Uradni list

Številka 125
Uradni list RS, št. 125/2022 z dne 30. 9. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 125/2022 z dne 30. 9. 2022

Kazalo

2962. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica 6, stran 8999.

  
Na podlagi 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15, 17/17, 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 33. redni seji dne 21. 9. 2022 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica 6 
1. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta) 
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 1/16, 17/16, 33/18, 70/19, 20/22, 23/22 – popr.) – v nadaljnjem besedilu SD OPN 6.
(2) SD OPN 6 se nanašajo na širitev in sanacijo kamnoloma Červivec.
2. člen 
(vsebina in oblika SD OPN 6) 
(1) Spremembe in dopolnitve OPN 6 vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze, izdelane so v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del SD OPN 6 je sestavljen iz poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Izvedbeni del
3. Posebne in končna določba
(3) Grafični prikazi SD OPN 6 vsebujejo:
a) strateški del:
4.3 Prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč
b) izvedbeni del:
2. Pregledna karta Občine Sevnica s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000) (listi 39, 41, 47, 58 in 59)
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000) (listi 39, 41, 47, 58 in 59)
5. Prikaz PIP v podrobnosti OPPN za območje kamnoloma Červivec.
3. člen 
(obvezne priloge SD OPN 6) 
Obvezne priloge vsebujejo:
1. izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v SD OPN 6,
4. prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev SD OPN 6,
6. povzetek za javnost in
7. okoljsko poročilo.
2. STRATEŠKI DEL 
4. člen 
(usmeritve za razvoj v krajini) 
V 23. členu se v petindvajsetem odstavku (poglavje Območja mineralnih surovin) doda besedilo:
»Za sanacijo in širitev kamnoloma Červivec se namenska raba prostora načrtuje v obsegu, da se zagotavlja ohranjanje nahajališča zavarovane vrste navadnega kosmatinca (Pulsatilla nigricans), ki ima status botanične naravne vrednote državnega pomena (ident. št. 80253). Zato se upošteva varstvene usmeritve, ki so podane v 4. in 5. členu Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03).
Pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti v kamnolomu Červivec se upoštevajo podrobnejše varstvene usmeritve za botanično naravno vrednoto, kot so določene v prilogi 4 Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04), ter omilitveni ukrepi iz Okoljskega poročila za spremembe in dopolnitve OPN Sevnica (SD OPN 6) – kamnolom Červivec; št. projekta: PV_SDOPN6 Sevnica, datum izvedbe: december 2020, dopolnitve oktober 2021; Izdelovalec: ERANTHIS, presoja vplivov na okolje, Maja Divjak Malavašič, s. p., Kovinarska ulica 5B, Krško.«
3. IZVEDBENI DEL 
5. člen 
(varovanje naravnih dobrin in ustvarjenih kvalitet prostora, zdravja ljudi ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) V 37. členu se v prvem odstavku v zadnjem stavku izbriše besedilo v oklepaju, ki se glasi »(oziroma trajno varovana kmetijska zemljišča).«
(2) V 37. členu se izbriše stotretji odstavek. Vsi naslednji odstavki se ustrezno preštevilčijo.
6. člen 
(usmeritve za izdelavo predvidenih OPPN) 
(1) V 101. členu se izbriše osmi odstavek (z naslovom OPPN 12-01: Sanacija in širitev kamnoloma Červivec II). Vsi naslednji odstavki se ustrezno preštevilčijo.
(2) V 101. členu se v petdesetem odstavku v preglednici »Velikost območij prostorskih ureditev s predvidenimi OPPN« izbriše vrstica z oznako EUP »OPPN-12-01« in površino »3,15«.
7. člen 
(veljavni prostorski izvedbeni akti) 
(1) V 103. členu se v drugem odstavku na koncu osemnajste alineje doda vejica in besedilo »41/22«.
(2) V 103. členu se na koncu drugega odstavka doda nova alineja, ki se glasi: »Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za večstanovanjsko gradnjo ob Planinski cesti (Uradni list RS, št. 41/22)«.
(3) V 103. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Z dnem uveljavitve tega odloka ostajajo v veljavi naslednji Sklepi o lokacijski preveritvi:
– Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča k EUP LL16.od, Uradni list RS, št. 77/21, 18. 5. 2021
– Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorsko izvedbenih pogojev v EUP KL51.tm, Uradni list RS, št. 8/20, 7. 2. 2020
– Sklep o lokacijski preveritvi za širitev stavbnega zemljišča na območju posamične poselitve za EUP BL28.od, Uradni list RS, št. 15/20, 7. 3. 2020
– Sklep o lokacijski preveritvi za določitev stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi k EUP KZ27.od, Uradni list RS, št. 159/21, 1. 1. 2021
– Sklep o lokacijski preveritvi za individualno odstopanje od prostorsko izvedbenih pogojev v EUP DB12.tm za vrtec Panorama – Boštanj, Uradni list RS, št. 70/21, 7. 5. 2021
– Sklep o lokacijski preveritvi za določitev stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v enoti urejanja prostora z oznako KD15.od, Uradni list RS, št. 89/22, 1. 7. 2022.«
(4) Vsi naslednji odstavki se ustrezno preštevilčijo.
8. člen 
(specifikacija EUP – Priloga 1) 
Spremeni se Priloga 1, ki je navedena v 100. členu, in sicer tako da:
1. Vrstica »SE131« se spremeni tako, da se glasi:
SE131
pin
GE varovanja meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov
/
Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev območja Zdravstvenega doma Sevnica, Optike Bautin, tržnice in javnega parkirišča – SE43.pin (Uradni list RS, št. 21/14, 95/14, 15/15, 41/22)
2. Za vrstico KGV161 pod EUP-KGV se doda nova vrstica, ki se glasi:
KGV165
/
EUP spremembe gozdnega zemljišča v kmetijsko 
Rok za izvedbo spremembe gozdnega zemljišča v kmetijsko je do 10 let od uveljavitve tega odloka.
3. Zadnja vrstica »EUP-KGV-ek« se spremeni tako, da se glasi:
EUP-KGV-ek
KGV70, KGV94
ek
GE površin nadzemnega pridobivalnega prostora
Za podobmočje KGV70.ek veljajo določila OPPN-45-03: Sanacija kamnoloma Log II. Za območje KGV94.ek veljajo določila OPPN-106-02: Širitev in sanacija kamnoloma Zabukovje/Podvrh II.
4. Na koncu preglednice se doda nova vrstica, ki se glasi:
EUP-KGV-ek
KGV72 in KGV174
ek
GE površin nadzemnega pridobivalnega prostora
KAMNOLOM ČERVIVEC 
 
1 PREDVIDENE UREDITVE 
 
Predvidena je širitev obstoječega kamnoloma, predvsem v smeri proti severu in vzhodu. 
Ocenjena zaloga mineralne surovine znaša okoli 950.000 m3 v raščenem stanju. Pridobivanje dolomita bo pri proizvodnji 30.000 m3 (v raščenem stanju) letno možna okoli 35 let.
 
