Uradni list

Številka 90
Uradni list RS, št. 90/2022 z dne 5. 7. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 90/2022 z dne 5. 7. 2022

Kazalo

2254. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dol pri Ljubljani, stran 6821.

  
Na podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21), ter 15. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 3/18 – UPB2) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 20. redni seji dne 22. 6. 2022 sprejel
O D L O K 
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dol pri Ljubljani 
1. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dol pri Ljubljani) 
S tem odlokom se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor na območju Občine Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju: OPN).
2. člen 
(vsebina in oblika OPN) 
(1) Prostorski načrt vsebuje besedilo odloka in grafične priloge. OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki. Sestavni del OPN so tudi:
– Priloga 1: Posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora, v primeru urejanja z OPPN velja kot usmeritve.
– Priloga 2: Preglednica dopustnosti pomožnih objektov glede na podrobnejšo namensko rabo prostora.
– Grafične priloge:
strateški del: 
– Zasnova prostorskega razvoja občine (karta 1), 
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture (karta 2), 
– Zasnova poselitve, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve z usmeritvami za razvoj poselitve in prenovo (karta 3), 
– Usmeritve za razvoj krajine (karta 4), 
izvedbeni del: 
– Pregledna karta Občine Dol pri Ljubljani z razdelitvijo na liste, 
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, 
– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, 
– Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, 
– Prikaz območij enot urejanja prostora in območij predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov. 
(2) Obvezna sestavina OPN je analogna oblika OPN, ki jo hrani Občina Dol pri Ljubljani.
2. STRATEŠKI DEL 
3. člen 
(izhodišča) 
Občinska razvojna vizija in njena uresničitev temelji na usmerjanju dejavnosti v prostoru na način, da je poudarjeno ohranjanje narave in takšen bivanjski standard, ki je usmerjen predvsem v enodružinsko stanovanjsko gradnjo, oblikovanje okolja za storitveno dejavnost s kar najmanjšimi vplivi na okolje ter v zagotavljanje zadostnih zelenih in rekreacijskih površin.
4. člen 
(cilji in prioritete prostorskega razvoja občine) 
(1) Območje občine se bo razvijalo v smeri novogradnje in obnove enodružinskih, enostanovanjskih, samostojnih stavb, ki imajo lastno dvorišče in pripadajoče zelene površine ter lastne površine za parkiranje za potrebe teh stavb. Izjemoma bo dovoljena gradnja in obnova dvodružinskih stavb, v kolikor gre za medgeneracijsko rodbinsko povezovanje.
(2) Območja razpršene poselitve v severnem delu se ohranja v povezavi z dejavnostmi vezanimi na odprti prostor (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem …).
(3) Novogradnja bo usmerjena predvsem v območja, ki so ustrezno opremljena z že obstoječo komunalno opremo.
(4) Na območju občine se bo dvignila raven gospodarske javne infrastrukture, tako da se bo razvijalo cestno in drugo infrastrukturno omrežje.
(5) Razvoj gospodarskih dejavnosti mora biti usmerjen predvsem v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in kar najmanjšimi vplivi na okolje. Gospodarske dejavnosti se bodo razvijale v Dolu, ter obrtni coni Dolsko z možnimi širitvami v skladu z bodočimi potrebami.
(6) Razvoj centralnih dejavnosti (oskrbne, storitvene in družbene) je usmerjen v naselja, predvsem v občinsko in lokalni središči.
(7) Kmetijske dejavnosti se ohranja in pospešuje v južnem ravninskem delu občine, v hribovitem severnem delu se ohranja kmetijske površine in se jih varuje pred zaraščanjem. Gozdarska dejavnost se ohranja in pospešuje v sklenjenih gozdnih sestojih z upoštevanjem ekoloških in socialnih funkcij gozda.
2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine
5. člen 
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti) 
(1) Območje intenzivnega razvoja poselitve in dejavnosti zajema območje naselij Videm in Dol pri Ljubljani.
(2) Območje zmernega razvoja poselitve in dejavnosti zajema naselja Brinje, Beričevo, Zaboršt, Zajelše, Petelinje, Kamnica, Dolsko, Senožeti.
(3) Območje zmernega razvoja poselitve zajema naselja Podgora, Kleče, Laze, Klopce.
(4) Območje ohranjanja poselitve v povezavi z dejavnostmi (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem ...) obsega severni del občine z naselji Vinje, Osredke, Vrh, Zagorica, Križeva vas.
