstoječemu objektu ŽSP K3 načrtovana novogradnja – prizidava industrijskega objekta C5a, na zahodni strani pa novogradnja – prizidava objekta C5b, v katerega se umesti potrebna pripadajoča tehnologija in rezervoarji/skladišča;
– načrtovane prizidave so pravilne, pravokotne ali kvadratne oblike, orientacija sledi orientaciji obstoječega objekta C5, ki je umeščen ob severno mejo prostorske enote PE1, med sklopa objektov A3 in C4e;
– na južni in severni strani objekta so načrtovane utrjene manipulacijske površine.
(3) V prostorski enoti PE2 je načrtovana novogradnja proizvodno skladiščnega objekta Z1 s poslovno in storitveno dejavnostjo, s pripadajočimi manipulativnimi površinami, s parkirišči za tovorna in osebna vozila ter ureditev zelenih površin na raščenem terenu, in sicer:
– objekt je umeščen ob skrajno severovzhodno mejo prostorske enote PE2, orientacija objekta sledi reliefnim značilnostim zemljišča tako, da sta daljši stranici objekta orientirani v smeri jugovzhod–severozahod;
– na jugozahodni strani objekta se uredijo utrjene povozne manipulacijske površine in parkirišče za osebna vozila;
– zelene površine na raščenem terenu so načrtovane na severozahodni, severovzhodni in jugovzhodni strani objekta, na severozahodni in severovzhodni strani je možna zasaditev visokoraslih dreves;
– dostop do objektov znotraj prostorske enote PE2 je zagotovljen preko načrtovanega skupnega priključka s prostorsko enoto PE3 s ceste C2 v prostorski enoti C2.
(4) V prostorski enoti PE3 je načrtovana novogradnja proizvodno skladiščnega objekta Z2 s poslovno dejavnostjo, s pripadajočimi manipulativnimi površinami, s parkirišči za tovorna in osebna vozila ter zelenimi površinami na raščenem terenu, in sicer:
– objekt je umeščen ob skrajno jugozahodno mejo prostorske enote PE3, orientacija objekta sledi orientaciji objekta C2b v prostorski enoti PE1 tako, da sta daljši stranici objekta orientirani v smeri vzhod–zahod;
– na severovzhodni strani objekta se uredijo utrjene povozne manipulacijske površine s parkirišči za tovorna in osebna vozila;
– zelene površine na raščenem terenu so načrtovane na zahodni, vzhodni in južni strani objekta, na zahodni in vzhodni strani je možna zasaditev visokoraslih dreves;
– dostop do objektov znotraj prostorske enote PE3 je zagotovljen preko načrtovanega skupnega priključka s prostorsko enoto PE2 s ceste C2.
(5) V prostorski enoti PE4 je načrtovana novogradnja proizvodno skladiščnega objekta Z3 s poslovno in storitveno dejavnostjo, s pripadajočimi manipulativnimi površinami, s parkirišči za tovorna in osebna vozila ter ureditev zelenih površin na raščenem terenu, in sicer:
– objekt je umeščen ob skrajno severovzhodno mejo prostorske enote PE4, orientacija objekta sledi orientaciji objekta Z2 v prostorski enoti PE3 tako, da sta daljši stranici objekta orientirani v smeri jugovzhod–severozahod;
– na jugozahodni strani objekta se uredijo utrjene povozne manipulacijske površine s parkirišči za osebna vozila;
– zelene površine na raščenem terenu so načrtovane na zahodni, severni in vzhodni strani objekta, na zahodni in severni strani je možna zasaditev visokoraslih dreves;
– dostop do objektov znotraj prostorske enote PE4 je zagotovljen preko načrtovanega skupnega priključka s prostorsko enoto PE5 s ceste C2.
(6) V prostorski enoti PE5 sta načrtovani novogradnji proizvodno skladiščnega objekta Z4 in Z5 s poslovno, storitveno in gostinsko dejavnostjo, s pripadajočimi manipulativnimi površinami, s parkirišči za tovorna in osebna vozila ter ureditev zelenih površin na raščenem terenu, in sicer:
– objekta sta umeščena ob skrajni južni rob prostorske enote PE5, orientacija objektov sledi poteku Agrokombinatske ceste v prostorski enoti C1 tako, da sta daljši stranici objekta orientirani praktično v smeri vzhod–zahod;
– na severni strani objekta Z4 in zahodni strani objekta Z5 se uredijo utrjene povozne manipulacijske površine s parkirišči za osebna in tovorna vozila;
– zelene površine na raščenem terenu so načrtovane na južni in zahodni strani objekta Z4 in na južni, vzhodni in severni strani objekta Z5;
– dostop do objektov znotraj prostorske enote PE5 je zagotovljen preko načrtovanega priključka na južni strani Agrokombinatske ceste in načrtovanega skupnega priključka s prostorsko enoto PE4 s ceste C2.
(7) Prostorski enoti PE6 in PE7 sta površini, namenjeni varovalnemu pasu prenosnega plinovoda. Načrtovana je zatravljena ali kmetijska površina.
(8) V prostorski enoti C1 je v smeri zahod–vzhod načrtovana novogradnja devijacije Agrokombinatske ceste. Na zahodnem robu je treba novogradnjo navezati na obstoječo ureditev Industrijske ceste, na vzhodnem robu pa na obstoječo ureditev Agrokombinatske ceste v naselju Zalog.
(9) V prostorski enoti C2 je v smeri sever–jug načrtovana novogradnja ceste C2. Na južnem delu je treba cesto C2 navezati na Agrokombinatsko cesto.
(10) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturno zazidalna situacija«.
11. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določbami OPPN o pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) V prostorskih enotah PE1, PE2, PE3, PE4 in PE5 je dopustno tudi postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
1. kolesarnica,
2. vratarnica,
3. nadstrešnica,
4. pomožni objekt v javni rabi,
5. ograje (do 3,00 m višine),
6. podporni zid,
7. rezervoar,
8. objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
9. ekološki otok,
10. urbana oprema,
11. objekti za oglaševanje in informacijski panoji (samo za lastne potrebe),
12. spominska obeležja,
13. merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja: samo objekti in naprave za monitoring stanja okolja,
14. rezervoarji, silosi in skladiščni objekti: samo rezervoarji in cisterne za vodo in druge tekočine in
15. vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje samo: vodni zbiralnik in bazen za gašenje požara.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov) 
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje objektov:
1. fasade objektov morajo biti zasnovane sodobno ter iz kakovostnih in trajnih materialov, skladne v barvah in uporabljenih materialih, v liniji fasade je dopustna tudi ozelenitev in instalacija fotonapetostnih sistemov,
2. barvni poudarki so lahko na četrtini fasadnih površin,
3. ograje morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene,
4. strehe objektov so ravne ali z naklonom do 5°,
5. strehe je dopustno ozeleniti ali nameniti instalaciji fotonapetostnih sistemov,
6. tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte,
7. strehe nad prostori za zbiranje odpadkov morajo biti oblikovno skladne z osnovnimi objekti, h katerim spadajo, in
8. na strehi, ki ima več kot 400 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih tehničnih, za delovanje objekta potrebnih inštalacij in naprav na strehi) je treba urediti zeleno streho v obsegu najmanj 75 % neto površine strehe, vendar ne manj kot 400 m². To ne velja v primeru prizidav, rekonstrukcij ali spremembe namembnosti objektov, ki imajo ravno streho z več kot 400,00 m² neto površine, če bi bila s tem ogrožena statična stabilnost objekta, kar je treba dokazati s statičnim izračunom.
(2) Pri oblikovanju prizidav ter nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje pogoje:
– pri prizidavah objektov je treba zagotoviti oblikovno skladnost z objektom, ki se dograjuje,
– vsi enostavni in nezahtevni objekti ter prostostoječi deli objektov morajo biti oblikovno skladni z osnovnimi objekti, h katerim spadajo, in
– strehe nad prostori za zbiranje odpadkov morajo biti oblikovno skladne z osnovnimi objekti, h katerim spadajo.
