Na podlagi 60. člena Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21), 218. in 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet Občine Žužemberk na 17. seji dne 6. 10. 2022 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Žužemberk
(1) Ta odlok ureja območja, odmero in obveznosti plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v Občini Žužemberk.
(2) S tem odlokom se natančneje določi:
– območja plačevanja nadomestila,
– merila za določitev višine odmere nadomestila,
– zavezance za plačilo nadomestila,
– višino nadomestila,
– oprostitve plačila,
– obračunavanje in pobiranje nadomestila,
– druge obveznosti zavezancev in evidenca zavezancev.
2. člen
(1)Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča na celotnem območju občine.
(2) Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista stavbna zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
(3) Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Šteje se, da je za zemljiške parcele zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet občinski prostorski izvedbeni akt oziroma občinski podrobni prostorski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele, sprejet občinski prostorski načrt, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
(4) Nadomestilo se plačuje od:
a) stanovanjske površine, ki predstavlja neto tlorisno površino sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe, kleti, pralnice, kotlarne, delavnice za prosti čas, kabineta, neto tlorisna površina garaž za osebne avtomobile in drugih zaprtih prostorov v objektu. Pri večstanovanjskih objektih, kjer površin skupnih in pomožnih prostorov (hodnikov, stopnišč ipd.) ni možno določiti, se nadomestilo odmeri od neto tlorisne površine stanovanja, ki se pomnoži s faktorjem 1,15;
b) poslovne površine, ki predstavlja neto tlorisno površino poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pisarne, hodniki ipd.);
c) odprtih prostorov, ki se po tem odloku štejejo za poslovne površine in niso vključene v točki b) in se točkujejo po vrsti dejavnosti, kot to določa 6. člen tega odloka, pri površini za odmero nadomestila pa se glede na namen uporabe upošteva naslednje korekcijske faktorje:
– za parkirišča, odprta skladišča, nadstrešnice, manipulativne površine: 0,3
– za vsa zemljišča na območju bencinske črpalke: 0,5
– za površine bazenov: 0,5
– za ograjene površine okrog bazenov in prostore za kampiranje: 0,3
– za zunanje gostinske površine: 0,5
– za rekreacijske površine (tudi tenis igrišča ipd.): 0,3
– za razstavno prodajne površine: 0,7.
II. OBMOČJA PLAČEVANJA NADOMESTILA
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po naslednjih kriterijih:
– lega stavbnega zemljišča;
– gostota javnih funkcij in poslovnih dejavnosti;
– opremljenost s komunalno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo;
– način pozidave (vrsta, gostota pozidave in značaj pozidave).
(1) Območja, na katerih se plačuje nadomestilo:
Prvo območje:delno Žužemberk, Dvor, delno Prapreče, Zafara.
Drugo območje: delno Dešeča vas, Dolnji Križ, Dolnji Kot, Budganja vas, Ratje, Sela pri Hinjah, Gornji Kot, Gornji Križ, Gradec, Hinje, Hrib pri Hinjah, Jama pri Dvoru, Šmihel pri Žužemberku, Klopce, Lašče, Lazina, Lopata, Veliko Lipje, Malo Lipje, Pleš, Mačkovec pri Dvoru, Podgozd, Poljane pri Žužemberku, Prevole, Visejec, Reber, Vrh pri Hinjah, Vrh pri Križu, Stavča vas, Vrhovo pri Žužemberku, Trebča vas, Sadinja vas pri Dvoru, delno Žužemberk, Žvirče, delno Prapreče, Zalisec.
Tretje območje: Boršt pri Dvoru, Podlipa, Sela pri Ajdovcu, Gornji Ajdovec, Dolnji Ajdovec, Klečet, Veliki Lipovec, Brezova reber pri Dvoru, delno Drašča vas, Mali Lipovec, Plešivica, Vinkov vrh, Srednji Lipovec, delno Dešeča vas.
(2) Meje območij so prikazane na grafični karti, ki je sestavni del tega odloka.
(3) Meje naselij so določene v registru prostorskih enot, ki so v pristojnosti upravljanja Geodetske uprave Republike Slovenije – Območne enote Novo mesto.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Pri določitvi višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na posamezne objekte in naprave;
– lega, namembnost in smotrna raba stavbnega zemljišča.