(5) Pretežno gozdnato območje se ohranja kot sklenjene gozdne sestoje. Pretežno kmetijsko območje se ohranja kot kulturna krajina. Območje poplavnih ravnic na jugu občine se varuje kot neposeljene površine.
6. člen 
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo naselij) 
(1) Občina bo razvijala razvoj policentričnega urbanega sistema in izvajala dopolnitev regionalnega prostorskega razvoja. Ohranja, razvija in krepi se vloga občinskega središča Dol ter lokalnih središč Dolsko in Senožeti.
(2) Naselja Brinje, Beričevo in Vinje se dopolnjujejo z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi.
(3) Ostala naselja nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij, v njih sta prevladujoča kmetijstvo in bivanje. So pretežno ruralnega značaja in ležijo v gravitacijskih območjih lokalnih središč ali občinskega središča.
(4) Zasnova prostorskega razvoja občine vključno z omrežjem naselij z njihovo vlogo in funkcijo je prikazana v grafičnem delu strateškega OPN na Karti 1: Zasnova prostorskega razvoja.
7. člen 
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) 
V občini se je izoblikovala izrazita prostorska smer, ki se vleče po sredini občine od vzhoda proti zahodu. V tej smeri poteka železniška proga in glavno cestno omrežje, ki se na zahodu navezuje na avtocesto Ljubljana–Maribor in na vzhod po glavni cesti (G2 108) v smeri Litije.
8. člen 
(druga, za občino pomembna območja) 
(1) Med prepoznavne naravne kvalitete prostora sodijo predvsem območja ob vodotokih v J delu občine ter gozdnato območje na SV delu občine.
(2) Pomembnejši vodotoki, Kamniška Bistrica, Sava in Ljubljanica pritekajo na območje občine z zahodnega dela. Na JZ delu občine se združijo in kot reka Sava tečejo po južnem robu občine proti vzhodu.
(3) Med ustvarjene kvalitete prostora sodi kulturna krajina med vasmi Zajelše in Kamnica ter je omejena z gozdnim robom na severu in cestno traso Šentjakob–Litija na jugu.
(4) Naselbinsko dediščino predstavljata Dol pri Ljubljani – vas in Kleče – vas. Stavbna dediščina se pojavlja v naseljih: Brinje, Beričevo, Dol, Dolsko, Kamnica, Kleče, Zajelše, Zagorica, Zaboršt, Vinje, Videm, Senožeti, Petelinje, Osredke, Križevska vas, Vrh, Podgora. Kot kulturni spomenik državnega pomena je v občini zavarovana domačija na Dolskem 19. Dvorec Dol in Žerjavov grad sta valorizirana za spomenika državnega pomena.
(5) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dostopnosti umeščen v bližini glavne prometne povezave in je načrtovan v obrtni coni Dolsko.
(6) Na območju občine je vzpostavljen športno rekreacijski center Korant. Predviden je razvoj te športno-turistično rekreacijske cone. Izvede se tudi zeleno potezo ob Kamniški Bistrici in Savi.
2.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena
9. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Prometno infrastrukturo se bo prilagodilo prometnim potrebam predvsem s posodobitvijo in rekonstrukcijo obstoječega prometnega omrežja.
(2) Za boljšo povezanost delov naselja Dol in preprečevanje motenj različnih namenskih rab se predvidi nov priključek z glavne ceste.
(3) Preko občine poteka železniška proga, na relaciji Ljubljana–Zidani most. V občini je ena postaja, v kraju Laze. Na območju železniške postaje Laze je treba urediti parkirišče za motorna vozila in kolesa, ki bo omogočalo kombiniranje javnega in zasebnega prevoza.
(4) Razvijati je treba omrežje kolesarskih in pešpoti v naseljih samih kot tudi izven poselitvenih območij. Obstoječe kolesarske poti so razvejane in povezane v regijsko kolesarsko omrežje ter potekajo po cestah, javnih in poljskih poteh. Vzpostavijo se nove rekreacijske površine ter ob obstoječih cestnih povezavah kolesarske in peš poti.
(5) Prav tako se ob obstoječih cestnih povezavah vzpostavijo tematske poti (sprehajalne, jahalne, pohodniške, kolesarske in druge poti) ter površine za rekreacijo.
(6) Na področju prometne infrastrukture se je pri načrtovanju ureditve cest, ureditev kolesarskih poti in pešpoti treba izogniti poplavnim območjem in načrtovati gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih zemljišč, kot jih določa predpis o vodah v 14. in 34. členu.
(7) Pri prečkanju poteka trase javne infrastrukture je treba načrtovati čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le ta ne posega na priobalno zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.