13. člen 
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) 
(1) V prostorskih enotah PE1, PE2, PE3, PE4 in PE5 veljajo naslednji pogoji za oblikovanje zunanjih površin:
1. ob gradnji objektov je treba znotraj posamezne prostorske enote zagotoviti najmanj 15 % zelenih površin na raščenem terenu;
2. severni rob območja OPPN je treba zasaditi z visokoraslimi drevesi in grmičevjem avtohtonih vrst (gaber, vrba, jelša, hrast, jesen idr.);
3. zunanjo ureditev je treba načrtovati tako, da bo ob zvišanih vrednostih urnih količin padavin urejeno ustrezno zadrževanje;
4. pešpoti in ploščadi morajo biti utrjene s poroznimi materiali in opremljene z osnovno urbano opremo ter primerno osvetljene;
5. ureditev površin ob objektih mora omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi;
6. elementi urbane opreme znotraj prostorske enote morajo biti oblikovani usklajeno;
7. intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja intervencijskih vozil z osno obremenitvijo do 10 t;
8. parkirne površine za osebna vozila na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM), je treba ozeleniti, zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 PM, drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno, za tlakovanje je treba uporabiti porozne materiale;
9. na gradbeni parceli je treba na raščenem terenu zasaditi najmanj 25 dreves/ha;
10. predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m, izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve;
11. obstoječa drevesa, ki se ohranijo in izpolnjujejo pogoje iz prejšnje točke, se štejejo v zahtevano število dreves v skladu z 8. in 9. točko tega odstavka;
12. ograje, ki omejujejo posamezne prostorske enote, morajo biti oblikovane enotno in morajo biti transparentne;
13. ograjo je dopustno postaviti do meje parcele, na kateri se gradi; če se gradi na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katerih gradnja meji, o tem pisno sporazumeti;
14. ne glede na prejšnjo točko je, če gre za sosednjo parcelo, ki je kategorizirana kot javna cesta, ograjo dopustno postaviti do meje oziroma na mejo te parcele, če s tem soglaša organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet.
(2) V prostorskih enotah C1 in C2 veljajo naslednji pogoji za oblikovanje zunanjih površin:
– prometne ureditve morajo biti oblikovane tako, da se zagotavlja varnost vseh udeležencev v prometu, da se povečuje atraktivnost potovanja s trajnostnimi prevoznimi sredstvi ter da se omogoča varno zavijanje težkih tovornih vozil z Agrokombinatske ceste na cesto C2,
– vodenje kolesarjev in pešcev mora biti urejeno prepoznavno, enostavno in udobno ter
– peš površine morajo biti nivojsko ločene od vozišča.
(3) V prostorskih enotah PE6 in PE7 je dopustna samo zatravitev.
(4) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturno zazidalna situacija«.
(5) Prikaz dreves v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturno zazidalna situacija« je zgolj informativen, pozicije dreves se določi v projektni dokumentaciji.
14. člen 
(tlorisni gabariti) 
(1) Tlorisni gabariti načrtovanih objektov so na območju OPPN določeni z največjimi dopustnimi dimenzijami, znotraj katerih so posegi dopustni.
(2) Tlorisne dimenzije načrtovanih objektov nad terenom so:
1. v prostorski enoti PE1:
a) objekt A2a:
– dolžina:
56,50 m;
– širina:
17,50 m;
b) objekt A3a:
– dolžina:
18,60 m;
– širina:
25,30 m;
c) objekt A3b:
– dolžina:
29,50 m;
– širina:
15,00 m;
č) objekt A3c:
– dolžina:
25,30 m;
– širina:
4,50 m;
d) objekt A5a:
– dolžina:
31,70 m;
– širina:
12,60 m;
e) objekt A5b:
– dolžina:
30,00 m;
– širina:
11,20 m;
f) objekt B2a:
– dolžina:
50,00 m;
– širina:
5,50 m;
g) objekt B2b:
– dolžina:
22,70 m;
– širina:
21,50 m;
h) objekt C1b:
– dolžina:
18,50 m;
– širina:
7,00 m;
i) objekt C2a:
– dolžina:
35,50 m;
– širina:
25,70 m;
j) objekt C2b:
– dolžina:
64,00 m;
– širina:
47,00 m;
k) objekt C2c:
– dolžina:
38,50 m;
– širina:
25,00 m;
l) objekt C2d:
– dolžina:
24,00 m;
– širina:
20,00 m;
m) objekt C3:
– dolžina:
40,00 m;
– širina:
12,00 m;
n) objekt C4a:
– dolžina:
20,00 m;
– širina:
10,00 m;
o) objekt C4c:
– dolžina:
25,00 m;
– širina:
3,00 m;
p) objekt C4d:
– dolžina:
15,50 m;
– širina:
8,00 m;
r) objekt C4e:
– dolžina:
22,00 m;
– širina:
22,00 m;
s) objekt C5a:
– dolžina:
20,00 m;
– širina:
20,00 m;
š) objekt C5b:
– dolžina:
25,30 m;
– širina:
4,50 m;
2. v prostorski enoti PE2:
a) objekt Z1:
– dolžina:
51,50 m;
– širina:
26,00 m;
3. v prostorski enoti PE3:
a) objekt Z2:
– dolžina:
49,00 m;
– širina:
20,00 m;
4. v prostorski enoti PE4:
a) objekt Z3:
– dolžina:
43,00 m;
– širina:
20,00 m;
5. v prostorski enoti PE5:
a) objekt Z4:
– dolžina:
80,00 m;
– širina:
30,00 m;
b) objekt Z5:
– dolžina:
70,00 m;
– širina:
30,00 m.
(3) Odmik objektov nad terenom od meje sosednjih parcel je najmanj 4,00 m, če so ti objekti visoki do 14,00 m, oziroma 5,00 m, če so višji od 14,00 m. Odmik objektov je lahko tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, vendar ne manj kot 1,50 m od parcelne meje za objekte, ki so nižji od 14,00 m, ter 3,00 m od parcelne meje za objekte, ki so višji od 14,00 m.
(4) Odmik objektov nad terenom in pod njim je od sosednje parcele, ki je kategorizirana kot javna cesta, najmanj 5,00 m oziroma 3,00 m od javne poti ali ceste nižje kategorije. Odmiki so lahko manjši, če s tem soglaša organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet.
(5) Tlorisne dimenzije objektov so določene v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija«.
(6) Situacija in velikost tehnoloških objektov in naprav k pripadajočim objektom ter objekti gospodarske infrastrukture za delovanje objektov se prilagajajo tehnološkim procesom.
15. člen 
(višinski gabariti in etažnost) 
(1) Etažnost načrtovanih objektov nad terenom se prilagaja programu in tehnološkim procesom v objektu, razen objekta C3 v prostorski enoti PE1, ki ima določeno etažnost do P+4.
(2) Višina načrtovanih objektov (h) je največ:
1. prostorska enota PE1:
– objekt C4a: do 10,00 m;
– objekti C3, A2a, A3a, A3c, A5a, A5b, C2a, C2b, C2c, C2d, C5a, C5b: do 20,00 m;
2. prostorska enota PE2:
– objekt Z1: do 20,00 m;
3. prostorska enota PE3:
– objekt Z2: do 20,00 m;
4. prostorska enota PE4:
– objekt Z3: do 20,00 m;
5. prostorska enota PE5:
– objekt Z4 in Z5: do 20,00 m.
(3) Višina objekta je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje objekta in najvišjo točko venca objekta z ravno streho. Nad predpisano višino je dopustna izvedba dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho z nadstrešnicami, tehničnih naprav, strojnih inštalacij, dvigalnih jaškov, ograj in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture. Ob Agrokombinatski cesti morajo biti od zaključnega venca fasade umaknjeni najmanj za svojo višino.
(4) Višine tehnoloških objektov in naprav k pripadajočim objektom ter objekti gospodarske infrastrukture za delovanje objektov A3b, B1, B2a, B2b, C1a, C1b, C4c, C4d, C4e in C4f se prilagajajo tehnološkim procesom.
(5) Največja dopustna višina za enostavne in nezahtevne objekte, merjeno od kote zunanje ureditve, je 3,00 m.
(6) Območje OPPN se nahaja na območju krovnih plasti vodonosnika, delno na območju A »Nizka savska terasa« in delno na območju B »Visoka savska terasa«. Gradnja pod nivojem terena je dopustna le, če se z geološko geomehanskim elaboratom dokaže, da taka gradnja ne bo imela negativnih vplivov na okolje in na sosednja območja in objekte.