Pridobivanje dolomita se izvaja s posameznih delovnih etaž višine do 8 m in minimalne končne širine 5 m. Naklon končne etaže je 65° in zagotavlja stabilnost delovnih brežin kamnoloma. Osnovni pridobivalni plato se oblikuje na koti 400,0 m nmv. Predvidena je poglobitev na koto 392,5 m nmv, do koder sega najnižja etaža, po končanem odkopavanju pa se plato in spodnje etaže zasujejo z jalovine do kote 400,0 m nmv.
 
Odkopavanje se izvaja občasno. Pridobivanje poteka fazno, načeloma od zgoraj navzdol Najnižja etaža se sproti zasipava z jalovino.
Na obrobju kopa varnostni steber zajema pas raščenega terena, ki mora biti najmanj 5 m oddaljen od zunanje meje širitve kamnoloma ter tako omogoča izvedbo varovalnih ukrepov za preprečitev dostopa ljudi in živali na zgornji rob kamnoloma. 
 
Na obravnavanem območju se izvedejo: 
– nove delovne in končne etaže v kamnolomu, 
– ureditev dostopne ceste ter postavitev zapornice ob navezavi na lokalno cesto in ureditev kamnolomskih cest, 
– ureditev platoja za pretakanje goriva na lokaciji novega dostopa (SV del kamnoloma) ob lokalni cesti, 
– postavitev kontejnerja za hrambo oblačil, zaščitnih sredstev in dokumentacije na obstoječem vstopu v kamnolom in sanitarije (prenosni WC) ter 
– postavitev mobilne tehtalne naprave/sistema, 
– postavitev mobilnih drobilcev,
– postavitev ograj in obvestilnih tabel na obrobju kopa, 
– sanacija kamnoloma z ustreznim oblikovanjem reliefa ter zasaditvami drevnine in zatravitvami, tako da se omogoči zazelenitev oziroma ogozditev, 
– prestavitev lokalne ceste proti vzhodu, da se zagotovi ustrezen odmik od roba kamnoloma, 
– nadomestni habitati za ohranjanje zavarovane rastlinske vrste navadni kosmatinec vzhodno od kamnoloma. 
 
Izvajanje servisnih dejavnosti in natakanja goriva bo potekalo zunaj samega kamnoloma, na vstopnem delu. 
 
Dopustni objekti in gradnje ter dopustne dejavnosti:
Dopustne so nestanovanjske stavbe in gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture, parkirišč in manipulativnih površin, vse za potrebe pridobivanja dolomita. 
V skladu s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje so dopustni gradbeno-inženirski objekti ter objekti, namenjeni dopustnim dejavnostim. 
Dopustna je postavitev stalne delovne opreme in mobilne opreme za pridelavo mineralne surovine. 
 
Na območju EUP so dopustne dejavnosti: 
– gozdarstvo; 
– kmetijstvo; 
– rudarstvo (od tega pridobivanje rudnin in kamnin, storitve za rudarstvo); 
– predelovalne dejavnosti (od tega proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov); 
– trgovina (povezana z dopustnimi dejavnostmi). 
 
2 PRIDOBIVANJE MINERALNE SUROVINE IN PREVOZ 
 
2.1 Izvajanje odkopa in oblikovanje etaž 
Odkopavanje se opravlja na delovnih etažah peskokopa. Kamnolom bo po izvedeni širitvi zasnovan z najmanj 10 etažami. Sanacijske etaže bodo visoke do 8 m, predvideni naklon končne brežine kopa pa do največ 55°. Delovni in končni naklon brežin etaž je predviden do 65°, dokončni nakloni končnih brežin kopa in višine etaž pa bodo določeni glede na izdelano stabilnostno analizo v kasnejših fazah projektiranja. Širina etaž bo okoli 6 m, širina zaključne (sanacijske etaže), ko na njej ne bo več mehanizacije, pa bo minimalno 5 m. Etaže se izvedejo z rahlim nagibom proti severozahodu, da se zagotovi odvodnjavanje.
Za potrebe širitve kamnoloma se obstoječa dostopna pot, ki se navezuje na lokalno cesto, preuredi in podaljša vse osnovnega platoja. Izvede se nova dostopna pot, ki bo speljana z obstoječe lokalne ceste. 
 
Pred odpiranjem novih etaž se poseka gozd in odstrani humus, na severnem delu pa se odstrani predhodno odložena zemljina. Odkopavanje bo potekalo fazno, s sprotno sanacijo na območjih, kjer bodo rudarska dela zaključena.
 
Posek gozda in čiščenje podrasti se opravi kot golosek po predhodnem evidentiranju pooblaščenega delavca pristojne službe za upravljanje z gozdovi. V celoti se posek gozda izvede na površini cca 4,3 ha, ki se določi z letnimi načrti napredovanja rudarskih del. Posek se izvede v primernem času izven vegetacijske sezone, drevje in podrast pa se odstranita iz peskokopa. Posek se opravi v etapah, skladno z letnimi načrti napredovanja čela peskokopa ter skladno z lokacijskimi pogoji. Med izvajanjem poseke se zavaruje gozdni rob, korenine robnih dreves se ne smejo poškodovati. Oblikuje se stabilen gozdni rob v skladu s strokovnimi navodili javne gozdarske službe. 
Skrajna meja območja kamnoloma (kjer je postavljena ograja) je 5 m od obstoječe jase, na kateri je populacija navadnega kosmatinca najštevilčnejša. Jasa ostane nedotaknjena in se vanjo ne posega z nobenimi posegi, ki so vezani na delovanje kamnoloma. Od ograje
kamnoloma se ohranja še najmanj 5 m širok varnostni pas proti kamnolomu, z naklonom proti kamnolomu. V tem pasu se uredi prehod med sanirano in naravno brežino, ki mora biti čim bližje naravnemu naklonu. Skrajna meja kamnoloma je tako oddaljena od jase najmanj 10 m. 
 