(8) Obstoječe in načrtovano prometno omrežje je prikazano v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture.
10. člen 
(telekomunikacijska omrežja) 
(1) Telekomunikacijsko omrežje je treba nenehno posodabljati in prilagajati razvoju.
(2) Obstoječe in načrtovano energetsko in telekomunikacijsko omrežje je prikazano v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti 2.2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture – Zasnova komunalne in energetske infrastrukture.
11. člen 
(energetska infrastruktura) 
(1) Prednostno se spodbuja uporaba energentov, ki prispevajo tudi k zmanjševanju onesnaženosti z delci PM in drugimi onesnaževali zunanjega zraka.
(2) Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije.
(3) Učinkovita in varčna raba energije bo trajna razvojna usmeritev pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji, kar pomeni zmanjšanje rabe energije ob zagotavljanju enake ali večje kakovosti življenja in konkurenčnosti gospodarstva.
(4) Z namenom smotrne rabe prostora je treba nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti.
(5) Na področju energetske infrastrukture je treba:
– spodbujati izrabo obnovljivih energetskih virov in izboljšati energetsko oskrbo naselij;
– nadaljevati izgradnjo omrežja zemeljskega plina na območjih, kjer bodo tehnične možnosti to omogočale in bo gradnja omrežja upravičena ter spodbujala priključevanje na omrežje zemeljskega plina, kjer je omrežje zemeljskega plina že zgrajeno;
– spodbujati uporabo biomase na območjih, kjer okolje ni obremenjeno s prekomerno onesnaženostjo zraka z delci PM, predvsem tam kjer za plinifikacijo naselij ne obstajajo tehnične možnosti.
12. člen 
(komunalna infrastruktura) 
(1) Območje občine se priključuje na centralni vodovodni sistem. Do izgradnje priključkov na centralni vodovodni sistem, se posamezna naselja lahko oskrbujejo z lokalnimi vodovodi.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda se ureja skladno z veljavnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.
(3) Obstoječi in načrtovani objekti za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda so prikazani v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture.
(4) Prenovo naselij ali delov naselij je treba načrtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov. Voditi je treba aktivnosti za čim večjo uporabo omrežij javne infrastrukture in njihovo učinkovito in večjo izkoriščenost.
(5) Spodbuja se učinkovitejša raba energije in zamenjava fosilnih goriv z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso (kurjenje biomase velja za CO2 nevtralno).
(6) Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije kot so veter, sončna energija, geotermalna energija, soproizvodnja toplote in električne energije (SPTE) in drugi z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.
(7) Plinovodno omrežje: predvidena je razširitev že obstoječe plinifikacije lokalnih središč. Zaradi varstva ozračja in vodnih virov pred onesnaženji je predvideno, da oskrba stavb, kurjenih s trdimi in tekočimi gorivi, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, preide na oskrbo z zemeljskim plinom. V primeru, da stavbe zadovoljujejo potrebe po energiji samo delno iz obnovljivih virov, za preostali del potreb velja obveznost priključitve na omrežje zemeljskega plina. Oskrba objektov z energijo iz postaj z utekočinjenim zemeljskim plinom je dovoljena v času do izgradnje plinovodnega omrežja. Širitev oskrbe z zemeljskim plinom je načrtovana na gosteje pozidanem območju občine v funkcionalnih enotah Brinje, Beričevo, Videm, Zaboršt, Dol, Zajelše, Podgora, Kleče, Dolsko, Petelinje, Kamnica in Vinje, ter na območjih predvidene nove pozidave z možnostjo povezave na distribucijsko plinovodno omrežje.
(8) Daljinsko ogrevanje: v prihodnosti se bo podpirala širitev uporabe zemeljskega plina in biomase v objektih z izvajanjem skupnih kotlovnic. Nadomeščalo se bo kotlovnice na fosilna goriva v stanovanjskih naseljih s kotlovnicami na zemeljski plin oziroma biomaso. V strnjenih naseljih se zaradi varovanja ozračja in okolja pred prašnimi delci PM in drugimi onesnaževali primarno uporablja zemeljski plin.
(9) Za ogrevanje stanovanjskih objektov v nižinskem delu je primarna izraba podtalnice. Na celotnem območju občine je dovoljena uporaba energetsko učinkovitih toplotnih črpalk. Toplotne črpalke morajo dosegati energetsko učinkovitost COP>4, v nizkoenergijskih stavb pa COP>5.
13. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) V občini je treba zagotoviti infrastrukturo za ločeno zbiranje frakcij odpadkov.
(2) Ohranja se dosedanji način organiziranja odvoza, obdelave in predelave odpadkov.
(3) V občini je načrtovan nov zbirni center za zbiranje ločenih frakcij odpadkov na lokaciji poslovne cone Dolsko.
14. člen 
(urejanje pokopališč) 
(1) Vsako pokopališče mora imeti mrliško vežico in možnost širitve, kjer je to prostorsko dopustno. V kolikor mrliške vežice ali širitve pokopališča ni mogoče umestiti v že obstoječo grajeno infrastrukturo na pokopališču, je v okviru prostorskih zmožnosti treba zagotoviti površine za širitev.
(2) Predvidena je širitev površin pokopališč za namen rezervacije v naseljih Dol in Vinje.
2.4. Zasnova poselitve, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve z usmeritvami za razvoj poselitve in prenovo
15. člen 
(zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve) 
(1) Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve je prikazana na Karti 3: Zasnova poselitve, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve z usmeritvami za razvoj poselitve in prenovo.
(2) Okvirna območja naselij so: Videm, Dol pri Ljubljani, Brinje, Beričevo, Zaboršt, Zajelše, Petelinje, Kamnica, Dolsko, Senožeti, Podgora, Kleče, Laze, Klopce, Vinje, Osredke, Vrh, Zagorica, Križeva vas.
(3) Razpršeno poselitev predstavljajo avtohton poselitveni vzorec v krajini, predstavljajo jo samotne kmetije ali skupine objektov.
(4) Prepovedana je nadaljnja razpršena gradnja. Dovoljena je le obnova obstoječih zakonito zgrajenih objektov razpršene gradnje.
16. člen 
(usmeritve za razvoj poselitve) 
(1) Prostorski razvoj v občini se usmerja predvsem v prostor, ki je neposredno povezan z regionalno cesto – razvojno osjo, ki povezuje občino s središčem urbane regije Ljubljano in bližnjim občinskim središčem Litijo. Razvoj raznovrstnih gospodarskih in poslovnih dejavnosti ob regionalni cesti se vzpostavlja v naseljih Beričevo, Dol, Dolsko in Senožeti. Med naselji se ohranja odprti prostor in vizualne cenzure, da se preprečuje zlivanje naselij.
(2) Razvoj naselji je v prvi vrsti usmerjen v izrabo notranjih prostorskih in stavbnih rezerv znotraj naselbinskega telesa in meja naselij, dopustne so zaokrožitve in zapolnitve. Mogoče so širitve naselji Videm - Dol pri Ljubljani in Senožeti. V naseljih Videm - Dol, Kleče, Dolsko in Kamnica so predvidene prenove.
(3) Prioritetna je prenova jedra naselja Videm, Dol, v katerega se umeščajo predvsem javne in centralne dejavnosti in v katerem se poleg prenove stavbnega fonda prenavlja tudi programska namembnost. V zgoščenih delih ob cestah se izvajajo rekonstrukcije delov naselij z novimi prometnimi rešitvami. Sočasno z njimi se morajo ohranjati, razvijati in vzpostavljati nove kakovosti javnega prostora (ulični prostor, peščeve površine, dostopi, javne tlakovane površine z zelenimi ureditvami, urbana oprema). Na območju Graščine Dol je predvidena prenova stavb in parka.
(4) Izven območij naselji se ohranjanja in razvija razpršene poselitve le v povezavi s spremljevalnimi dejavnostmi vezanimi na odprti prostor (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem …).
(5) Sklenjene gozdne površine se ohranja kot neposeljene.
(6) Južni del občine, ki predstavlja poplavno ravnico Save in Kamniške Bistrice, se ohranja kot neposeljeno (razlivno) območje.
(7) Usmeritve so prikazane na Karti 3: Zasnova poselitve, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve z usmeritvami za razvoj poselitve in prenovo.
17. člen 
(ureditev javnih površin v naseljih) 
(1) V središčnih naseljih se uredi zeleni sistem (parki, igrišča) in ohrani in obnovi značilne drevorede ter posamezno drevje in vzpostavi sistem javnih odprtih površin. Uredijo se kolesarske in pešpoti.
(2) Športna infrastruktura se dopolni in razvija na obstoječih lokacijah izobraževalnega in športnega značaja. Športne dejavnosti se ohranijo v sklopu lokacij izobraževalnega programa in v športnem centru Korant, ter ob Kamniški Bistrici in Savi.
