Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 30/18), določil 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06, 97/10, 21/18 – ZNOrg), določil Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ, 189/20 – ZFRO, 43/22), določil 6. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05, 23/19, 189/20 – ZFRO, 206/21 – ZDUPŠOP, 39/22), določil Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 158/20), določil Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16), 14. člena Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 57/10 in 27/16) je Občinski svet Občine Semič na 26. redni seji dne 28. 9. 2022 sprejel
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Semič
(1) Ta odlok ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami s ciljem preprečitve oziroma zmanjšanja števila nesreč ter preprečitve oziroma zmanjšanja števila žrtev in drugih posledic teh nesreč na območju Občine Semič (v nadaljnjem besedilu: občina).
(2) S tem odlokom se v skladu z enotnimi temelji sistema organiziranja in delovanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji za območje Občine Semič natančneje določa:
– odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč,
– preprečevanje naravnih nesreč,
– obveščanje, opazovanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč,
– izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje,
– organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč,
– samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljevanju osebna in vzajemna zaščita),
– aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– reševanje in pomoč,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje,
– ocenjevanje škode, ki jo povzročajo naravne in druge nesreče,
– druge naloge v skladu s predpisi.
(3) Naloge v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se na območju občine izvajajo na podlagi veljavne zakonodaje, podzakonskih predpisov RS in predpisov EU.
(4) Pojmi in definicije v tem odloku imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira kot enoten in celovit sistem zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji ter posledično v lokalni skupnosti in zajema programiranje, organiziranje, načrtovanje, izvajanje, financiranje in nadzor ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
V tem odloku uporabljeni izrazi v moški slovnični obliki so zapisani kot nevtralni izrazi za moško in žensko slovnično obliko.
II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE OBČANOV
Občani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, so dolžni sodelovati v zaščiti in reševanju v občini, dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja zaščite in reševanja ter se usposabljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov. Kdor sodeluje v zaščiti in reševanju, ima pravice in obveznosti, ki izhajajo iz zakona, ki ureja področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(1) Pripadnik Civilne zaščite ali občan, ki prostovoljno opravlja naloge v zaščiti in reševanju, je lahko pozvan k izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči s pozivom, preko medijev, preko telefona ali preko sredstev javnega alarmiranja.
(2) Delodajalec je dolžan delavcu iz prvega odstavka tega člena omogočiti sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite in reševanja. Delavec zaradi sodelovanja v aktivnostih zaščite in reševanja ne sme biti materialno oškodovan.
(3) Določila prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za primer odsotnosti z dela zaradi usposabljanja in vaj. Delodajalec ima pravico do refundacije stroškov v skladu z zakonom.
Materialno dolžnost občani in pravne osebe izvajajo z dajanjem materialnih sredstev za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom.
III. PRISTOJNOSTI IN NALOGE
1. Pristojnosti občine
(1) Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju v skladu z zakonom.
(2) V občinski pristojnosti je:
– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini,
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijskim komunikacijskim sistemom,
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,
– organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
– določanje, organiziranje in opremljanje služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,
– določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo,
– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v okviru pristojnosti.
(3) Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje z drugimi občinami ter lahko z njimi v ta namen združuje sredstva in oblikuje skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2. Pristojnosti občinskega sveta
Občinski svet občine v sistemu varstva zlasti:
– določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejema občinski program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– v proračunu občine zagotavlja sredstva za financiranje požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
3. Pristojnosti župana
(1) Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– sprejme načrte zaščite in reševanja,
– določi vrsto in obseg sil za zaščito, reševanje in pomoč,
– skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih,
– odloča o zagotovitvi sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah,
– imenuje komisije za ocenjevanje škode v občini,
– po potrebi in glede na možnosti imenuje poverjenike za civilno zaščito,
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev na območju občine zaradi naravne ali druge nesreče,
– odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih in drugih objektov sprejeti v začasno bivanje evakuirane in ogrožene osebe,
– izvaja druge naloge skladno z zakonom.
(2) Za operativno strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v občini župan imenuje poveljnika Civilne zaščite občine, njegovega namestnika in štab Civilne zaščite.
4. Pristojnosti in naloge poveljnika Civilne zaščite občine
(1) Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu.