Deponirani humusni material se uporabi za sprotno sanacijo in rekultivacijo izkoriščenih in saniranih delov etaž peskokopa. S humusom se ravna skrbno, da se ohrani njegova biološka aktivnost. Deponira se v kupih, ki ne presegajo višine 3–4 m, z nabrazdano površino zaradi zadrževanja padavinske vode ter obvezno se zatravijo površine s travnimi mešanicami in deteljo. 
 
2.2 Vrtanje in razstreljevanje 
Glede na trdnost mineralne surovine se pridobivanje materiala občasno izvaja z vrtanjem in razstreljevanjem. 
Vrtanje minskih vrtin in razstreljevanje se izvaja z uporabo sodobnih in nadzorovanih metod. 
Razstreljevanje se opravlja skladno z Načrtom miniranja. Pri razstreljevanju se uporabijo norme za varnost pred razmetom, zračnim udarnim valom in potresi. 
Skladiščenje razstreliv in drugih eksplozivnih sredstev v kamnolomu ni predvideno. 
 
2.3 Odrivanje materiala ter nakladanje 
Po izvedenem odkopavanju z bagrom ali po odstrelu se material pripravi za nakladanje in drobljenje ter sejanje v mobilni napravi na osnovnem platoju. Odkopani oziroma odstreljeni material se z etaže odriva z bagrom na spodnjo etažo vse do osnovnega platoja, kjer se vsipa v mobilno drobilno sejalno napravo. Čiščenje delovnih etaž se vrši s prerivanjem in premetavanjem materiala od zgoraj navzdol, lahko preko več etaž skupaj, praviloma le enkrat. Dopustno je uporabiti gravitacijski transport. 
Nakladanje se praviloma izvaja na spodnjem platoju 392,5 m nmv oziroma po nasutju jalovine in oblikovanju osnovnega platoja na koti 400,0 m nmv, lahko pa tudi na etažah. Naklada se z nakladalnikom ali bagrom na tovornjak, s katerim se material odvaža na mesto predelave ali uporabe. 
 
2.4 Drobljenje in sejanje s premičnimi stroji 
Predelava materiala se sestoji iz dodatnega drobljenja in sejanja na frakcije, ki so potrebne za betone, malte, tampone in podobno. Glede na razmeroma majhno letno proizvodnjo se drobljenje in sejanje izvaja na mobilnih napravah znotraj območja peskokopa. Vse naprave morajo ustrezati predpisanim tehničnim in varnostnim standardom. 
Drobljenje in sejanje pridobljenega materiala za pridobivanje ustreznih frakcij se izvaja občasno. Pridobljeni agregat se deponira na osnovnem platoju, tako da ne ovira dostopa na osnovni plato. 
 
2.5 Ureditve na osnovnem platoju 
Na osnovnem platoju peskokopa z nadmorsko višino 392,5 m se postavijo začasni, mobilni (premični) objekti, stroji (naprave), namenjeni za poslovanje peskokopa in proizvodnjo v njem. Na platoju so dovoljeni: 
– postavitev kontejnerja s tlorisnim gabaritom cca 6,00 m x 2,50 m in višino do 2,5 m, v svetli kovinski nesvetleči barvi, z ravno streho; 
– ureditev ploščadi za parkiranje delovnih strojev in 
– ureditev mobilne (kamionske) tehtnice. 
Natančna lokacija premičnih naprav in strojev (mobilni drobilnik, sejalna naprava, mobilna mešalnica, kamionska tehtnica ipd.) se določi med obratovanjem kamnoloma glede na potrebe in možnosti.
 
2.6 Prevoz materiala 
Prevoz iz kamnoloma se izvaja v s tovornjaki smeri Škocjana po isti lokalni cesti 399211 in dalje do mesta uporabe. Na dan se predvidoma izvede povprečno 17 odvozov s tovornjaki kapacitete 10 m3. Odvoz se izvaja z dvema tovornjakoma. Dinamika je odvisna od potreb tržišča in se temu prilagaja. Ker ne gre za novo dejavnost, ampak nadaljevanje iste dejavnosti, se po trenutnih kazalnikih ne kaže potreba po načrtovanju nove in dopolnitvi trenutne prometne infrastrukture. Dnevni odvoz se ohranja na enaki ravni kot se je izvajal do sedaj, ob večjih potrebah po surovini pa se bo transport porazdelil na ostale delovne dneve.
 
3 SANACIJA IN REKULTIVACIJA 
Po končanem pridobivanju se odstranijo vsi objekti in naprave ter ostanki začasnih deponij. Na območju kamnoloma se vzpostavi gozd. Severovzhodni del kamnoloma sega v rastišče navadnega kosmatinca, za katerega se uredita nadomestna habitata, kjer bodo vzpostavljeni pogoji, primerni za razvoj širjenja rastišča te zavarovane vrste, ki so podrobneje navedeni v točki 5.7 tega poglavja. Del kamnoloma, kjer je bila pred njegovo širitvijo namenska raba prostora kmetijska, se sanira v kmetijsko površino.
Sanacija se izvaja sproti oziroma takoj po izkoriščeni posamezni etaži. Izvaja se z izravnavo površin, zaokrožitvijo robov in zaokrožitev prehodov med obstoječim in novim reliefom, z odstranitvijo štrlečih skal, z ublažitvijo naklonov končnih brežin, z delnim zasutjem izkoriščenih delov in primernim oblikovanjem novo nastalih površin, z oblikovanjem brežin in zatravitvijo, z zasaditvijo ter ureditvijo površinskega odtoka. 
 
Tehnična sanacija površin kamnoloma, kjer je pridobivanje zaključeno, se bo izvajalo sproti z zasutjem izkoriščenih delov kamnoloma in prekritjem s plastjo zemlje z začasnih deponij na območju kamnoloma. 
Pogoj za uspešno sanacijo je že sam potek pridobivanja dolomita, ki se začne z odkopom zgornje etaže, in sicer najprej na južnem in nato še severnem delu kamnoloma ter se nadaljuje z izkoriščanjem etaž navzdol. Po končani eksploataciji se na vsaki etaži, začenši od zgoraj navzdol, izvede sanacija. Na robovih berm se izvede varovalni nasip iz večjih kosov kamnine, ki se humusira in zatravi oziroma prekrije s travno rušo. Osnovni plato in spodnje etaže se zasujejo z jalovino in v celoti sanirajo nazadnje, ko na tem območju ne bo več nobenih dejavnosti. Sanacija se izvede s poravnavo reliefa, z nasutjem zemlje in humusa ter z zasaditvijo. Odvodnjavanje saniranih površin bo potekalo na enak način kot med obratovanjem kamnoloma. 
 