(3) V naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se vzpostavljajo novi trgi. Ohranjajo se zelene površine.
(4) V naseljih in v strnjenih stanovanjskih soseskah se uredi otroška igrišča in površine za rekreacijo.
18. člen 
(koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja) 
(1) Osnovna usmeritev je varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje in vzpostavljanje kakovostnih ambientov naselja.
(2) Ohranjati je treba merilo in značilne poglede na kakovostne naravne in oblikovane prvine, dominante v prostoru, reliefne ali vegetacijske izpostavljene robove, kakor tudi krajinske značilnosti v odprtem prostoru. Pri vseh gradnjah je treba pri umestitvi upoštevati razmerje do naselja, zaselka ali skupine hiš, pri oblikovanju pa lokalno stavbno tipologijo objektov kot je arhitekturno oblikovanje, materiali in izvedba. Še posebej premišljeno je treba načrtovati gradnjo večjih objektov kot so gostinski, obrtno proizvodni objekti ali gospodarska poslopja.
(3) Območja in objekte kulturne dediščine se prenovi in ohranja skladno z usmeritvami namenske rabe in razvoja funkcij lokalnih središč.
(4) Urbana oprema:
– neprometne oziroma obvestilne in usmerjevalne oznake je treba oblikovno poenotiti, vsebinsko pa vezati na prostor občine;
– pri njihovi umestitvi, številu in velikosti je treba upoštevati merilo in značilnosti prostora.
(5) Krajinsko oblikovanje:
– pri urejanju zelenih površin znotraj historičnih poselitvenih območij je osrednje vodilo ustrezna prezentacija elementov naravne in kulturne dediščine območja;
– ohranja se odprte, zelene in rekreacijske površine v naseljih, ki so preko naravnih koridorjev povezani v sistem zelene infrastrukture z upoštevanjem ohranjanja habitatov ogroženih in zavarovanih vrst;
– z varovanjem robov strnjenega naselja in s prenavljanjem in zgoščevanjem struktur naselja se varujejo območja trajno odprtega prostora;
– oblikovanje prostorskih ureditev na zelenih in drugih javnih odprtih površinah znotraj starih poselitvenih območij naj gradi na uporabi tipičnih elementov urbane krajine, medtem ko naj bodo ureditve v novejših delih lokalnih središč, predvsem ob glavni občinski prometni povezavi ambiciozno in sodobno zasnovane.
(6) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja združenih naselij Dol in Videm:
V naseljih Dol in Videm se spodbuja razvoj upravnih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti ob osrednji lokalni cesti, ki je vzporedna z regionalno cesto, na območju šole, ob vstopih v naselje z regionalne ceste in lokalnih cest. Osrednje oskrbno jedro, z oblikovanjem trga, se uredi na križišču osrednje komunikacije in prečne prometnice, ki vodi do proizvodne cone. Oblikovanju in razpoznavnosti osrednje komunikacijske osi od soseske Kostanjevi cvetovi do graščine se posveča poseben poudarek z urejanjem javnih odprtih površin ter podrejanjem tega prostora nemotoriziranim oblikam prometa: z umeščanjem urbane opreme, obcestnega zelenja, posameznih ureditev mirujočega prometa ter postajališč javnega potniškega prometa tudi z možnostmi sprememb vodenja prometa. Z osrednje komunikacijske osi je treba ohranjati merilo in značilne poglede na kakovostne oblikovane prvine, dominante v prostoru, ohranjati grajene zasnove, obstoječe razmerje in prehode med javnim in zasebnim, ohranjati obstoječe odmike, orientacije objektov ter oblikovanje stavbnih mas. Na lokalnih cestah, ki vodijo na regionalno cesto, tudi ob postajališčih javnega potniškega prometa in v bližini upravnih, družbenih in oskrbnih objektov se zagotavlja dodatne površine za mirujoči promet tudi s polnilnicami za neogljična goriva. Dolgoročno se prouči možnost novega dostopa do proizvodne cone po vzhodnem robu naselja ob robu graščinskega parka. Lokalne ceste se na robu naselja navezujejo na rekreacijske osi, ki so točkovno opremljene z urbano, doživljajsko, športno-rekreacijsko in informacijsko opremo. Tako se na zahodu izvede navezava na rekreacijsko os ob Kamniški Bistrici, na jugu na os med Savo in Mlinščico, na severu na rekreacijsko os, ki poteka od Zaboršta preko Podgore do Petelinj.