(7) Višinski gabariti objektov so določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturno zazidalna situacija«.
16. člen 
(višinske kote urejenega terena in pritličja) 
(1) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopnih poti in uvozom na PM oziroma v podzemne garaže, višinskim kotam raščenega terena na obodu območja in višinskim kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob objektih je treba pred vhodi prilagajati višinskim kotam pritličja.
(2) Višinske kote terena so določene v grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometna situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«. Višinske kote so zgolj informativne. Natančne višinske kote se določi v projektni dokumentaciji.
17. člen 
(zmogljivost območja) 
(1) Zmogljivost prostorske enote PE1 je:
– površina prostorske enote:
77 130 m²;
– bruto tlorisne površine (v nadaljnjem besedilu: BTP) objektov: 
največ 32 000 m².
(2) Zmogljivost prostorske enote PE2 je:
– površina prostorske enote:
3 850 m²;
– BTP objekta Z1: 
največ 1 500 m².
(3) Zmogljivost prostorske enote PE3 je:
– površina prostorske enote:
4 570 m²;
– BTP objekta Z2: 
največ 1 000 m².
(4) Zmogljivost prostorske enote PE4 je:
– površina prostorske enote:
2 255 m²;
– BTP objekta Z3: 
največ 900 m².
(5) Zmogljivost prostorske enote PE5 je:
– površina prostorske enote:
13 155 m²;
– BTP objekta Z4: 
največ 5 000 m²;
– BTP objekta Z5: 
največ 3 500 m².
(6) BTP je vsota vseh etažnih površin objekta nad terenom, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine v točkah a) in b) pod točko 5.1.3.1 standarda SIST ISO 9836.
18. člen 
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) 
(1) Na obstoječih objektih so dopustni:
1. odstranitev,
2. prizidave,
3. vzdrževalna dela,
4. rekonstrukcija,
5. posegi za izboljšanje energetske učinkovitosti objektov,
6. izraba izkoriščenega podstrešja (Po) in
7. sprememba namembnosti skladno z dopustnimi dejavnostmi v prostorski enoti PE1.
(2) Na obstoječih objektih, načrtovanih za odstranitev v skladu z 19. členom tega odloka, so do odstranitve dopustna vzdrževalna dela.
19. člen 
(objekti, načrtovani za odstranitev) 
(1) V območju OPPN je načrtovana odstranitev naslednjih objektov:
1. objekt 1: upravni objekt,
2. objekt 2: garaža,
3. objekt 3: vratarnica,
4. objekt 4: sprejem surovin in mostna tehtnica,
5. objekt 5: skladišče,
6. objekt 11: osnovni objekt za mehansko čiščenje tehnoloških vod iz vseh objektov in
7. objekt 32: naprava za čiščenje odpadne vode.
(2) Objekti, ki so načrtovani za odstranitev, so določeni v grafičnem načrtu št. 4.4 »Odstranitve obstoječih objektov«.
VI. NAČRT PARCELACIJE 
20. člen 
(načrt parcelacije) 
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. Prostorska enota PE1 obsega gradbeno parcelo z oznako P1/1 in je namenjena gradnji objektov in zunanjim ureditvam v prostorski enoti PE1 ter obsega naslednje parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 2581/2, 2581/3, 2581/4, 2581/5, 2585/2, 2588/3, 2588/4, 2588/5, 2588/6, 2588/7, 2588/8, 2588/9, 2588/10, 2588/11, 2588/12, 2588/13, 2588/14, 2588/15, 2588/18, 2588/20, 2588/21, 2588/22, 2588/23, 2588/24, 2588/25, 2588/26, 2588/27, 2588/31, 2650/3, 2657/2, 2660/3, 2660/4, in dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 2576/2, 2576/4, 2578, 2584/1, 2588/28, 2588/29, 2588/32, 2588/33, 2588/34, 2660/2. Površina P1/1 meri 77 130 m².
2. Prostorska enota PE2 obsega gradbeno parcelo z oznako P2/1 in je namenjena gradnji objekta Z1 in zunanjim ureditvam ter obsega parcelo v katastrski občini 1770 Kašelj: 2569. Površina P2/1 meri 3 850 m².
3. Prostorska enota PE3 obsega gradbeno parcelo z oznako P3/1 in je namenjena gradnji objekta Z2 in zunanjim ureditvam ter obsega del parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 2571/1. Površina P3/1 meri 4 570 m².
4. Prostorska enota PE4 obsega gradbeno parcelo z oznako P4/1 in je namenjena gradnji objekta Z3 in zunanjim ureditvam ter obsega del parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 2572/1. Površina P4/1 meri 2 255 m².
5. Prostorska enota PE5 obsega gradbeno parcelo z oznako P5/1in je namenjena gradnji objekta Z4 in Z5 in zunanjim ureditvam ter obsega dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 2573/1, 2574/3, 2576/5, 2578. Površina P5/1 meri 13 155 m².
6. Prostorska enota PE6 obsega gradbeno parcelo z oznako P6/1 in je namenjena varovalnemu pasu plinovoda ter obsega del parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 2/2. Površina P6/1 meri 482 m².
7. Prostorska enota PE7 obsega gradbeno parcelo z oznako P7/1 in je namenjena varovalnemu pasu plinovoda ter obsega del parcele v katastrski občini 1770 Kašelj: 2570, 2586/1, 2588/1. Površina P7/1 meri 790 m².
8. Prostorska enota C1 obsega gradbeno parcelo z oznako C1/1 in je namenjena gradnji prometne infrastrukture ter obsega parcelo 97/4 v katastrski občini 1770 Kašelj in naslednje dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 2/2, 2/5, 2/7, 2/8, 64/1, 64/4, 64/7, 65/1, 67/1, 67/2, 87/48, 87/53, 95/23, 96/21, 96/22, 97/5, 98, 2463/4, 2463/7, 2574/3, 2574/4, 2574/5, 2574/6, 2576/2, 2576/4, 2576/5, 2584/1, 2588/32, 2588/33, 2660/2, 2661/1, 2662, 2663/2. Površina C1/1 meri 14 185 m².
9. Prostorska enota C2 obsega gradbeno parcelo z oznako C2/1 in je namenjena gradnji prometne infrastrukture ter obsega naslednje dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 2/2, 2/10, 2568, 2571/1, 2571/2, 2572/1, 2572/2, 2572/3, 2573/1, 2573/2, 2574/3, 2591/4. Površina C2/1 meri 3 330 m².
(2) Parcelacija zemljišč in geokordinatne točke za zakoličbo so določene v grafičnemu načrtu št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbene točke«. Točke zakoličbe objektov so določene v D96/TM koordinatnem sistemu in so del obrazložitve in utemeljitve OPPN, ki je spremljajoče gradivo OPPN.
21. člen 
(površine, namenjene javnemu dobru) 
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo gradbeni parceli, namenjeni gradnji prometne infrastrukture – Agrokombinatske ceste in ceste C2, z oznakama C1/1 in C2/1.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcelo 97/4 v katastrski občini 1770 Kašelj ter naslednje dele parcel v katastrski občini 1770 Kašelj: 2/2, 2/5, 2/7, 2/8, 64/1, 64/4, 64/7, 65/1, 67/1, 67/2, 87/48, 87/53, 95/23, 96/21, 96/22, 97/5, 98, 2463/4, 2463/7, 2568, 2571/1, 2571/2, 2572/1, 2573/1, 2573/2, 2574/3, 2574/4, 2574/5, 2574/6, 2576/2, 2576/4, 2576/5, 2584/1, 2588/32, 2588/33, 2591/4, 2660/2, 2661/1, 2662, 2663/2, 2/10, 2572/2 in 2572/3.
(3) Površine, namenjene javnemu dobremu, merijo skupaj 17 515 m².
(4) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnemu načrtu št. 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
22. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Vsaka posamezna prostorska enota predstavlja samostojno etapo. Etape se lahko izvajajo časovno neodvisno.
(2) Za objekte ali njihove dele s pripadajočimi ureditvami v posamezni prostorski enoti je treba gradbeno dovoljenje pridobiti sočasno. Gradnja objektov ali njihovih delov s pripadajočimi ureditvami lahko, po sočasni pridobitvi gradbenega dovoljenja, poteka po samostojnih fazah.