(2) Poveljnik Civilne zaščite občine ima pravico in dolžnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter odredi:
– umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij,
– vstop v stanovanje,
– uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev,
– odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo,
– uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– obvezno sodelovanje občanov občine in drugih pri reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje,
– uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči,
– uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje,
– porušitev objekta oziroma posek drevja.
(3) Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko poveljnik Civilne zaščite občine odredi le, če ne more drugače zavarovati ljudi in premoženja ter zagotoviti izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.
(4) Umik ljudi iz prvega odstavka tega člena se odredi, če so neposredno ogrožena njihova življenja zaradi požara, eksplozije ali druge nevarnosti, in traja toliko časa, dokler nevarnost ni odpravljena. Pri izvedbi umika pomaga policija.
(5) Poveljnik Civilne zaščite občine lahko med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, odredi izvedbo nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, s katero ima občina sklenjeno pogodbo za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite in reševanja v skladu s tem odlokom. Če take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ni, je pa izvedba del nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja, živali ali okolja oziroma zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti, poveljnik Civilne zaščite občine lahko izvedbo takih del odredi tisti fizični ali pravni osebi, ki ima ustrezno opremo ali zmogljivosti za izvedbo teh del. Odredba se izda pisno, izjemoma, če razmere to onemogočajo, se izda ustno in naknadno tudi pisno, takoj ko je to mogoče. V odredbi se določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih je treba opraviti.
(6) O odločitvah poveljnika Civilne zaščite občine po tem členu se praviloma vodi delovodnik, pri čemer se za odločitve, ki so povezane z večjimi finančnimi posledicami, izdajajo pisne odredbe. Če razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. S pisno odredbo poveljnik Civilne zaščite občine lahko v nujnih primerih odredi tudi lastnikom ali uporabnikom stanovanjskih in drugih nastanitvenih objektov, da začasno sprejmejo v oskrbo ogrožene osebe, dokler o tem ne odloči župan.
(7) Nujna dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči so dela, potrebna za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči ter dela iz četrtega odstavka tega člena.
(8) O zagotovitvi sredstev za kritje stroškov nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah odloča župan.
5. Naloge občinske uprave
Občinska uprava opravlja naslednje upravne in strokovne naloge s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– izdeluje ocene ogroženosti in druge strokovne podlage za načrtovanje zaščite, reševanje in pomoči ter usmerja in usklajuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč v sodelovanju s štabom Civilne zaščite občine,
– izdeluje občinske načrte zaščite in reševanja v sodelovanju s poveljnikom Civilne zaščite občine,
– v sodelovanju s štabom Civilne zaščite občine izdela predlog občinskega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– skrbi za organiziranje in delovanje sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja,
– zagotavlja pogoje za delo poveljnika Civilne zaščite občine, štaba Civilne zaščite občine ter drugih organov, ki so namenjeni izvajanju zaščite in reševanja v občini,
– spremlja in usklajuje organiziranje Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč,
– organizira ter izvaja izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč,
– v primeru večjih nesreč nudi administrativno-logistično podporo štabu CZ in vpoklicanim enotam.
6. Komisije za ocenjevanje škode
(1) Za ocenjevanje škode ob posameznih naravnih in drugih nesrečah ter za pripravo predlogov za odpravo posledic nesreč župan imenuje komisijo za ocenjevanje škode.
(2) Oškodovanci na svoje stroške zberejo dokazila o škodi, ki so jo utrpeli zaradi naravne ali druge nesreče in jo predložijo občinski komisiji v oceno in potrditev.
(3) Materialno škodo in druge posledice naravnih in drugih nesreč komisija ocenjuje na podlagi metodologije za ocenjevanje škode, ki jo predpiše pristojni minister.
IV. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE
Občinski svet občine na predlog župana sprejme program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne sme biti v nasprotju z nacionalnim programom.
(1) Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah.
(2) Oceno ogroženosti za območje občine izdela pristojni občinski organ oziroma druga oseba po pooblastilu pristojnega občinskega organa, ki na podlagi Ocene ogroženosti izdela tudi načrte zaščite, reševanja in pomoči za posamezna področja nevarnosti. Z načrti zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč ali zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči.
Ocena ogroženosti in načrti zaščite in reševanja se dopolnijo ob spremembi nevarnosti ali spremembi razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Pri tem se morajo upoštevati nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene pri ravnanju ob nesrečah.
V. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE
Vsi občani, reševalne službe, društva, klubi, gospodarske družbe in zavodi morajo podatke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, brezplačno sporočati Regijskemu centru za obveščanje (tel. št. 112).
Vsakdo je dolžan obvestiti Regijski center za obveščanje (tel. št. 112), policijo (tel. št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.
VI. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
(1) Osebna in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih in drugih nesreč za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja.
(2) Sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah si morajo prebivalci, lastniki in uporabniki stavb, gospodarske družbe in druge organizacije zagotoviti sami, razen če v tem odloku ni določeno drugače.
(1) V stanovanjskih hišah in v stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci.
(2) V gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja njihovo vodstvo ali štab za Civilno zaščito, v kolikor ga imajo ustanovljenega skladno z merili za organiziranje zaščite, reševanja in pomoči.
(3) Državljani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite naslednje aktivnosti:
– organizirajo in izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito,
– vzdržujejo objekte za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore, ki jih imajo v lasti, razen javna zaklonišča),
– se opremljajo z opremo za osebno zaščito.
VII. ORGANIZACIJA SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ V OBČINI
1. Naloge in organizacija
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v občini obsega:
– prvo pomoč,
– pomoč ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu,
– prvo veterinarsko pomoč,
– gašenje in reševanje ob požarih,
– reševanje iz ruševin,
– reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah,
– iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah,
– reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih ali drugih oblikah množičnega nasilja,
– varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi,
– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, ki je lahko zagotavljanje zadostne pitne vode in osnovno delovanje vse komunalne infrastrukture.
Naloge iz prejšnjega člena v občini izvajajo:
– gasilske operativne enote,
– službe in enote Civilne zaščite,
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije,
– enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij.
(1) Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči poveljniku civilne zaščite občine se organizira štab Civilne zaščite občine.
(2) Delo štaba vodi poveljnik Civilne zaščite občine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
(3) Štab civilne zaščite ima poleg poveljnika in namestnika še druge člane in pridružene člane, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja.
(4) Štab civilne zaščite Občine Semič ima poleg poveljnika in njegovega namestnika še najmanj 3 člane.
Javni red in mir ter varnost ob naravnih in drugih nesrečah na ogroženih in prizadetih območjih zagotavlja policija ter skladno s pooblastili tudi občinsko redarstvo.
2. Enote in službe Civilne zaščite
(1) Enote in službe Civilne zaščite v občini se praviloma organizirajo, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče opravljati s poklicnimi reševalnimi službami oziroma enotami, službami ali sestavi, ki jih organizirajo društva in druge nevladne organizacije oziroma gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami ter skladno s pravili, ki jih določa zakonodaja s področja zaščite, reševanja in pomoči.
(2) Za zaščito, reševanje in pomoč se v Občini Semič poleg štaba Civilne zaščite občine organizira še ekipa za reševanje zasutih iz ruševin.
(3) Po potrebi in glede na možnosti se v občini organizirajo še:
– enota za prvo pomoč
– služba za podporo.
(4) Enote in službe se organizirajo na podlagi kriterijev in določil Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki določa tudi kadrovsko sestavo teh enot in služb njihove naloge ter vrsto in količino opreme in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč.
3. Prostovoljna gasilska društva in Gasilska zveza
(1) Javna služba za zaščito, reševanje in pomoč v Občini Semič je gasilska javna služba.
(2) Župan določi, katera prostovoljna gasilska društva (operativne gasilske enote) opravljajo javno gasilsko službo na območju občine. Na podlagi predloga poveljstva gasilske zveze župan določi operativno območje gasilskih enot (območje delovanja), kategorije gasilskih enot ter organizacijo gasilstva in delovanja gasilskih enot v občini.
(1) Javno gasilsko službo v Občini Semič opravljajo gasilske enote Prostovoljnih gasilskih društev (v nadaljnjem besedilu: PGD), ki se povezujejo v Gasilsko zvezo Semič (v nadaljevanju: gasilska zveza).
(2) Javna gasilska služba zajema predvsem naloge gašenja in reševanja ob požarih, preventivne naloge varstva pred požarom ter ostale naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, za katere je usposobljena in opremljena.