(7) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja naselja Dolsko:
V naselju Dolsko se spodbuja razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnostih ob osrednji lokalni cesti, ki je vzporedna z regionalno cesto, na območju šole, ob vstopih v naselje z regionalne ceste in lokalnih cest. Osrednje oskrbno jedro se uredi med kulturnim domom in šolo. Na osrednjo komunikacijsko os se navezuje urejanje javnih odprtih površin, podreja se jo nemotoriziranim oblikam prometa, z umeščanjem urbane opreme, obcestnega zelenja ter posameznih ureditev mirujočega prometa. Z osrednje komunikacijske osi je treba ohranjati merilo in značilne poglede na kakovostne oblikovane prvine, dominante v prostoru, ohranjati grajene zasnove, obstoječe razmerje in prehode med javnim in zasebnim, ohranjati obstoječe odmike, orientacije objektov ter oblikovanje stavbnih mas. Na lokalnih cestah, ki vodijo na regionalno cesto, tudi ob postajališčih javnega potniškega prometa in v bližini upravnih, družbenih in oskrbnih objektov se zagotavlja dodatne površine za mirujoči promet tudi s polnilnicami za neogljična goriva. Lokalne ceste se na robu naselja navezujejo na rekreacijske osi, ki so točkovno opremljene z urbano, doživljajsko, športno-rekreacijsko in informacijsko opremo. Tako se na jugu izvede navezavo na os med Savo in Mlinščico, na severu na rekreacijsko os, ki poteka od Zaboršta preko Podgore do Petelinj ter na vzhodu na os v smeri naselja Senožeti.
19. člen 
(koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja) 
(1) Gradnje so možne le, v kolikor mejne ravni hrupa, ki so predpisane za območje naravnega ali življenjskega okolja, ne bodo presežene. V mešanih območjih se lahko ohranjajo in nastajajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa v svojem okolju.
(2) Stanovanjske stavbe ter javne ustanove ob železniški progi in državnih cestah, ki so na odsekih, kjer nivo hrupa dosega ali presega mejno raven, je treba ustrezno zaščititi pred prekomernim hrupom.
(3) Dopustne so le tiste gradnje, pri katerih emisije ne presegajo dovoljenih vrednosti, pri čemer se zasleduje cilj, da so emisije kar najmanjše.
(4) Za zagotavljanje varstva pred požari je zgrajeno hidrantno omrežje, ki se ga po potrebi dopolni. Na novih območjih se ustrezno uredi hidrantno omrežje, kakor tudi v naseljih, kjer se rekonstruira vodovodno omrežje. Na območjih z redkejšo poselitvijo se gradijo požarni bazeni.
(5) Zaradi zagotavljanja ustreznega varstva urbaniziranih območij pred poplavami je treba odpadne meteorne vode s streh in tlakovanih površin ponikati, kjerkoli je to možno, če to ne destabilizira tal. V primeru, da ponikovanje vode ni dopustno je gradnja dopustna le, če je se z zelenimi strehami, zelenimi pohodnimi in povoznimi površinami in podobnimi ukrepi zagotovi dovoljšne zadrževanje vode, da te ne povečujejo poplavne nevarnosti ali nevarnosti plazov.
(6) Na plazljivih in labilnih območjih, ki se nahajajo predvsem na območju naselij Vinje, Osredke, Zagorica in Križevska vas, so gradnje dovoljenje le, če je s predhodnimi geološkimi raziskavami izkazano, da je teren primeren za gradnjo in da gradnja ne bo negativno vplivala na plazljiva območja.
2.5. Usmeritve za razvoj v krajini
20. člen 
(razvojna območja za posamezne dejavnosti vezane na naravne vire) 
(1) Prihodnji razvoj krajine je treba načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev:
– ohranja se kulturna krajina, obstoječa struktura njivskih površin se varuje pred zaraščanjem;
– ohranjajo se sklenjene gozdne površine.
(2) Območje razvoja turističnih in rekreacijskih dejavnosti se vzpostavi vzdolž Kamniške Bistrice in Save.
(3) Zelena infrastruktura se povezuje v sistem zelenih površin, športno rekreacijskih površin (parki, igrišča) in koridorjev (kolesarske poti, vodotoki ipd.). Z zeleno infrastrukturo se zagotavlja zadovoljitev raznolikih potreb prebivalcev po športu, rekreaciji in drugih prostočasnih dejavnostih ter varovanje tistih odprtih prostorov in zelenih površin, ki so prepoznani kot naravne in kulturne kvalitete prostora ter služi tudi vodnogospodarskim rešitvam.