(3) Najpozneje do uporabe objektov ali njihovih delov v prostorskih enotah PE1, PE2, PE3, PE4 ali PE5 je treba realizirati okoljsko, energetsko in prometno infrastrukturo v prostorski enoti C1.
(4) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za:
– rekonstrukcijo, spremembo namembnosti objekta A3 in novogradnjo – prizidavo industrijskega objekta A3c s pripadajočimi tehnologijami A3b (novogradnja objektov za biofilter),
– nadgradnjo bioplinarne – novogradnjo nove čistilne naprave C1b in novih reaktorjev in plinohramov bioplinarne C1a in
– prizidavo objekta C5b,
vse v prostorski enoti PE1.
(5) Najpozneje do uporabe objektov ali njihovih delov v prostorskih enotah PE2, PE3 ali PE4 je treba realizirati okoljsko, energetsko in prometno infrastrukturo v prostorski enoti C2.
(6) Če se objekte v prostorski enoti PE5 gradi pred izgradnjo nove povezave prenosnega sistema zemeljskega plina do nove merilno regulacijske postaje na severovzhodnem območju OPPN, je znotraj prostorske enote PE5 dopustno obstoječ plinovod prestaviti iz območja gradnje teh objektov.
(7) Prizidava objekta A5b se lahko zgradi šele po izgradnji nove povezave prenosnega sistema zemeljskega plina do nove merilno regulacijske postaje na severovzhodnem območju OPPN in ukinitvi obstoječega prenosnega plinovoda do merilne postaje KO-TO.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
23. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu s pravili arheološke stroke.
(2) V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se ne omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
24. člen 
(varstvo voda in podzemnih voda) 
(1) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in zagotavlja ohranjanje naravnih procesov.
(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti v skladu z uredbo, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(3) Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je treba preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki.
(4) Pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju bioplinarne je treba pri predelavi biološko razgradljivih odpadkov za odpadne vode, ki nastajajo v bioplinarni, in pri predelavi biološko razgradljivih odpadkov izcedne vode iz skladiščenih pošiljk odpadkov zagotoviti zajem in vračanje v ponovno uporabo ali odvajanje urediti v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(5) Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način kot to določa uredba, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.
(6) Vse manipulativne, intervencijske površine, tla na območju kompostarne in bioplinarne in površine mirujočega prometa oziroma parkirišč, razen parkirišč za osebna vozila, morajo biti utrjeni, neprepustni za vodo in nevarne snovi. Odvodnjavanje mora biti speljano preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj.
(7) V primeru odvoda voda s površin zadnjih kletnih etaž je za primer požara treba zagotoviti avtomatsko zaporo na sistemu za odvod voda iz teh kletnih etaž. S tem bo celotna zadnja kletna etaža predstavljala lovilni bazen za zajem požarnih voda.
(8) Vsi prostori in površine, kot so strojnice, oziroma tehnični prostori in drugi prostori, kjer se bodo skladiščile, pretovarjale, uporabljale, odstranjevale (embalaža in ostanki) tudi male količine nevarnih snovi, morajo biti urejeni kot lovilna skleda, vodotesno, brez odtokov, neprepustni za vodo in možne nevarne snovi, tlaki morajo biti odporni na snovi ob razlitju ali raztrosu, da se prepreči vsak možen vpliv na površinske in podzemne vode zaradi varovanja virov pitne vode.
(9) Prostor za oskrbo gradbenih strojev z gorivom ali oljem mora biti urejen tako, da je tudi pri morebitnem razlitju goriva omogočen zajem tega goriva in onemogočen izliv v tla. Urejen mora biti na neprepustno utrjeni površini, v obliki lovilne sklede ustreznega volumna. V neposredni bližini mora biti na voljo absorpcijsko sredstvo za takojšnje ukrepanje v primeru razlitja.
(10) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba v skladu z zakonom, ki ureja vode, pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je treba pridobiti za poseg odvajanja odpadnih voda.
25. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki.
(2) Na območju kompostarne ali bioplinarne mora biti nameščena oprema za spremljanje temperature in vlage v zraku ter smeri in hitrosti vetra.
(3) V sklopu kompostarne ali bioplinarne je treba pri skladiščenju biološko razgradljivih odpadkov zagotoviti zaprte zalogovnike z avtomatskim zapiranjem ter zagotoviti odsesavanje in odvajanje plinov iz zalogovnika prek enote za čiščenje odpadnih plinov.
(4) Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren.
(5) Odvod zraka iz sanitarnih prostorov je treba speljati nad strehe objektov.
(6) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo ustrezati zakonskim zahtevam glede emisije v zrak.
(7) V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki urejajo preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišč.
26. člen 
(varstvo pred hrupom in vibracijami) 
(1) Območje OPPN je v skladu z Občinskim prostorskim načrtom Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obv. razl., 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15, 38/16 – avtentična razlaga, 63/16, 12/17 – popr., 12/18 – DPN, 42/18, 78/19 – DPN in 59/22; v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) opredeljeno kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Dopustne mejne ravni hrupa morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(3) V fazi gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje hrupa in vibracij, zmanjšajo naj se na najmanjšo možno raven. Uporabi se najmodernejša tehnologija, delovni stroji morajo biti v času, ko ne delajo, izključeni, smiselno se uporabljajo določbe uredbe, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(4) Stanovalci, ki bivajo v bližini, morajo biti o času in trajanju izvajanja del pravočasno in natančno obveščeni, da se hrupu po možnosti lahko izognejo.
(5) V fazi obratovanja mora biti zagotovljeno, da hrup dejavnosti na območju OPPN ne presega mejnih vrednosti pri objektih z varovanimi prostori. Redno in dosledno je treba obravnavati pritožbe stanovalcev zaradi hrupa v okolju. Obremenjenost s hrupom je treba s časom in razvojem tehnologije postopno in dolgoročno stalno zmanjševati.
27. člen 
(odstranjevanje odpadkov) 
(1) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je treba urediti na zasebnih površinah tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednjega objekta. Posode na zbirnih mestih morajo biti zavarovane pred vremenskimi vplivi tako, da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice in poškodovanja posod.
(2) Izvajalcu javne službe zbiranja odpadkov je treba zagotoviti dostop do prevzemnih mest na območju OPPN skladno s predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov.
(3) Z odpadki je treba ravnati v skladu z uredbo, ki določa pravila ravnanja z odpadki. Povzročitelj odpadkov mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki, v skladu s katerim izvaja ukrepe preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov ter ravnanja s posameznimi vrstami odpadkov.
(4) Odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla je treba zbirati ločeno. Ločeno je treba zbirati tudi odpadke, za katere je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s posameznim tokom ali vrsto odpadkov.
(5) Na območje kompostarne ali bioplinarne je treba preprečiti dostop nepooblaščenim osebam in živalim.
28. člen 
(svetlobno onesnaženje) 
(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Interna osvetlitev zunanjih površin ob objektih in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(4) Obstoječe svetilke na območju OPPN, ki so po predpisih neustrezne, je treba zamenjati.
29. člen 
(raba naravnih virov) 
(1) Ob izkopih na začetku gradnje je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati in jo v nadaljnjih fazah uporabiti za urejanje zunanjih površin.
(2) Za zalivanje zelenic in sanitarno vodo je dopustna uporaba deževnice, ki se zbira v ustreznih zadrževalnikih.
30. člen 
(podnebne spremembe, samooskrba) 
(1) V skladu s prilagajanjem podnebnim spremembam skupaj z zelenim prehodom je treba na objektih v čim večji meri načrtovati izvedbo zelenih streh in zelenih fasad, fotonapetostnih sistemov, zadrževanje in ponovno uporabo padavinske vode. Za tlakovanje peščevih površin in površin parkirišč za osebna vozila je treba uporabiti porozne materiale.
(2) Treba je načrtovati poplavno odporno izvedbo pritličij in kleti ter pri načrtovanju upoštevati tudi močnejše vetrove ob neurjih.