(3) Gasilska zveza opravlja naloge na področju požarnega varstva, ki zajema vodenje in koordinacijo gasilske organizacije ter opravlja strokovne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Občina gasilski zvezi in PGD-jem zagotavlja sredstva za izvajanje gasilske javne službe. Medsebojne obveznosti se podrobneje navedejo v tripartitni pogodbi, ki zajema tudi sankcije za neprimerno opravljanje pogodbenih obveznosti.
(1) Gasilska zveza v sodelovanju s PGD za namen izvajanja gasilske javne službe v občini pripravlja:
– predlog strateškega načrta razvoja gasilstva v občini (kot npr. Strategija razvoja gasilstva za vsaj štiriletno obdobje),
– predlog letnega programa dela in finančnega načrta, ki vsebuje tudi predlog načrta nabav in investicijskih vlaganj,
– predlog načrta razvojnih programov za gasilske enote.
(2) Gasilska zveza v sodelovanju s PGD skrbi za usposabljanje prostovoljnih gasilcev, njihovo zavarovanje, vodenje evidenc o prostovoljnih operativnih gasilcih in materialno tehničnih sredstvih ter opravlja druge naloge, ki jih določi župan in so opredeljene v pogodbi o izvajanju javne gasilske službe.
Če je potrebna pomoč gasilskih enot v sosednji občini ali državi, vrsto, število ter vodenje gasilskih enot, ki bodo napotene v sosednjo občino ali državo, določi poveljnik gasilske zveze oziroma pomoč uskladi z občinskim poveljnikom Civilne zaščite ali županom. V primeru napotitve gasilskih enot na pomoč v drugo občino ali državo, se mora zagotoviti nemoteno izvajanje javne gasilske službe na območju Občine Semič.
(1) Dejavnost PGD in gasilske zveze se financira iz proračuna občine.
(2) S tripartitno pogodbo o opravljanju javne gasilske službe v občini se uredijo razmerja med občino, gasilsko zvezo ter gasilskimi enotami (PGD), kot izvajalci javne gasilske službe.
(3) Občina zagotavlja sredstva za:
– redno delovanje gasilskih enot (PGD) in gasilske zveze,
– gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter sredstva za opazovanje, obveščanje in aktiviranje,
– vzdrževanje in obnavljanje gasilske opreme in orodja,
– zavarovanje vozil, objektov in opreme,
– izobraževanje in usposabljanje pripadnikov gasilskih enot,
– zavarovanje gasilcev skladno z zakonom, ki ureja gasilstvo,
– zdravstvene preglede gasilcev,
– povračilo škode, ki so jo imeli gasilci pri opravljanju nalog gasilstva,
– druge dejavnosti gasilskih organizacij skladno z dogovorom.
(1) Nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe opravlja župan oziroma od njega pooblaščena oseba.
(2) Kadar se ugotovi, da gasilska organizacija ne opravlja javne gasilske službe v skladu z zakonom, drugimi predpisi, tem odlokom, sklepom župana ali pogodbo, ji župan določi rok za odpravo pomanjkljivosti.
(3) V primeru, da gasilska organizacija pomanjkljivosti ne odpravi v roku, lahko župan gasilski organizaciji opravljanje javne gasilske službe ustrezno omeji ali odvzame.
(4) V primeru, da se gasilski organizaciji odvzame pravico opravljanja javne gasilske službe ali v primeru, ko gasilska organizacija odstopi od opravljanja javne gasilske službe, mora gasilska organizacija sredstva, ki jih je od dneva uveljavitve tega odloka vložila občina za sofinanciranje nakupa njenega premoženja, vrniti občini.
4. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije
(1) Za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči župan določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva.
(2) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo organiziranost za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah.
(3) Z navedenimi subjekti v prvem odstavku tega člena lahko občina sklene pogodbe, v katerih se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog na območju občine ter način njihovega financiranja, predvsem tistega dela, ki presega njihovo redno dejavnost v skladu določili zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med te naloge spadajo:
– gradbeno-tehnično reševanje,
– reševanje ob ujmah, poplavah ter ekoloških nesrečah,
– izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
– pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem pri začasnem bivanju, prehrani, nujni oskrbi,
– pomoč pri iskanju pogrešanih oseb,
– prva veterinarska pomoč,
– za logistično podporo,
– druge naloge po potrebi.