(4) Ohranja se obstoječe zaščitne vegetacijske pasove, ki so pomembni v strukturi naselij. Usmeritve za razvoj krajine so prikazane v grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 4: Usmeritve za razvoj krajine.
21. člen 
(usmeritve za razvoj kmetijstva) 
(1) Razvoj kmetijskih dejavnosti se usmerja predvsem na območja brez omejitvenih dejavnikov, ki se nahajajo v centralnem nižinskem delu občine, kjer so tudi kot kvaliteta in vrednota prostora mejnik med različnimi strukturami urbanega prostora. Razvoj kmetijskih dejavnosti, ki je neposredno vezan tudi na hribovita območja se ohranja v mejah zmogljivosti prostora. Ohranja se obstoječa struktura prepleta njivskih, travniških in pašniških površin z značilno trakasto parcelacijo njiv. Kmetijska zemljišča naj se varujejo pred zaraščanjem. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj.
(2) Z obdelovanjem in rabo kmetijskih zemljišč, ki temelji na tradicionalni trajnostno naravnani proizvodnji, se ohranja njihov ekološki pomen ter strukture kultur.
(3) Z ohranjanjem kmetovanja in urejanjem kmetijskih površin se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo omejki, živice, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. S kmetovanjem in urejanjem kmetijskih površin se ohranja tudi dediščinska kulturna krajina in druga dediščina, ki predstavlja prepoznavne elemente krajine.
(4) Oblikujejo se območja namenjena ustvarjanju ugodnih razmer za življenje prosto živečih živali, s tem, da se na teh območjih gospodarjenje z zemljišči prilagodi življenjskemu ciklusu teh živali.
22. člen 
(usmeritve za razvoj gozdarstva) 
(1) Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in trajnostni rabi gozda ter z upoštevanjem vseh njegovih funkcij. Lesnoproizvodna in lovnogospodarska funkcija je usklajena z ekološkim in socialnim pomenom gozda v lokalnem in regionalnem prostoru. Nove gozdne površine lahko nastajajo z naravnim zaraščanjem in pogozditvijo kmetijskih zemljišč le s predhodnim načrtovanjem in uskladitvijo s kriteriji varovanja kmetijskih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati hidrološko, biotopsko, kulturno krajinsko in ekonomsko vlogo prostora, ki se iz kmetijskega spreminja v gozd.
(2) Večji sklenjeni gozdni kompleksi se ohranjajo, gradnja objektov v njih ni dopustna – razen manjših objektov za potrebe gozdarstva ali lovstva. Gradnja gozdnih prometnic in omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ne sme poslabšati ekoloških in socialnih funkcij gozda.
(3) V varovalnih gozdovih, ki so razglašeni na manjših površinah zaradi strmih naklonov, skalnatih in erodiranih tal, posegi niso dovoljeni, razen kadar so ti potrebni za izboljšanje proti erozijske zaščite in ob predhodni presoji vplivov na okolje. Posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.
(4) V strmejšem gozdnatem terenu občine se razvijajo tudi turistične in rekreativne dejavnosti. Izhodišče za povezavo s širšim prostorom urbane regije sta Dol in Dolsko.
23. člen 
(območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Območja s prostorskimi omejitvami za razvoj so varstvena in ogrožena območja po predpisih o vodah, potresno ogrožena območja, območja požarne ogroženosti, območja s tveganjem za porušitev visokih pregrad, območja s tveganjem za industrijske nesreče.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor na varovanih območjih, kot so razvidna iz prikaza stanja prostora, se upoštevajo izhodišča, usmeritve in predpisi s področja posameznih vrst varovanj ter pogoji mnenjedajalcev, pristojnih za posamezno področje.
(3) Na poplavnih, hudourniških, erozijskih in plazljivih območjih se ne dovoljuje nove poselitve. Dovoljenja je gradnja infrastrukturnih objektov ter objektov za zaščito in reševanje.
(4) Na vododeficitarnih območjih občine se ne načrtuje dejavnosti s povečanimi potrebami po vodi, prioritetno pa se zagotavlja urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcev teh območij.
(5) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
24. člen 
(usmeritve za upravljanje voda) 
(1) Vode v občini, predvsem ob reki Savi in Kamniški Bistrici, se lahko izkoriščajo za oskrbne, gospodarske, turistične in rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega, ekološkega in doživljajskega pomena.
(2) Treba je izvesti ustrezne proti poplavne ukrepe in ureditve, da se zagotovi poplavna varnost poseljenih območij.
(3) Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje padavinskih odpadnih voda je treba urediti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin.