31. člen 
(gradnja objektov ob gozdnem robu) 
Priporočena varnostna razdalja objektov od posamičnega gozdnega drevja je najmanj ena drevesna višina odraslega gozdnega sestoja oziroma najmanj 25,00 m.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
32. člen 
(potresna nevarnost in zaklanjanje) 
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije, kjer znaša ocenjeni pospešek tal 0,260 (g) pri povratni dobi 475 let. Območje potresne nevarnosti je opozorilno. Pri projektiranju objektov je treba načrtovati ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(2) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu s predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnost objekta.
(3) V objektih, določenih s predpisi, se gradijo zaklonišča osnovne zaščite. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
33. člen 
(ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi iz objekta in njihovo zbiranje na varnem mestu izven objekta,
– ustrezne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila in
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za objekte, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati zasnovo požarne varnosti za požarno manj zahtevne objekte oziroma študijo požarne varnosti za požarno zahtevne objekte.
(3) Do objektov morajo biti izvedeni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi standardi.
(4) Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je načrtovana pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(5) Delovne površine za intervencijska vozila so načrtovane na dostopnih cestah in utrjenih površinah. Dimenzije delovnih površin morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.
(6) Voda za gašenje je načrtovana z zunanjim hidrantnim omrežjem. Načrtovano je zunanje javno hidrantno omrežje ter interno hidrantno omrežje. V kolikor zagotavljanje zadostne količine vode za gašenje iz vodovodnega omrežja ni mogoče, je treba urediti zbiralnik vode.
(7) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometna situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
XI. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
34. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Vse prometne površine ter intervencijske poti morajo biti asfaltirane in utrjene na predpisano nosilnost, hkrati pa morajo zagotavljati prevoznost, varnost, stabilnost in ustrezno torno sposobnost. Zunanje površine za mirujoči promet morajo biti utrjene in morajo zagotavljati dostopnost osebnim oziroma drugim vozilom, za katera so le-te namenjene.
(2) Površine za promet pešcev, kolesarjev in glavni vhodi do objektov morajo zagotavljati uporabo brez grajenih ovir skladno s predpisi, ki urejajo zagotavljanje dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(3) S prometno signalizacijo je treba promet tovornih vozil voditi prek Agrokombinatske ceste na povezovalno Industrijsko cesto ter naprej po Cesti v Prod do avtoceste A1.
(4) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometna situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
35. člen 
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste) 
(1) Javne ceste je treba urediti v prostorskih enotah C1 in C2.
(2) Agrokombinatsko cesto, ki v prostorski enoti C1 poteka v smeri zahod–vzhod, je treba na zahodnem robu navezati na obstoječo ureditev Industrijske ceste, na vzhodnem robu pa na obstoječo ureditev Agrokombinatske ceste v naselju Zalog. Na vmesnem odseku je za ureditev Agrokombinatske ceste načrtovan nov cestni koridor, ki v premi poteka tik ob južnem robu prostorskih enot PE1 in PE5. Agrokombinatsko cesto je treba na območju prostorske enote C1 izvesti kot dvopasovno asfaltirano cesto, s širino vozišča 2 x 3,25 m in dodatnim voznim pasom širine 3,25 m za zavijanje v levo na območju cestnih priključkov. Ob severnem robu vozišča je treba urediti povozno bankino širine 0,75 m, ob južnem robu pa vmesno zelenico širine 2,00 m in skupne površine za kolesarje in pešce v širini 3,00 m.
(3) Ob severnem robu Agrokombinatske ceste v prostorski enoti C1 je treba do izravnave terena urediti zelenico, ki vključuje tudi zasaditev enostranskega drevoreda.
(4) Dovozno cesto C2 v prostorski enoti C2 je treba urediti na mestu obstoječe makadamske poti, ki v smeri sever–jug poteka ob zahodnem robu območja OPPN. Dovozno cesto C2 v prostorski enoti C2 je treba izvesti kot dvopasovno asfaltirano cesto, s širino vozišča 2 x 3,25 m, povozno bankino širine 0,75 m in enostranskimi hodniki za pešce ob vzhodnem robu vozišča, širine 1,50 m.
(5) Dovozno cesto C2 v prostorski enoti C2 je treba na skrajnem južnem delu v obliki štirikrakega nesemaforiziranega križišča navezati na Agrokombinatsko cesto v prostorski enoti C1, na severnem delu pa jo je treba na območju načrtovanega cestnega priključka do prostorskih enot PE2 in PE3 navezati na ureditev obstoječe makadamske dostopne poti.
(6) Tipski prečni prerez Agrokombinatske ceste v prostorski enoti C1 je:
– skupne površine za kolesarje in pešce:
3,00 m;
– zelenica:
2,00 m;
– vozni pas:
3,25 m;
– vozni pas za leve zavijalce:
3,25 m;
– vozni pas:
3,25 m;
– bankina:
0,75 m;
– zelenica:
3,50 m;
– skupaj: 
19,00 m.
(7) Tipski prečni prerez dovozne ceste C2 v prostorski enoti C2 je:
– hodnik za pešce:
1,50 m;
– vozni pas:
3,25 m;
– vozni pas:
3,25 m;
– bankina:
0,75 m;
– skupaj: 
8,75 m.
(8) Na Agrokombinatsko cesto v prostorski enoti C1 se iz severne strani navežejo trije nesemaforizirani cestni priključki za dostop do območja OPPN, pri čemer je treba preko zahodnega cestnega priključka urediti dostop do prostorske enote PE5, preko ostalih dveh priključkov pa do prostorske enote PE1.
(9) Na Agrokombinatsko cesto v prostorski enoti C1 se iz južne strani navežejo štirje nesemaforizirani cestni priključki. Preko treh cestnih priključkov se Agrokombinatsko cesto v prostorski enoti C1 poveže z obstoječim cestnim omrežjem na južnem delu industrijske cone, na skrajnem vzhodnem robu prostorske enote C1 pa se ohrani obstoječ priključek Kekčeve ulice.
(10) Na dovozno cesto C2 v prostorski enoti C2 se iz vzhodne strani navežeta dva nesemaforizirana cestna priključka za dostop do območja OPPN. Preko severnega cestnega priključka je treba urediti dostop do prostorskih enot PE2 in PE3, preko južnega cestnega priključka pa do prostorskih enot PE4 in PE5. Iz zahodne strani se na dovozno cesto C2 v prostorski enoti C2 naveže nesemaforiziran priključek za tovorni promet do objektov podjetja JATA EMONA d. o. o.
(11) Cestni priključki za dostop do območja OPPN se navezujejo na interno notranje cestno omrežje oziroma prometne površine v posamezni prostorski enoti.
(12) Cestni priključki na javno cestno omrežje morajo biti dimenzionirani tako, da omogočajo normalno prevoznost merodajnega vozila (vlačilec).
(13) Cestne priključke na območju OPPN je treba opremiti z ustrezno vertikalno in talno prometno signalizacijo, skladno s predpisi, ki urejajo postavitev prometne signalizacije oziroma prometne opreme na javnih cestah.
(14) Odvodnjavanje padavinske vode s prometnih površin v prostorskih enotah C1 in C2 je na mestih, kjer cestni elementi to omogočajo, treba urediti v obliki razpršenega razlivanja padavinske vode preko bankin. Na mestih, kjer prečni nakloni vozišča oziroma postavitev robnikov ne omogočajo razpršenega razlivanja, je treba padavinsko vodo preko cestnih požiralnikov kontrolirano odvajati v ponikovalnice, ki se jih predvidi na območju obcestnih zelenic.
36. člen 
(mirujoči promet) 
(1) Površine, namenjene mirujočemu prometu (parkirišča), je na območju OPPN treba urediti v prostorskih enotah PE1, PE2, PE3, PE4 in PE5. Mirujoči promet se uredi na nivoju terena, z dostopom preko notranjega cestnega omrežja.
(2) Število PM na območju OPPN je določeno v mobilnostnem načrtu Mobilnostni načrt za območje OPPN 75 Gospodarska cona Agrokombinatska S, LUZ, d.d., julij 2021 (v nadaljnjem besedilu: mobilnostni načrt).
(3) Z mobilnostnim načrtom je določeno minimalno število PM za osebna vozila, ki jih je treba zagotoviti na območju OPPN ter maksimalno dovoljeno število PM za osebna vozila, s čimer se sledi načelom Celostne prometne strategije Mestne občine Ljubljana (julij 2017) po zmanjšanju motornega prometa na mestnem cestnem omrežju.