(1) Pri opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo se upošteva možnost priključitve na posamezne objekte in naprave, ki se ovrednoti z naslednjim številom točk:
1. vodovod | 20 točk |
2. električno omrežje | 20 točk |
3. javna kanalizacija | 40 točk |
4. telefonsko omrežje | 30 točk |
5. plinovodno omrežje | 20 točk |
6. javna razsvetljava | 10 točk |
7. makadamska cesta | 10 točk |
8. asfaltna cesta | 20 točk |
9. cestišče s hodnikom za pešce | 10 točk |
(2) V kolikor se pojavi dvom v zvezi z možnostjo priključitve objekta na posamezno komunalno napravo, o tem odloča upravljalec posamezne komunalne naprave.
(3) Opremljenost s kanalizacijo, vodovodom in elektriko se točkuje, kadar je stavbno zemljišče na posamezno komunalno omrežje, kot je zavedeno v registru nepremičnin, od roba stavbnega zemljišča oddaljeno manj kot 50 m in je nanj možno izvesti priključek.
(1) Po namenu uporabe se stavbna zemljišča na območjih iz 2. člena tega odloka razvrstijo v naslednje skupine dejavnosti:
a) GOSPODARSKI NAMEN 1: proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken; proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas; proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov; pridobivanje energetskih surovin; pridobivanje rudnin in kamnin; dejavnosti finančnih storitev, zavarovanja in pokojninski skladi, pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve, poslovanje z nepremičninami, pravne in računovodske dejavnosti, podjetniško in poslovno svetovanje, arhitekturno in tehnično projektiranje, znanstveno raziskovalna in razvojna dejavnost, oglaševanje in raziskovanje trga, veterinarstvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti;
b) GOSPODARSKI NAMEN 2: obdelava in predelava lesa; proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov; gradbeništvo;
c) GOSPODARSKO POSLOVNI NAMEN 1: proizvodnja vlaknin, papirja, založništvo, tiskarstvo; proizvodnja kovinskih izdelkov brez strojev in naprav; proizvodnja strojev in naprav; proizvodnja vozil in plovil;
d) GOSPODARSKO POSLOVNI NAMEN 2: proizvodnja tekstilij, tekstilnih in krznenih izdelkov; proizvodnja usnja, usnjenih izdelkov; proizvodnja električne, optične opreme; proizvodnja pohištva, drugih predelovalnih dejavnosti, reciklaža; oskrba z elektriko, plinom, vodo; gostinstvo;
e) TRGOVINA: trgovina, popravila motornih vozil; zasebna gospodarstva z zaposlenim osebjem;
f) STORITVENA DEJAVNOST 1: kmetijstvo, lov, gozdarstvo; ribištvo; proizvodnja hrane, pijač, tobačni izdelki; promet, skladiščenje, zveze; nepremičnine, najem poslovne storitve; eksteritorialne organizacije, združenja;
g) STORITVENA DEJAVNOST 2: druge javne, skupne in osebne storitve;
h) DRUŽBENA DEJAVNOST: javna uprava, obramba, socialno zavarovanje; izobraževanje; zdravstvo, socialno varstvo.
(2) Pri razvrstitvi posameznih dejavnosti v navedene skupine dejavnosti se upoštevajo predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti.
(3) Glede na lego in vrsto dejavnosti se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk:
| skupine dejavnosti | število točk |
| | območje 1 | območje 2 | območje 3 |
a | gospodarski namen 1 | 620 | 260 | 100 |
b | gospodarski namen 2 | 520 | 260 | 50 |
c | gosp. posl. namen 1 | 420 | 210 | 50 |
d | gosp. posl. namen 2 | 370 | 160 | 50 |
e | trgovina | 320 | 160 | 50 |
f | storitvena dejavnost 1 | 270 | 110 | 50 |
g | storitvena dejavnost 2 | 220 | 110 | / |
h | družbena dejavnost | 100 | 60 | / |
(4) V primeru, da je posamezna pravna oseba registrirana za več dejavnosti, ki jih opravlja na isti lokaciji, se pri odmeri nadomestila upošteva prevladujoča dejavnost.
(1) Smotrna uporaba stavbnega zemljišča se glede na lego in vrsto stanovanjske zazidave točkuje po naslednji tabeli:
| | | Tabela 1 |
Vrsta zazidave | 1. območje | 2. območje | 3. območje |
Individualne hiše | 70 | 40 | 20 |
Vrstne hiše | 60 | 40 | 20 |
Blokovna gradnja | 40 | 35 | 10 |
(2) Namen uporabe stavbnega zemljišča se točkuje po naslednji tabeli:
| | | Tabela 2 |
Vrsta zazidave | 1. območje | 2. območje | 3. območje |
Stanovanjski | 30 | 20 | 10 |
nezazidana stavbna zemljišča – stanov. gradnja | 40 | 30 | 20 |
nezazidana stavbna zemljišča – poslovna gradnja | 70 | 50 | 30 |
(1) Mesečna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk iz 6., 7. in 8. člena sešteje in seštevek pomnoži s površino stanovanjske ali poslovne površine v skladu z določili 2. člena tega odloka in ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila.