Prehodi brežin v raščen obstoječ teren so postopni, zaokroženi. Dovoljeno je delno zasipavanje peskokopa s kamnolomsko jalovino in drugimi ostanki, ki nastajajo pri izkoriščanju, obogatitvi in predelavi mineralnih surovin iz kamnoloma. 
 
Površina etažne ravnine se prekrije s cca 40 cm debelo plastjo humusa in odkrivke. Površine se takoj zatravijo in zasadijo. Sadilne jame se zapolnijo s humusom, v katere se zasadijo sadike avtohtone drevnine. Zasaditev se izvede s saditvijo manjših sadik avtohtone grmovne in drevesne vegetacije, grmovnic, kot so šipek, malinjak, robida, bršljan (ob zunanjem robu berm oziroma na vrhu brežin) ter kalina, trdoleska, robida, dobrovita, črn trn, dren in leska ter avtohtonih vrst dreves, npr. bukev, gaber, hrast, lahko pa tudi s setvijo semena teh in pionirskih vrst. Sadike se zasadijo v nepravilnih gručah in z različnimi sadilnimi razdaljami, mešano grmovne in drevesne vrste. Rekultivacija brežin se izvede z zatravitvijo in zasaditvijo z avtohtonimi hitro rastočimi plezalkami, kot so navadni srobot, malinjak in šipek. Zatravitev se izvede s travno mešanico in z dodajanjem semena lucerne in črne detelje, da se izboljšajo tla. Uporaba pesticidov in herbicidov na območju kamnoloma in v okolici (rastišča navadnega kosmatinca) ni dovoljena. 
 
Sanacija osnovnega platoja se izvede tako, da se najprej poravna relief z nasipanjem materiala iz peskokopa oziroma z jalovino, ki se prekrije z 20 cm debelo plastjo zemlje, čez to plast pa se razprostre plast humusa debeline 20 cm. Ob brežini prve etaže nad končno koto spodnjega terena se na osnovnem platoju zasadijo grmovnice in drevesa, ki zmanjšujejo vizualno izpostavljenost peskokopa. Tudi vse preostale površine prizadete z izkoriščanjem v kamnolomu, se krajinsko ustrezno uredijo oziroma ustrezno sonaravno sanirajo. 
 
Rekultivacijo (zasaditev) je potrebno izvajati sprotno in takoj po končani tehnični sanaciji z namenom preprečitve razraščanja invazivnih vrst. 
 
Na predelih, kjer posledic odkopavanja ni mogoče v celoti odpraviti, je potrebno izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ljudi in živali. 
 
Izdela se projekt sanacije, na katerega se pridobi soglasje pristojne službe za upravljanje z gozdovi.
 
4 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO 
 
4.1 Pogoji za prometno urejanje 
Za dostop do kamnoloma in novih etaž se uporabi obstoječa dostopna cesta, ki se navezuje na lokalno cesto 399211. Uredi se še en nov dostop do kamnoloma in novih etaž, prav tako iz lokalne ceste 399211. Oba dostopa se uredita v asfaltni izvedbi v dolžini 10 m od lokalne ceste. 
Lokalna cesta se na odseku ob kamnolomu prestavi proti vzhodu in niveletno prilagodi obstoječemu in predvidenemu dostopu do kamnoloma in novih etaž. Izvede se vozišče v širini 5 m in obojestranske bankine širine 1 m. 
 
4.2 Pogoji za opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo 
Vodovodno omrežje: objekti v kamnolomu ne bodo priključeni na vodovodno omrežje. Sanitarna voda za potrebe delavcev se uporablja iz cistern za vodo, kapacitete do 50 l.
Pitna voda za delavce se prinaša kot ustekleničena ali v plastenkah, v količinah za tedensko porabo. V dolgotrajnem sušnem obdobju in v primeru vetrovnega vremena je treba vozne površine, deponije materialov ter naložene kamione vlažiti. 
 
Odpadne vode: velika večina padavinske vode se bo infiltrirala oziroma poniknila. Padavinske vode, ki ne bodo pronicale v dolomit, bodo odtekale po etažah, ki imajo rahel vzdolžni nagib, ob večjih nalivih pa tudi po pobočju preko etaž. 
Za sanitarne potrebe delavcev se uporabljajo kemična stranišča z občasnim praznjenjem. 
 
Elektroenergetsko omrežje: objekti v kamnolomu ne bodo priključeni na elektroenergetsko omrežje. 
 
Telekomunikacijsko omrežje: objekti v kamnolomu ne bodo priključeni na telekomunikacijsko omrežje. 
 
Zbiranje in odstranjevanje odpadkov: Odkopna jalovina se sproti uporabi za sanacijo in nasipe. Razen komunalnih odpadkov ostalih odpadkov ni, ker se vzdrževalna dela ne izvajajo na območju kamnoloma. Komunalni odpadki se zbirajo v zabojniku z občasnim odvozom na komunalno deponijo. Kartonska embalaža, ki ostane pri razstreljevanju, se vrača prodajalcu. Nevarne odpadke, kot so odpadna olja, masti in ostali odpadki, opredeljeni kot nevarni odpadek, investitor posebej zbira in oddaja organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Za nevarne odpadke se namestita dva zabojnika, in sicer zabojnik za čistilne krpe, filtrirna in zaščitna sredstva ter zabojnik za zaoljeno embalažo. Kontaminirani material (zemljina) se zbira v posebnih sodih na ločeni lokaciji in se oddaja organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki. 
 
5 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE 
 
5.1 Varstvo vode in podtalnice 
Načrtovane ureditve ne posegajo v površinske vode, prav tako ne bo odvajanja tehnoloških vod v površinske vode. 
V času izkoriščanja kamnoloma in tudi po njem se predvidijo ustrezni ukrepi, da se prepreči nelegalno odlaganje odpadkov, ki bi lahko z izcejanjem onesnaževali meteorno vodo, ki je speljana proti potoku. Ukrep zajema postavitev ustreznih opozorilnih tabel, zapornic, ograj. 
 