(4) Na podlagi mobilnostnega načrta mora biti minimalno 5 % PM za osebna vozila prilagojenih funkcionalno oviranim osebam, skladno s predpisi s področja zagotavljanja neoviranega dostopa funkcionalno oviranim osebam. PM za funkcionalno ovirane osebe morajo biti umeščena v bližino vstopov v objekte, dvigala oziroma ob ostalih komunikacijskih površinah.
(5) Vse nove parkirne površine je treba opremiti s polnilnimi mesti za polnjenje električnih vozil, in sicer najmanj eno PM na vsakih 100 PM. Zaradi pričakovanega povečanja deleža uporabe tovrstne oblike mobilnosti v prihodnje, je v mobilnostnem načrtu priporočeno, da se infrastrukturo za napeljavo vodov električnih kablov namesti na večjem deležu PM za osebna vozila, kot to določa OPN MOL ID, s čimer bo naknadno omogočena hitra nadgradnja oziroma povečanje števila naprav za polnjenje električnih vozil, brez večjih gradbenih posegov.
(6) Na območju OPPN je treba na nivoju terena zagotoviti ustrezno število PM za tovorna vozila. PM za tovorni promet morajo biti umeščena tako, da omogočajo neoviran dostop za tovorna vozila, hkrati pa ne ovirajo dostopa do PM za druge oblike mobilnosti.
(7) Od števila PM za osebna motorna vozila je treba na podlagi mobilnostnega načrta zagotoviti dodatnih 5 % PM za druga enosledna vozila. Število PM za druga enosledna vozila navzgor ni omejeno.
(8) Z mobilnostnim načrtom je določeno minimalno število PM za kolesa, ki jih je treba zagotoviti na območju OPPN. Število PM za kolesa navzgor ni omejeno. Poleg ustreznega števila PM za kolesa je treba na območju OPPN urediti varovane in pred zunanjimi vplivi zaščitene kolesarnice oziroma nadstrešnice, ustrezne dostopne poti in drugo potrebno infrastrukturo (garderobe za preoblačenje, tuše ipd.).
(9) Preko PM na nivoju terena ne sme biti urejeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Objekti za zbiranje odpadkov morajo biti umeščeni tako, da dostop do njih ne poteka neposredno preko PM, lahko pa so na ali ob parkirišču.
(10) Dimenzije PM za osebna vozila morajo biti najmanj širine 2,50 m in dolžine 5,00 m. Dimenzije PM za funkcionalno ovirane osebe morajo biti najmanj širine 3,50 m in dolžine 5,00 m. Dimenzije PM za električna vozila ustrezajo dimenzijam PM za osebna vozila. PM za tovorna vozila morajo biti dimenzijsko prilagojena tovornemu vozilu, za katerega so namenjena.
37. člen 
(peš poti, kolesarski in javni potniški promet) 
(1) Ločene površine za kolesarje in pešce se na območju OPPN uredi ob javnem cestnem omrežju v prostorskih enotah C1 in C2.
(2) V prostorski enoti C1 je treba ob južnem robu Agrokombinatske ceste urediti enostranske skupne površine za kolesarje in pešce, širine 3,00 m, ki se jih od vozišča nivojsko loči z robniki in zelenico, širine 2,00 m. Skupne površine za kolesarje in pešce se na zahodnem robu območja OPPN naveže na obstoječo infrastrukturo za kolesarje in pešce ob Industrijski cesti, na vzhodnem robu območja OPPN pa na obstoječo ureditev Agrokombinatske ceste v naselju Zalog.
(3) V prostorski enoti C2 je treba ob vzhodnem robu ceste C2 urediti enostranski hodnik za pešce, širine 1,50 m, ki se ga od vozišča nivojsko loči z robniki.
(4) V notranjem cestnem omrežju na območju OPPN se kolesarski promet in peš poti uredijo v mešanem profilu, skupaj z motornim prometom, preko notranjih internih prometnih površin.
(5) Dostop do kolesarnic oziroma nadstrešnic je treba urediti preko dostopnih poti ob objektih. Kolesarnice oziroma nadstrešnice morajo biti postavljene tako, da ne ovirajo poti pešcev.
(6) Prehode za pešce in kolesarje na območju OPPN je treba označiti z ustreznimi talnimi označbami. Na območju prehodov za pešce se izvede poglobitev robnikov, na območju skupnih prehodov za pešce in kolesarje pa je treba poleg poglobljenih robnikov urediti tudi klančine, s čimer se zagotovi ustrezno prevoznost za kolesarje.
(7) Javno infrastrukturo za pešce je treba opremiti s talnim taktilnim vodilnim sistemom.
(8) Na območju OPPN sta ob Agrokombinatski cesti v prostorski enoti C1 načrtovana dva para avtobusnih postajališč. Na vzhodnem robu območja OPPN je treba rekonstruirati obstoječi avtobusni postajališči »Zeleni gaj«, na zahodnem robu območja OPPN pa je ob zahodnem robu Agrokombinatske ceste, tik za priključkom JATA EMONA d. o. o., treba urediti novo avtobusno postajališče. Avtobusno postajališče na južnem robu se na tem delu ohrani v obstoječi ureditvi.
(9) Na območju avtobusnih postajališč je treba urediti ustrezne dostopne poti za pešce oziroma čakališča (perone), ki jih je treba opremiti z predpisano urbano opremo (nadstrešnice).
38. člen 
(intervencijske poti in površine) 
(1) Do obstoječih in novih objektov je treba urediti dovoze in površine za delovanje intervencijskih poti skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Intervencijska, dostavna in komunalna vozila do objektov znotraj območja OPPN dostopajo preko javnega cestnega omrežja v prostorskih enotah C1 in C2, cestnih priključkov in preko notranjih internih prometnih površin.
(3) Notranje prometne površine in komunikacijske poti morajo biti utrjene na ustrezno nosilnost in morajo omogočati neovirano prevoznost intervencijskih in drugih servisnih vozil:
– v prostorski enoti PE1 je treba dostop zagotoviti preko cestnih priključkov na javno cestno omrežje v prostorski enoti C1. Izvoz iz prostorske enote PE1 se lahko naveže na intervencijsko pot v PE2,
– v prostorskih enotah PE2, PE3 in PE4 je treba dostop zagotoviti preko javne ceste v prostorski enoti C2. Intervencijske poti je treba zagotoviti ob južni oziroma severni strani objektov Z1, Z2 in Z3 in
– v prostorski enoti PE5 je treba dostop zagotoviti preko obeh priključkov na javni cesti v prostorskih enotah C1 in C2. Intervencijske poti je treba zagotoviti ob severni, vzhodni oziroma zahodni strani objektov Z4 in Z5.
(4) Na intervencijskih poteh je treba zagotoviti krožno vožnjo oziroma ustrezna obračališča.
(5) Tehnični elementi cestnih priključkov (zavijalni radiji, širina) morajo omogočati neovirano vožnjo merodajnim intervencijskim, dostavnim in komunalnim vozilom.
(6) Trase intervencijskih poti so določene v grafičnem načrtu 4.2 »Prometna situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
39. člen 
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture) 
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
1. načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in elektroenergetsko omrežje, pri čemer se upošteva, da v primeru uporabe obnovljivih virov energije priključevanje na plinovodno omrežje ni obvezno. Poleg tega so načrtovani objekti lahko priključeni še na elektronska komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti pod pogoji posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
2. praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi, objekti in naprave potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
3. kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
4. trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
5. gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
6. dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih okoljskih, energetskih in elektronsko komunikacijskih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
7. dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov, objektov in naprav okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
8. obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
9. kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavca posameznega voda, objekta ali naprave ter
10. pri projektiranju objektov v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) Ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 4.3 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
40. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Objekte v prostorskih enotah PE2, PE3, PE4 in PE5 je treba za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo priključiti na centralni vodovodni sistem Ljubljane.
(2) Na južni strani območja OPPN, v Agrokombinatski cesti, poteka obstoječi vodovod LŽ DN 150 mm in NL DN 150 mm. Na vzhodnem delu območja OPPN je zgrajeno interno vodovodno omrežje.