5. Društva in druge nevladne organizacije
(1) Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se v okviru društev in drugih nevladnih organizacij po potrebi organizirajo naslednje enote:
– enota za vzpostavljanje zvez (radioamaterji),
– enota za iskanje pogrešanih oseb (klub vodnikov reševalnih psov),
– krajevne organizacije Rdečega križa Slovenije in Karitas,
– druge enote po potrebi.
(2) V posebnih primerih se za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini vključujejo tudi druga društva in nevladne organizacije, ki delujejo na območju občine ali regije.
(3) Ta društva in druge nevladne organizacije, če jih za to določi župan, morajo izpolnjevati predpisane pogoje skladno z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč.
(4) Podrobnosti o opravljanju nalog, financiranju, sankcijah in drugih obojestranskih obveznostih se določijo v ustreznih medsebojnih pogodbah.
Aktiviranje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah odredi župan ali poveljnik Civilne zaščite občine oziroma njegov namestnik ali vodja intervencije. Enaki postopki se uporabljajo tudi v primerih, če aktiviranje odredi Vlada Republike Slovenije.
(1) Operativno-strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem. Vodenje izvajajo poveljnik Civilne zaščite občine, štab civilne zaščite oziroma vodje enot, v skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi in navodili nadrejenih v sistemu Civilne zaščite.
(2) Aktivnosti se vodijo in izvajajo v skladu z načrti zaščite, reševanja in pomoči občine. Če zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali drugih operativnih sestavov oziroma, če je aktivirana Civilna zaščita, mora biti njihovo delovanje v skladu z usmeritvami in navodili poveljnika Civilne zaščite občine oziroma vodje intervencije.
X. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
Občina lahko na predlog Civilne zaščite organizira izobraževanja kot neobvezne oblike usposabljanja občanov za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje zaščitnih ukrepov.
Za pripadnike organov vodenja in sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Civilne zaščite lahko občina organizira ali jih napoti na izobraževanje in usposabljanje, skladno s predpisanimi programi usposabljanja.
Usposabljanje opravljajo skladno s svojimi načrti tudi upravljavci javnih služb na področju zaščite, reševanja in pomoči, društva in druge organizacije, gospodarske družbe ter druge organizacije, ki nastopajo kot izvajalci v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini.
(1) Financiranje zaščite, reševanja in pomoči se zagotavlja:
– iz proračuna občine,
– iz proračuna Republike Slovenije,
– iz zavarovalnin (požarnih premij),
– iz sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij,
– iz prostovoljnih prispevkov,
– iz drugih virov.
(2) Občina zagotavlja sredstva za financiranje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občinskem proračunu skladno z določili zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tega odloka in drugih predpisov.
(3) Izvajalci posameznih nalog s področja varstva pred naravnim in drugimi nesrečami, ki se financirajo iz občinskega proračuna, morajo občinski upravi pošiljati letna poročila o porabi teh sredstev.
(1) Nadzorstvo nad delovanjem lokalne skupnosti na področju zaščite, reševanja in pomoči opravlja na podlagi veljavnih predpisov pristojni inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Skladno s svojimi pristojnostmi opravlja občinska inšpekcija oziroma redarstvo nadzor nad izvajanjem tega odloka, predvsem v določilih, ki se nanašajo na preprečevanje naravnih in drugih nesreč v povezavi z veljavnimi odloki v občini.
(1) Fizična ali pravna oseba oziroma mladoletna oseba, za katero odgovarjajo starši oziroma rejniki, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, katere posledica je ukrepanje in v zvezi s tem nastali stroški, mora pokriti:
– stroške zaščitnih in reševalnih intervencij,
– stroške sanacije in vzpostavitev v prvotno stanje,
– stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
(2) V primeru, ko nastopa več povzročiteljev ogroženosti oziroma nesreče in ni mogoče ugotoviti deleža posameznega povzročitelja, se krijejo stroški solidarno.
(3) Za ostale prekrške se kaznujejo pravne ali fizične osebe v skladu z veljavno zakonodajo in po veljavnih občinskih predpisih.
(4) Povzročitelj ogroženosti ali nesreče krije stroške ukrepanja ter zaščitnih in reševalnih intervencij. Zahtevek za plačilo stroškov, izdelan na podlagi posredovanih podatkov vseh sodelujočih sil, posreduje župan občine.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-04/2022-9
Semič, dne 28. septembra 2022