V času izvajanja del se ne pričakuje problema s padavinskimi vodami. Kljub temu je treba pred napredovanjem oziroma pred odstranjevanjem odkrivke poskrbeti za preusmerjanje in razprševanje morebitnih vod že pred vstopom v kamnolom. Z usmerjenim odvodnjavanjem se bo zmanjšalo količine vod, ki tangirajo proti kamnolomu in s tem eventualne viške, ki bi se pojavili zaradi zmanjšanja porabe za vegetacijo. 
Ker bo pridobivanje potekalo skoraj do vrha hriba, po širitvi kamnoloma zalednih vod ni pričakovati, vse padavinske vode, ki bodo padle neposredno na območje kamnoloma, se bodo na etažah praviloma infiltrirale. Kljub temu se za primer ekstremnih razmer izvede nagib etaž, tako da pada proti zunanjemu robu, kjer se naredi prekinitev v največ 1 m širokem varnostnem nasipu. S tem bomo vodo preusmerili izven etaže na najnižjo točko osnovnega platoja, kjer bo poniknila.
 
Vode, ki se bodo pojavljale na osnovnem pridobivalnem platoju na koti 400,0 se gravitacijsko speljejo v najnižji del, kjer bodo poniknile. Če se na dnu pojavi mulj, ki bi preprečeval ponikanje, ga je treba odstraniti; ker ni onesnažen, se lahko odloži v delu kamnoloma. 
 
Ukrepi v primeru razlitja naftnih derivatov: goriva ali olja, ki se izcejajo, se do predaje pooblaščeni organizaciji lovijo v posebno posodo, prepreči se spiranje zaradi padavin. Dovoz in pretakanje goriva se opravlja na za to določenem mestu, ploščad je tesnjena z dvignjenim betonskim robom (lovilna skleda), uredi se lovilec olj, zaradi preprečitve razlivanja in brez direktnega odtoka v tla. Prepovedana je menjava olja v motorjih in drugih napravah izven za to določenega prostora, olja je prepovedano spuščati v tla. Olja se zbirajo in oddajajo pooblaščenemu zbiralcu. Vsa delovna oprema in delovni stroji morajo biti tehnično brezhibni (ne smejo puščati olja ali goriva), brezhibnost se mora redno kontrolirati skladno z navodili proizvajalca za uporabo in vzdrževanje teh sredstev in opreme. Skladiščenje goriva in maziva ter hranjenje kemičnih in drugih sredstev v peskokopu je dovoljeno v manjših količinah, v skladu s predpisi in pridobljenimi dovoljenji. 
 
V kamnolomu se zgradi neprepustna betonska ploščad, ki bo zagotavljala dovolj prostora za vse stroje, ki se nahajajo v kamnolomu. V času, ko stroj ne obratuje, se le-ta parkira na ploščadi. Betonska plošča je izvedena na način, da bo preprečeno morebitno iztekanje nevarnih snovi v okolje. Padavinske vode, ki se bodo zbirale na ploščadi, morajo biti speljane preko lovilca olj (SIST EN 858-2). Lovilec olj se mora redno pregledovati (enkrat mesečno) ter po potrebi prazniti. Vsebina se predaja za to pooblaščenemu podjetju.
Prostori, kjer se skladiščijo nevarne snovi, morajo biti izvedeni nepropustno in morajo biti odporni na snovi, ki se tam skladiščijo. Prostornina lovilne posode mora biti velika toliko, da lahko zajame vse snovi, ki se tam skladiščijo. 
Pripravi in izdela se načrt ukrepov in postopanja v primeru izlitij nevarnih snovi v kamnolomu in ustrezno usposobi vse zaposlene, ki delajo v kamnolomu. 
Če v času odkopa ali gradnje pride do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja na nevodotesno utrjena tla, se kontaminirana zemljina takoj odstrani s pomočjo ustreznih sredstev (npr. absorbentov), ustrezno embalira (v sode) in preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki. 
 
5.2 Varstvo zraka 
Pri izvajanju pridobivanja, razen pri odstreljevanju (tudi v tem primeru gre za lokalno onesnaževanje, ki se ne širi izven območja kamnoloma), ni pričakovati večje zaprašenosti okolice, predvsem zaradi izbrane tehnologije dela, odkopne metode in vrste ležišča mineralne surovine. Zaradi preprečevanja prašenja na območju kamnoloma se hitrost prometa s transportno mehanizacijo omeji na 5 km/h. 
Pri izkoriščanju in sprotni sanaciji bo prihajalo do emisij delovanja motorjev z notranjim izgorevanjem in emisij prašnih delcev zaradi zemeljskih del in transporta. Prašenje bo izrazitejše v sušnem in vetrovnem obdobju. 
Preprečevanje prekomernega širjenja prahu pri transportu materiala se izvaja s škropljenjem transportnih poti in naloženega materiala z vodnimi prhami. Za to se zagotovi cisterna za vodo ter primerna oprema za izvajanje vlaženja. 
Vse občasne dejavnosti, ki povzročajo emisije prahu v kamnolomu (drobilne naprave, nakladanje …), se opravljajo na mestih, ki so najbolj oddaljena od naravne vrednote. 
 
Pri vrtanju se uporabi oprema, ki ima urejeno zbiranje prahu. Suho drobljenje in sejanje je potrebno izvajati ob ugodnem vremenu. Vse ukrepe za preprečevanje prašenja je potrebno izvajati zlasti ob sušnih obdobjih in pojavih večjih vetrov. Skladno z veljavnimi normativi (predpisi) morajo imeti vse naprave, pri katerih nastaja prah, nameščene ustrezne lovilce prahu. 
Izkopan material, ki se začasno deponira na območju kamnoloma, mora biti naložen tako, da se prepreči prašenje predvsem v primeru suhega in vetrovnega vremena (prekrivanje, pregrade ali zatravitev). 
V primeru raznosa materiala s transportom po cesti, ki vodi do kamnoloma, je potrebno cesto očistiti, da ne prihaja do prašenja. 
Separacijske in drobilne naprave morajo biti opremljene s filtri za prah. 
 
5.3 Varstvo pred hrupom 
Glede na to, da se večina hrupnih dejavnosti opravlja znotraj peskokopa, vpliv hrupa sega le od 50 m do 100 m izven meja pridobivalnega prostora in ne doseže okoliških poselitvenih območij. 
Povprečni nivo hrupa, ki bo višji od dovoljene meje, je pričakovati na naslednjih delovnih mestih: 
– odstreljevanje 
– nakladanje z nakladalcem 
– delo z buldožerjem 
– drobljenje in sejanje na mobilnih napravah 
– delo v območju separacije 
– promet mineralne surovine po lokalni cesti.
 
Gozdno zemljišče v okolici kamnoloma se uvrsti v IV. območje varstva pred hrupom, okolico peskokopa oziroma najbližje stanovanjske objekte pa v III. območje varstva pred hrupom z mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa Lnoč = 50 (dBA) oziroma Ldvn = 60 (dBA). 
 
Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani. Z namenom varovanja prebivalcev in okolice pred hrupom mora biti strojna mehanizacija in naprave za predelavo opremljena z dušilci hrupa oziroma protihrupno opremo. Dela v peskokopu se izvajajo le v dnevnem času od 7. do 19. ure. 
 
Na območju kamnoloma se v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo, izvaja monitoring hrupa. 
 
5.4 Vibracije 
V času obratovanja kamnoloma se redno izvajajo meritve vibracij. 
 
5.5 Varstvo tal 
Rodovitna tla s področja kamnoloma se odstranijo in deponirajo na severozahodnem delu kamnoloma, jalovina pa predvsem na osnovnem platoju oziroma na jugozahodnem delu lahko pa tudi na obrobju etaž:, oboje se uporabi pri sanaciji in rekultivaciji. Jalovina se odlaga ločeno od rodovitnih tal. Rodovitna tla in jalovina se odlagata na način, da se prepreči erozija.
V času izkoriščanja je potrebno izvajati sprotno sanacijo brežin na izkoriščenem delu (od zgoraj navzdol). 
Za rekultivacijo/sanacijo se lahko uporabi zemeljski izkop, ki je nastal na območju kamnoloma in drugi inertni materiali, prepovedano pa je uporabljati odpadke. 
Mehanizacija, ki se uporablja za izkop, transport in predelavo materiala, mora biti vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki rokuje z mehanizacijo, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je takoj potrebno pristopiti k sanaciji in obvestiti pristojne organe. 
V času izkoriščanja je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo. 
Onemogoči se odlaganje kakršnihkoli odpadkov v kamnolomu. Vsi odpadki iz tehnoloških procesov pridobivanja in predelave, se zbirajo v primernih posodah, namenjenih skladiščenju odpadkov. Prostor, kjer se odpadki skladiščijo, naj bo utrjen, pokrit, brez odtokov in odporen na tekočine, ki se v tem prostoru skladiščijo. To velja tudi za razne odpadke, kot so z oljem prepojene krpe, ki se sproti odstranjujejo iz območja kamnoloma na za to predvideno deponijo. Za uničenje in odvoz odpadov, ki nastanejo zaradi del, je odgovoren izvajalec teh del. 
Na območju kamnoloma popravila in vzdrževanje strojev niso dovoljena. Redno je potrebno kontrolirati brezhibnost vozil in strojev skladno z navodili za vzdrževanje in uporabo. 
Skladiščenje goriva, maziva, razstreliv in drugih eksplozivnih sredstev v kamnolomu ni predvideno. 
Po končanem pridobivanju je potrebno odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine se sanirajo in krajinsko ustrezno uredijo oziroma rekultivirajo. 
Na skrajnem severnem ter skrajnem jugovzhodnem robu območja urejanja je predvidena sprememba gozdnega zemljišča v kmetijsko. Območji se urejata skladno z določili, ki so opredeljena za to enoto urejanja prostora. Rok za spremembo gozdnega zemljišča v kmetijsko je do 10 let od uveljavitve tega odloka. 
 
5.7 Ohranjanje narave 
Del obravnavanega območja sega na območje naravne vrednote Červivec – nahajališče navadnega kosmatinca. 
Smer odpiranja, sprotna sanacija in dinamika razvoja kamnoloma so načrtovani tako, da čim manj posegajo v območje tega rastišča oziroma da ne posegajo na tiste dele rastišča, kjer se pojavlja največje število posameznih rastlin. 
 
Na območju z namensko rabo K2 se zagotavljajo ukrepi za ohranitev in širjenje zavarovane rastlinske vrste navadni kosmatinec (Pulsatilla nigricans): 
– Drevesna in grmovna populacija se očisti. Na južni in jugovzhodni strani glavne jase se podrejo vsi iglavci, saj zasenčujejo rastišče kosmatinca. Na zahodni in južni strani glavne jase se odstrani približno polovica drevesne biomase, na severni in vzhodni strani vse do roba označenega dela. 
– Po čiščenju je potrebno zagotoviti redno in ustrezno rabo teh površin: košnja in čiščenje lesne zarasti ter odstranitev biomase vsaj 1 x letno, ob tem pa preprečiti vsakršen vnos mineralnih snovi (dognojevanje ni dovoljeno); mulčenje kot raba na teh površinah ni primerno, prav tako ni primeren požig travnikov. 
– Na travniku severovzhodno od naravne vrednote med gozdnim robom in njivo se ohranja populacijo navadnega kosmatinca ob gozdnem robu na način, da se prepreči širitev gozdnega roba na travnik. Ohrani se 5 m pas vzdolž gozdnega roba. Ta pas se ne sme gnojiti, priporočena pa je pozna poletna košnja 1x letno.
– Zagotovi se reden monitoring na vseh mikrolokacijah pojavljanja vrste, ki zajema: 
1. ugotavljanje stanja ohranjenosti habitatnega tipa, ki mora vključevati spremljanje vrstne sestave in strukture travnika ter 
2. ugotavljanje stanja populacije ciljne vrste navadnega kosmatinca s spremljanjem številčnosti populacije; 
Na začetku je potrebno spremljanje enkrat letno, ko pa je opazen trend izboljšanja oziroma stabilizacije populacije, se frekvenca lahko zmanjša na 3 leta.
 
Drugi pogoji: Gradnja objektov in nameščanje naprav za različne namene se izvaja tako, da le-ti ne povzročijo sprememb ali bistvene spremembe kakovosti in količine vode, prostorske in časovne razporeditve voda ter drugih sprememb v okolju. 
Pri širitvi kamnoloma ni dopustno posegati v gozd izven območja te EUP. Izdela se projekt sanacije in rekultivacije, ki mora imeti določene roke za izvajanje posameznih faz. Dinamika del pri izkoriščanju mora biti tako usklajena, da je obdobje od odstranitve sestoja do ponovne zatravitve in zasaditve čim krajše. Gozdno drevje se lahko odstrani največ 8 mesecev pred začetkom eksploatacije. Po končani eksploataciji se v roku 6 mesecev pripravijo tla za izvedbo sanacije. 
Območje kamnoloma se ogradi na način, da bodo preprečeni padci živali v globino. 
Rekultivacijo (zasaditev) je potrebno izvajati sprotno in takoj po končani tehnični sanaciji z namenom preprečitve razraščanja invazivnih vrst. Za načrtovane zasaditve naj se uporablja le avtohtone vrste – drevesne vrste in zeliščne mešanice. Uporaba pesticidov in herbicidov na območju kamnoloma in v okolici (rastišča navadnega kosmatinca) ni dovoljena.
Vse občasne dejavnosti, ki povzročajo emisije prahu v kamnolomu (drobilne naprave, nakladanje …) se opravljajo na mestih, ki so najbolj oddaljena od naravne vrednote. 
Odvečno zemljino in humus naj se odlaga na površinah znotraj obstoječega kamnoloma in se ustrezno zavaruje pred izpiranjem ter se uporabi za sprotno in končno sanacijo kamnoloma. Odvečne zemljine se ne razgrinja po okoliških travnikih. 
Na strmejših delih brežin se izdelajo poglobitve oziroma žepi, katere se zapolni s humusom bogatim s semeni ali sadikami avtohtonih vrst. 
Z namenom predstavitve botanične naravne vrednote in biotske pestrosti širšega območja se z upoštevanjem varstvenih usmeritev ter skladno s predpisi varstva narave dopušča ureditev učne točke. 
 