(3) Za oskrbo načrtovanih objektov v prostorskih enotah PE2, PE3, PE4 in načrtovanega objekta Z4 v prostorski enoti PE5 s pitno, sanitarno in požarno vodo je treba v načrtovani cesti C2 v prostorski enoti C2 zgraditi nov vodovod NL DN 100 mm z navezavo na obstoječi vodovod LŽ DN 150 mm v Agrokombinatski cesti. Načrtovan objekt Z5 v prostorski enoti PE5 se bo s pitno, sanitarno in požarno vodo oskrboval preko priključka na obstoječi vodovod LŽ DN 150 mm v križišču na jugovzhodnem območju OPPN, kjer se načrtovana Agrokombinatska cesta naveže na obstoječo Agrokombinatsko cesto. Načrtovani objekti v prostorski enoti PE1 se bodo s pitno, sanitarno in požarno vodo oskrbovali preko obstoječega internega vodovodnega sistema.
(4) Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo Gradnja javnega vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje objektov v OPPN Gospodarska cona Agrokombinatska S-del, št. projekta 2866V, Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o., junij 2021.
(5) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati predpise, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o.: Tehnična navodila za vodovod EAD 116242.
(6) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
41. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na južni strani območja OPPN, na območju načrtovane Agrokombinatske ceste v prostorski enoti C1, poteka kanalizacijski zbiralnik C0 dimenzije DN 1400 mm. Na vzhodnem delu območja OPPN je zgrajeno interno kanalizacijsko omrežje z lastno čistilno napravo, ki je na jugovzhodnem delu območja OPPN priključeno na kanalizacijski zbiralnik C0.
(2) Za odvajanje komunalne odpadne vode iz načrtovanih objektov v prostorskih enotah PE2, PE3, PE4 in načrtovanega objekta Z4 v prostorski enoti PE5 je treba v načrtovani cesti C2 v prostorski enoti C2 zgraditi nov kanal za odvod odpadne komunalne vode GRP DN 250 mm z navezavo na kanalizacijski zbiralnik C0. Za odvajanje komunale odpadne vode iz načrtovanega objekta Z5 v prostorski enoti PE5 je treba v delu načrtovane Agrokombinatske ceste v prostorski enoti C1 zgraditi nov kanal za odvod komunalne odpadne vode GRP DN 250 mm z navezavo na kanalizacijski zbiralnik C0. Odvajanje komunalne odpadne vode iz načrtovanih objektov v prostorski enoti PE1 se uredi v okviru internega kanalizacijskega omrežja in lastne čistilne naprave.
(3) Padavinske odpadne vode s streh načrtovanih objektov in načrtovanih utrjenih površin se ponika znotraj gradbene parcele posameznega objekta ali uporabi za namen sanitarne vode za sekundarne potrebe ali zalivanje zelenih površin in vegetacije. Vso padavinsko odpadno vodo z načrtovanih utrjenih povoznih površin se ponika preko lovilcev olj.
(4) Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le preko črpališč.
(5) Pred priključitvijo posameznih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(6) Pri načrtovanju kanalizacije na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo Gradnja javnega vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje objektov v OPPN Gospodarska cona Agrokombinatska S-del, št. projekta 3477K, Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o., junij 2021.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevani predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, ter interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
42. člen 
(prenosno plinovodno omrežje) 
(1) Na območju OPPN sta prenosna plinovoda LJ-10700 od L10000 do MRP Zalog dimenzije DN 150 mm in LJ-10730 MRP Zalog do MP KO-TO dimenzije DN 100 mm.
(2) Izvesti je treba novo povezavo prenosnega sistema zemeljskega plina DN 150 mm do nove merilne regulacijske postaje na severovzhodnem območju OPPN.
(3) V varnostnem pasu (2 x 5,00 m) prenosnega sistema zemeljskega plina se ne smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, razen v primeru, da je to nujno potrebno za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje infrastrukture oziroma gospodarske javne infrastrukture po predpisih o graditvi objektov in v primeru, da investitor oziroma izvajalec del pridobi soglasje operaterja tega prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del.
(4) Za obstoječa prenosna plinovoda in načrtovani plinovod, ki bodo pod voznimi površinami, je treba v fazi izdelave projektne dokumentacije opraviti analizo mehanskih obremenitev na plinovode in načrtovati morebitno zaščito pred temi vplivi.
(5) Pri hortikulturni obdelavi (drevored ali drevju podobna zasaditev), postavitvi ograje in njenih stebričkov, elektro in drugih drogov, reklamno informacijskih tabel oziroma logotipov ipd. je treba upoštevati najmanj 2,50 m odmik od plinovoda. Pri merilno regulacijski postaji mora biti morebitna zasaditev nižje rasti.
(6) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedene v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov in notranjih plinskih napeljav ter sistemskimi obratovalnimi navodili upravljavca za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana. Za poseganje v varovani pas prenosnega plinovoda s tlakom nad 16 barov je treba upoštevati predpise, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 barov ter pogoje za posege v območjih njihovih varovalnih pasov.
43. člen 
(distribucijsko plinovodno omrežje) 
(1) Objekte na območju OPPN se za potrebe ogrevanja, priprave sanitarne tople vode, kuhe in tehnologije priključijo na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, razen v primeru, da se za ogrevanje uporablja energent, skladno s predpisom o prioritetni rabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana, po vrstnem redu pred oskrbo z zemeljskim plinom.
(2) V Agrokombinatski cesti na zahodnem delu območja OPPN poteka nizkotlačni distribucijski plinovod N28681 in na vzhodnem delu območja OPPN nizkotlačni distribucijski plinovod N28060 ter srednjetlačni distribucijski plinovod S1070. V Agrokombinatski cesti je za izvedbo sistemske povezave distribucijskih nizkotlačnih plinovodov N28681 in N28060 načrtovan nov distribucijski nizkotlačni plinovod.
(3) Za priključitev objektov v prostorskih enotah PE2, PE3, PE4 in PE5 na distribucijsko omrežje zemeljskega plina je treba v načrtovani cesti C2 v prostorski enoti C2 izvesti distribucijski plinovod DN 150 mm z navezavo na načrtovan nizkotlačni plinovod po Agrokombinatski cesti in priključne vode do posameznih objektov. Priključki se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi posamezne objekte.
(4) Objekti v prostorski enoti PE1 se lahko priključijo na distribucijsko omrežje zemeljskega plina za namen prevzema in/ali oddaje bioplina v plinovodni sistem.
(5) Gradnja distribucijskega plinovoda v načrtovani cesti C2 v prostorski enoti C2 je predmet komunalnega opremljanja in ga je treba po izvedbi in pridobitvi uporabnega dovoljenja predati v upravljanje sistemskemu operaterju distribucijskega plinovodnega omrežja Energetiki Ljubljana d.o.o.
(6) Pri projektiranju distribucijskega plinovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati idejno zasnovo projekta OPPN 75: Gospodarska cona Agrokombinatska S-del, plinovodno omrežje, št. projekta N-28675/42405, Energetika Ljubljana d. o. o., avgust 2021.
(7) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav, predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 barov, sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana ter predpisi, ki urejajo prioritetno uporabo energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana.
44. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Objekte na območju OPPN se za potrebe oskrbe z električno energijo priključi na javni sistem električne energije v upravljanju Elektro Ljubljana d.d.
(2) Za oskrbo objektov z električno energijo v prostorskih enotah PE2, PE3, PE4 in PE5 je treba zgraditi novo transformatorsko postajo, ki bo omogočala vgradnjo dveh transformatorjev nazivne moči, vsak po 1000 kVA. Obstoječe in načrtovane objekte v prostorski enoti PE1 se z električno energijo oskrbujejo z interne transformatorske postaje TP0730 KOTEKS TOBUS AGROKOMBINATSKA in interne podpostaje, načrtovana pa je tudi dodatna interna transformatorska podpostaja.
(3) Novo transformatorsko postajo se s kablovodom Al preseka 240 mm2 vključi v 20 kV izvod J20_KB Zadobrovška 27. Za povečavo električne priključne moči v PE1 je treba izvesti prehod na 20 kV napetostni nivo in transformatorsko postajo TP0730 KOTEKS TOBUS AGROKOMBINATSKA s kablovodom Al 240 mm2 vključiti v 20 kV izvod J20_KB Zadobrovška 27.