(2) Mesečna višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi tako, da se skupno število točk iz 6. in 8. člena tega odloka pomnoži s celotno površino nezazidanega stavbnega zemljišča v skladu z določili 2. člena tega odloka in ustrezno vrednostjo točke za odmero nadomestila.
IV. ODMERA IN PLAČILO NADOMESTILA
(1)Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec), od katerih se plačuje nadomestilo.
(2) Nadomestilo odmeri davčni organ.
(3) Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe predpisov, ki določajo davčni postopek.
(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2023 znaša
– za stanovanja in počitniške hiše ter garaže zasebnih lastnikov: | 0,0001770 EUR |
– za objekte družbene dejavnosti: | 0,0000750 EUR |
– za poslovne površine v stavbah: | 0,0002250 EUR |
– za nezazidana stavbna zemljišča, namenjena izgradnji poslovnih površin: | 0,0002250 EUR |
– za nezazidana stavbna zemljišča, namenjena stanovanjski pozidavi: | 0,0000420 EUR |
(2) Če Občinski svet Občine Žužemberk ne sprejme vrednosti točke za izračun nadomestila na območju Občine Žužemberk za naslednje leto do 31. decembra tekočega leta, se vrednost točke s 1. januarjem naslednje leto revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin za obdobje pred letom, za katerega se nadomestilo odmerja. Župan o novi vrednosti točke sprejme ugotovitveni sklep in ga objavi v Uradnem listu.
(1)Zavezanci so dolžni občinski upravi Občine Žužemberkposredovati podatke najkasneje v 15 dneh po nastanku obveznosti plačevanja nadomestila in v istem roku tudi vse druge spremembe v zvezi z lastništvom oziroma uporabo ter površino stanovanjskih in poslovnih prostorov in dejansko komunalno opremljenostjo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. V istem roku so zavezanci dolžni izpolniti zahtevo občinske uprave Občine Žužemberk, če se podatki pridobivajo na podlagi poziva. Spremembe podatkov se pri odmeri nadomestila upoštevajo od prvega dne v naslednjem mesecu.
(2) Enotno evidenco zavezancev vodi občinska uprava Občine Žužemberk, ki jo dopolnjuje iz napovedi zavezancev in javnih evidenc iz lastne pristojnosti ter iz pristojnosti državnih organov na način in po postopku, ki ga določajo predpisi o prostorskem načrtovanju in evidentiranju nepremičnin.
(3) V primeru, da niti lastnik niti uporabnik ne javita sprememb, ki se nanašajo na novega uporabnika, prejšnji zavezanec za plačilo nadomestila pa zavrne odločbo, je nadomestilo dolžan plačati lastnik nepremičnine.
(4) V primeru, da predloženi podatki niso skladni z evidencami GURS in registrom podatkov s katerimi razpolaga Občina Žužemberk, se zaradi uskladitve podatkov opravi ogled na terenu.
(1) Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:
– zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Petletna oprostitev prične teči z dnem vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo, na podlagi vloge zavezanca.
(2) Davčni organ lahko dovoli odlog plačila, obročno odplačilo, odpis dolga v celoti ali deloma, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine, v skladu z zakonom o davčnem postopku.
(3) Občinski svet lahko na predlog župana odloča o celotni ali delni enoletni oprostitvi plačila nadomestila v primerih elementarnih in drugih nesreč, katerih posledica bi bila ogrožena socialna varnost zavezanca in njegove družine.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka je v pristojnosti občinske uprave.
V kolikor zavezanec v 15 dneh:
– po nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi ne prijavi nastanka obveznosti ali spremembe plačila nadomestila, skladno s tem odlokom ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila,
– od prejema poziva občinske uprave Občine Žužemberk ne posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila,
se kaznuje z globo:
– 1.000,00 EUR pravna oseba,
– 400,00 EUR odgovorna oseba pravne osebe,
– 600,00 EUR samostojni podjetnik posameznik,
– 250,00 EUR posameznik.
(1)Z uveljavitvijo tega odloka za območje Občine Žužemberk preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Žužemberk (Uradni list RS, št. 133/03, z dne 29. 12. 2003).
(2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2023.
Št. 422-2/2022-5
Žužemberk, dne 6. oktobra 2022