5.8 Varstvo kulturne dediščine 
Na obravnavanem območju ni objektov območij varovanja kulturne dediščine. 
 
5.9 Varstvo krajinskih značilnosti 
Nagib pobočja in terase se prilagodijo plastnicam okoliškega terena, prehod brežin v obstoječi teren se oblikuje zvezno, z zaokroženim reliefom. 
Etaže in osnovni plato se po končanem izkoriščanju in ureditvi reliefa zasejejo oziroma zasadijo z ustreznimi vrstami avtohtone gozdne vegetacije. Pri zasajanju se uporabijo toploljubne drevesne vrste in grmovne vrste. Zunanji rob teras se zasadi tudi s plezalkami. Celotna površina se takoj po končani ureditvi reliefa zatravi. 
 
6 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
 
Potres: Glede na predvidene globine vrtin in količine uporabljenega razstreliva pričakovane hitrosti vibracije ne bodo presežene dovoljene vrednosti potresa. 
 
Požar: Dostop z gasilskimi vozili v primeru intervencij je omogočen po cesti 399211, delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljena na obstoječem platoju kamnoloma. Za oskrbo z vodo za gašenje se uporabljajo avto cisterne. Umik ljudi iz delovišča je možen iz vseh smeri, ker je le-to na prostem. 
 
V primeru, da zaradi kakršnega koli vzroka del ostankov drevja, grmičevja in vej ne bodo odpeljali ali zdrobili in bodo izvedli sežiganje, je treba pri tem upoštevati določene ukrepe. Sežig se mora izvajati le ob vlažnem vremenu, brez vetra in pod stalno kontrolo delavcev. Pri takih delih se morajo upoštevati odredbe lokalnih oblasti. V neposredni bližini in v pripravljenosti je potrebno imeti gasilne aparate in drugo protipožarno opremo. Po končanem sežiganju je potrebno ogenj popolnoma pogasiti. 
 
Obramba: na obravnavanem območju niso potrebni ukrepi s področja obrambe. 
 
Poplave: na obravnavanem območju ni nevarnosti poplav. 
 
Zaščita pri miniranju: pri razstreljevanju v kamnolomu se upoštevajo veljavni predpisi za tovrstna dela, navodila proizvajalcev razstreliva in razstrelilnih sredstev ter določila standardov za zagotovitev potresne varnosti pri razstreljevanju. Miniranje se izvaja na podlagi rudarskega projekta za izvedbo. Skladno z določbami pravilnika o tehničnih normativih se za vsako razstreljevanje izdela načrt miniranja, ki vsebuje: 
– razpored in globino vrtin, 
– način polnjenja minskih vrtin, količino razstreliva v vrtini in na milisekundni interval ter skupno količino razstreliva v minskem polju, 
– način injiciranja in aktiviranja, 
– nevarne cone zaradi razstreljevanja (cone ogroženosti zaradi razmeta, zračnega udara in potresa pri miniranju), 
– varnostne ukrepe za zagotovitev varnosti okolice, 
– na skici minskega polja navedene razdalje in smer do najbližjih objektov.
 
Za vsako miniranje se določi odgovorni vodja, ki poskrbi za pravilno izvajanje del razstreljevanja po tehnični dokumentaciji in zakonskih predpisih, obveščenost okolice o razstreljevanju in ukrepih za varnost ter za namestitev stražarjev za fizično zaščito ob miniranju. Za vsako miniranje mora biti ob koncu sestavljen zapisnik, v katerem se ugotavlja uspešnost miniranja, ustreznost varnostnih ukrepov ter posebnosti, ki so se eventualno zgodile (škoda ali kak drugi nevaren pojav). 
Zaradi nevarnosti pred razmetom miniranega materiala mora biti v času miniranja – proženja minskega polja zaprt promet po transportnih kamnolomskih poteh, stroji pa umaknjeni na varno oddaljenost. Pri miniranju je potrebno paziti, da odmet, oziroma razmet skal in drobirja ne poškoduje vegetacije izven pridobivalnega prostora peskokopa. V ogroženem področju se morajo ljudje in mobilna oprema umakniti s prostega izven ogroženega področja ali v varen zaklon. Za varen zaklon se šteje vsak zidan objekt z AB ploščo oddaljen od mesta miniranja najmanj 100 m.
Za zagotavljanje varnosti pred zračnim udarom je treba z opustitvijo izvajanja razstreljevanja z detonacijsko vrvico s tehničnimi ukrepi zmanjšati zvočni efekt miniranja na minimum. Če se vrvica vseeno uporabi, se jo prekrije s plastjo peska. 
Za zagotavljanje varnosti pred strupenimi in dušljivimi učinki miniranja je treba po vsakem miniranju počakati, da se poleže prah in se razkadijo plini in šele potem izvršiti pregled delovišča. Zaradi nevarnosti toplotnega učinka je treba neposredno okolico minskega polja očistiti ter odstraniti vse vnetljive snovi (suho listje, suha trava, suhe veje, papir itd.). 
Poškodovanih razstrelilnih nabojev ali nabojev, pobranih iz zatajenih min, ni dovoljeno raztresati po materialu, uničevanje razstrelilnih nabojev je dopustno le z eksplozijo po za to predpisanih postopkih. 
 
7 NAČRT PARCELACIJE 
Meja kamnoloma večinoma poteka po obstoječih parcelnih mejah, na severovzhodnem delu pa poteka po zakoličbenih točkah, s katerimi je opredeljeno območje nadomestnega habitata navadnega kosmatinca. 
 