(4) Nizkonapetostni kablovodi bodo potekali po novozgrajeni elektrokabelski kanalizaciji do posameznih prostostoječih priključnih merilnih omaric (v nadaljnjem besedilu: PSPMO), ki so načrtovane pri posameznih objektih.
(5) Na širšem območju OPPN je zgrajena obstoječa elektro kabelska kanalizacija, deloma kot štiricevna in deloma kot šestcevna. Za uvlek srednje in nizko napetostnih vodov je treba zgraditi novo elektro kabelsko kanalizacijo, in sicer:
1. od obstoječega kabelskega jaška KJ2 preko načrtovanih KJ2 in KJ1 do transformatorske postaje TP0730 KOTEKS TOBUS AGROKOMBINATSKA se zgradi: 6×PVC cev ø160 mm in PEHD 2×ø50 mm;
2. od načrtovanega kabelskega jaška KJ2 preko načrtovanih KJ3 in KJ4 do obstoječega KJ04807 se zgradi: 6×PVC cev ø160 mm in PEHD 2×ø50 mm,
3. načrtovan kabelski jašek KJ4 se zgradi na način, da se vanj ujame obstoječa štiricevna elektro kabelska kanalizacija, ki poteka med obstoječim KJ04808 in obstoječim KJ3: 4×PVC cev ø160 mm in PEHD 2×ø50 mm;
4. od načrtovanega kabelskega jaška KJ4 preko načrtovanih KJ5 in KJ9 do načrtovanega KJ10 se zgradi: 6×PVC cev ø160 mm in PEHD 2×ø50 mm;
5. od načrtovanega kabelskega jaška KJ5 se preko načrtovanega KJ6 do načrtovane transformatorske postaje AGROKOMBINATSKA se zgradi: 9×PVC cev ø160 mm in PEHD 2×ø50 mm;
6. od načrtovanega kabelskega jaška KJ6 se preko načrtovanega KJ7 do načrtovanega KJ8 zgradi: 4×PVC cev ø160 mm in PEHD 2×ø50 mm;
7. od načrtovanega kabelskega jaška KJ8 do načrtovane omarice PSPMO2 se zgradi: 2×PVC cev ø160 mm;
8. od načrtovanega kabelskega jaška KJ7 do načrtovane omarice PSPMO3 se zgradi: 2×PVC cev ø160 mm;
9. od načrtovanega kabelskega jaška KJ9 preko načrtovane omarice PSPMO5 do načrtovane omarice PSPMO4 se zgradi: 2×PVC cev ø160 mm;
10. od načrtovanega kabelskega jaška KJ10 do načrtovane omarice PSPMO6 se zgradi: 2×PVC cev ø160 mm.
(6) Vsi načrtovani posegi na elektroenergetskem omrežju morajo biti izvedeni v skladu z idejno rešitvijo EE napajanje za OPPN 75 Gospodarska cona Agrokombinatska S – del, Elektro Ljubljana d.d., št. 13/21, maj 2021.
(7) Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
45. člen 
(elektronsko komunikacijsko omrežje) 
(1) Na širšem območju OPPN so obstoječi elektronsko komunikacijski vodi Telekoma Slovenije, d.d.
(2) Zaradi načrtovanih ureditev in priključitev načrtovanih objektov na elektronsko komunikacijsko omrežje je treba zgraditi nadomestno cevno kabelsko kanalizacijo ter prestaviti oziroma nadomestiti obstoječe telekomunikacijske kable z novimi. Na posameznih odsekih se dopušča možnost zaščite obstoječih vodov.
(3) Objekti na območju OPPN imajo možnost priključitve na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij.
46. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Načrtovani cesti v prostorskih enotah C1 in C2 se opremi z javno razsvetljavo.
(2) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih in internih dovoznih cestah je internega značaja.
(3) Javna razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti, bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu z veljavnimi predpisi.
47. člen 
(učinkovita raba energije v objektih in raba obnovljivih virov) 
(1) Pri projektiranju objektov v območju OPPN je treba upoštevati predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v objektih.
(2) Vsi načrtovani objekti v območju OPPN naj za energetske potrebe prioritetno zagotovijo uporabo obnovljivih virov energije.
(3) Dopustna je namestitev fotonapetostnih sistemov na strehah in južno usmerjenih fasadah objektov.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
48. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
Dopustna odstopanja od OPPN načrtovanih rešitev so:
1. tlorisne dimenzije:
– izven tlorisnih gabaritov objektov lahko do 2,00 m segajo nadstreški nad vhodi;
2. višinske kote terena:
– dopustno odstopanje višinskih kot terena je največ ± 1,00 m;
3. parcelacija:
– dopustno je odstopanje zakoličbenih točk objektov skladno s spremembami v okviru dopustnih odstopanj tlorisnih gabaritov objektov;
4. zmogljivost:
– dopustno je odstopanje BTP skladno z navedbo tlorisnih in višinskih gabaritov objektov, odstopanje BTP je lahko največ 10 %;
5. okoljska, energetska in elektronsko komunikacijska ureditev:
– pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne javne okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, če ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posamezne infrastrukture;
– poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovanih z OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronskokomunikacijske infrastrukture;
6. prometna ureditev:
– dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami. S spremembami morajo soglašati organi in organizacije, ki jih prilagoditve zadevajo;
– z upoštevanjem pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter z njihovim soglasjem so dopustna odstopanja od dimenzij in priključkov posamezne prometne infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki omogočajo ustrezno prometno funkcioniranje in dostopnost območja ter ne poslabšujejo prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer;
7. etapnost:
– z upoštevanjem pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter z njihovim soglasjem so dopustna odstopanja od etapnosti gradnje, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki omogočajo ustrezno prometno, okoljsko, in energetsko funkcioniranje območja ter ne poslabšujejo prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
49. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Investitor gradnje je dolžan najmanj dve leti pred načrtovano pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte in druge posege, načrtovane z OPPN, o tem obvestiti Mestno občino Ljubljana, oddelka mestne uprave, pristojna za načrtovanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture ter pripravo programa opremljanja zemljišč, če se z njima ne dogovori drugače.
(2) Investitor gradnje mora v roku največ dveh let po sprejetju OPPN začeti postopek pogodbene komasacije oziroma parcelacije, če parcelna struktura ni skladna z načrtom parcelacije iz OPPN.
(3) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
1. organizirati promet med gradnjo tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
2. zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
3. območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča, na katerega se posega;
4. zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
5. pred pričetkom gradnje objekta raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte;
6. v času gradnje zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena;
7. pred gradnjo je treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posameznega objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednjem objektu, če so le-te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. V fazi priprave projektne dokumentacije za vsako posamezno etapo geomehanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;
8. morebitne poškodbe okoliških objektov, naprav in zunanjih ureditev, nastale v času gradnje, morajo biti sanirane na stroške povzročitelja;
9. pri zemeljskih delih omogočiti izvedbo strokovnega arheološkega konservatorskega nadzora in ustavitev gradbenih del v primeru odkritja arheoloških ostalin;
10. uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi škodljive za vodo, je prepovedana;
11. za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor;
12. gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoče predati v nadaljnjo obdelavo;
13. zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov, naročilo pa mora zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del;
14. za viške zemeljskega izkopa, ki jih ne bo možno uporabiti v okviru zunanjih ureditev, zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
15. v primeru začasnega skladiščenja viška zemeljskega izkopa začasno deponijo urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda, po končani gradnji pa jo je treba v celoti odstraniti, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko ustrezno urediti;
16. postavitev sanitarij na gradbišču, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali če je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo, je prepovedana;
17. investitor mora omogočiti brezplačno služnost za potrebe izgradnje javne prometne, okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture.
50. člen 
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) 
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju OPPN dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževanje, rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih objektov v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje objektov, ki jih določa OPPN,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne na območju OPPN, ob pogoju, da so na parceli, namenjeni gradnji objektov, oziroma na območju OPPN, zagotovljene zadostne zelene površine in zadostno število PM v skladu z OPPN in
– posegi za izboljšanje energetske učinkovitosti objektov.
XIV. KONČNA DOLOČBA 
51. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-29/2018-235
Ljubljana, dne 17. oktobra 2022
Župan 
Mestne občine Ljubljana 
Zoran Janković 

AAA Zlata odličnost