8 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI 
 
Etapnost gradnje 
Pogoj za izvedbo 1. faze je podpis pogodbe med lastnikom, Občino Sevnica in pristojnim Zavodom za varstvo narave, ki zagotavlja ohranjanje ugodnega stanja habitata zavarovane vrste navadnega kosmatinca na območju EUP KGV174. Občina Sevnica z lastnikom sklene pogodbo o varstvu kot ukrep za varstvo naravne vrednote skladno s 47. členom ZON, ki ne bo imela finančnih posledic za občino in v kateri bodo navedena pravila varstva. 
Dela v kamnolomu se izvajajo v naslednjih fazah: 
1. faza: V prvi fazi se začnejo izvajati ukrepi za ohranjanje in vzpostavitev pogojev za obnovitev botanične naravne vrednote Červivec – nahajališče navadnega kosmatinca in širjenje njenega habitata na območju EUP KGV174: čiščenje zarasti do 5 m od roba jase na SZ delu kamnoloma. To pomeni do roba (brežine) in 5 m od obrobja jase, tako da se ohrani grmovna in drevesna vegetacija v 5 metrskem pasu od meje kamnoloma do meje posega. V tej fazi se uredi tudi nova dostopna pot po vzhodnem in severnem obodu nadomestnega habitata in vplivnega območja, ki pa ne sme posegati na območje naravne vrednote. Prva faza mora biti zaključena pred začetkom izvajanja 2. in 3. faze. 
2. faza: sanacija in poglobitev J dela kamnoloma ter istočasna izvedba ceste na S delu za potrebe izvoza iz kamnoloma. V tej fazi se bo zaradi izvedbe ceste in poglobitve moralo odkopati vrhnji del S dela. V tej fazi se dela ne izvajajo v 20 m pasu do jase (10 let). 
3. faza: začetek odkopavanja na S robu ter sanacija (30 let). 
Pridobivanje dolomita v kamnolomu poteka na celotnem območju kamnoloma, lahko v zaporedju v funkcionalno zaokroženih etapah, pri čemer se zagotovijo vsi varnostni ukrepi in ukrepi za varstvo okolja. 
 
Začasna namembnost zemljišč 
Zemljišča, ki ne bodo odkopana, se uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
 
Obveznosti investitorja 
Poleg pogojev, določenih za urejanje kamnoloma in pridobivanje dolomita ter za urejanje površine za ohranjanje navadnega kosmatinca so obveznosti investitorja tudi: 
– Pri miniranju se zagotovi varnost vseh objektov v neposredni bližini območja peskokopa. 
– Pred eksploatacijo investitor opravi geološke raziskave terena na območju, kjer še niso bile narejene, in upošteva rezultate le-teh. Med potekom eksploatacije in po njej se območje peskokopa sanira. 
– Ob odkopu materiala na robovih peskokopa izvajalec zavaruje gozdni rob z ureditvijo brežine in postavitvijo zaščitne ograje. 
– Izvajalec uredi začasno deponijo odkrivke in predvidi deponijo za odlaganje eventualno onesnaženega materiala. 
– Pred začetkom poseka dreves investitor ali izvajalec del o tem obvesti pristojni zavod za gozdove, ki označi drevje za krčitev. 
– Investitor ali izvajalec del pri sanaciji in rekultivaciji omogoči strokovni nadzor pristojnega zavoda za gozdove. 
– Občasne oziroma periodične meritve hrupa in vibracij ob obratovanju vse razpoložljive mehanizacije v peskokopu bodo izvedene glede na veljavno rudarsko in okoljsko zakonodajo. 
 
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev 
Kote etažnih ravnin, določene s tem odlokom, so okvirne in se lahko zaradi tehnologije dejavnosti od predvidenih razlikujejo tudi nekaj metrov. Pri širini in višinah etaž je v primeru pojava neugodnih geomehanskih razmer dovoljeno odstopanje +/- 2 m. S spremembo višine etaž se smiselno spremeni tudi naklon brežin. 
9. člen 
(spremembe grafičnih prikazov OPN) 
(1) Grafični prikaz strateškega dela OPN »4.3 Prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč« se spremeni tako, da se prikaže povečano območje kamnoloma Červivec.
(2) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN »2. Pregledna karta Občine Sevnica s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)« se spremeni tako, da se na njem prikaže povečano območje kamnoloma Červivec.
(3) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)« se na listih št. 58 in 59 spremeni tako, da se na območju kamnoloma Červivec opredeli širše območje podrobnejše namenske rabe prostora za pridobivanje mineralnih surovin (LN). Enota urejanja prostora KGV72 se razširi, enota urejanja prostora KGV73 pa se ukine. Dodata se dve novi enoti urejanja prostora z oznakama KGV165 in KGV166. Na listu št. 47 in 41 se prikažejo rešitve, skladne s sprejeto lokacijsko preveritvijo. Na listu 39 se zmanjša stavbno zemljišče z namensko rabo SS kot nadomestno kmetijsko zemljišče za prestavitev ceste na območju kamnoloma.
(4) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)« se na listih št. 58 in 59 spremeni tako, da se enota urejanja prostora KGV72 razširi, enota urejanja prostora KGV73 pa se ukine. Dodata se dve novi enoti urejanja prostora z oznakama KGV165 in KGV166. Doda se prikaz načrtovane lokalne ceste na vzhodnem delu kamnoloma. Na listu št. 47 in 41 se prikažejo rešitve, skladne s sprejeto lokacijsko preveritvijo. Na listu 39 se zmanjša enota urejanja prostora z oznako SE03 na območju nadomestnega kmetijskega zemljišča za prestavitev ceste na območju kamnoloma.
(5) Grafičnim prikazom izvedbenega dela OPN se doda prikaz PIP v podrobnosti OPPN za območje kamnoloma Červivec.
4. POSEBNE IN KONČNA DOLOČBA 
4.1 Posebne določbe
10. člen 
(vpogled v akt in hramba) 
Odlok z vsemi prilogami se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občine Sevnica, Glavni trg 19a, v Sevnici. V digitalni obliki je odlok na vpogled na spletni strani Občine Sevnica. Odlok je posredovan Upravni enoti Sevnica in Ministrstvu za okolje in prostor.
11. člen 
(nadzorstvo) 
Nadzor nad SD OPN 6 Občine Sevnica opravljajo pristojna ministrstva.
4.2 Končna določba
12. člen 
(veljavnost) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0013/2018
Sevnica, dne 22. septembra 2022
Župan 
Občine Sevnica 
Srečko Ocvirk 

AAA Zlata odličnost