(4) Dejavnosti je treba usmerjati izven virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje. Po podatkih Atlasa voda je na območju občine evidentiranih več manjših vodovarstvenih območij, zavarovanih na občinskem nivoju. Pri načrtovanju posegov je treba upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih odlokov. Velik del občine se po podatkih Atlasa okolja nahaja v predlaganem vodovarstvenem območju, kar je treba pri načrtovanju posegov v prostor upoštevati.
25. člen 
(območja mineralnih surovin) 
Na območju občine ni dovoljeno odpiranje kopov mineralnih snovi. Dovoljen je le odvzem peska in naplavin ob vodotokih po predhodnem soglasju upravljavca vodotoka.
26. člen 
(usmeritve za razvoj na posebnih območjih prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora) 
Razvoj kulturne krajine med vasmi Zajelše in Podgora se izvaja na način, da se ohranja prepoznavnost območja in tipične krajinske elemente.
27. člen 
(usmeritve za ohranjanje naravnih kvalitet prostora) 
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti je treba zagotavljati na celotnem območju občine, predvsem na območjih prepoznavnih naravnih kvalitet prostora.
(2) Ohraniti in varovati je treba posebna varstvena območja, zavarovana in ekološko pomembna območja, naravne vrednote, habitatne tipe ter prvine biotske raznovrstnosti, saj poleg drugih danosti predstavljajo temelj za dolgoročno usmeritev občine v turizem.
3. IZVEDBENI DEL 
28. člen 
(splošne določbe) 
(1) Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta določa prostorske izvedbene pogoje za posamezna območja podrobnejše namenske rabe in za posamezne enote urejanja prostora.
(2) Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta prav tako določa dopustno rabo za posamezna območja namenske rabe in za posamezne enote urejanja prostora.
(3) S prostorskimi izvedbenimi pogoji se ne urejajo območja še veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov in območja, za katera so predvideni novi prostorsko izvedbeni načrti.
(4) Pri posegih v prostor je treba upoštevati smernice in projektne pogoje pristojnih mnenjedajalcev. Ob novelaciji predpisov je treba upoštevati veljavne predpise glede poimenovanja, klasifikacije objektov in ostalih pogojev za gradnjo.
29. člen 
(vsebina izvedbenega dela) 
(1) Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: podrobnejši načrt).
(2) Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji pomožnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in mnenja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu.
30. člen 
(stopnja natančnosti mej) 
(1) Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in so prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja.
31. člen 
(enote urejanja prostora) 
(1) Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja. Znotraj posamezne enote urejanja prostora je lahko določena podenota.
(2) Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako enote urejanja prostora in zaporedno številko znotraj enote urejanja prostora. Če ima enota podenoto, je ta določena s poddelilko in zaporedno številko. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora.
3.1. Prostorski izvedbeni pogoji
32. člen 
(enote urejanja prostora) 
Enote urejanja prostora (EUP) – Preglednica 1 so:
OZNAKA EUP
IME EUP
NASELJA PO REGISTRU PROSTORSKIH ENOT
Op
Občina Dol pri Ljubljani
Odprti prostor
Be
Beričevo
Beričevo
Br
Brinje
Brinje
Dl
Dol
Dol pri Ljubljani, Videm
Ds
Dolsko
Dolsko
Ka
Kamnica
Kamnica
Kl
Kleče
Kleče pri Dolu
Kv
Križevska vas
Križevska vas, Klopce, Vrh pri Dolskem, Zagorica pri Dolskem
La
Laze
Laze pri Dolskem
Pe
Petelinje
Petelinje
Po
Podgora
Podgora pri Dolskem
Se
Senožeti
Senožeti
Vn
Vinje
Vinje, Osredke
Za
Zaboršt
Zaboršt pri Dolu, Zajelše
33. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) 
(1) Pogoj za poseg v prostor je, da nameravana gradnja kumulativno izpolnjuje:
– prostorske izvedbene pogoje, določene v 3.1. poglavju,
– posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1, ki nadgrajujejo prostorske izvedbene pogoje, v primeru urejanja z OPPN pa veljajo kot usmeritve za pripravo OPPN.
(2) V kolikor so si splošni izvedeni pogoji v nasprotju s posebnimi izvedbenimi pogoji, se uporabljajo za dovoljevanje gradnje le posebni izvedbeni pogoji.
34. člen 
(namenska raba prostora) 
Na območju občine so dopustne naslednje namenske rabe prostora Preglednica 2:
OSNOVNA NAMENSKA RABA PROSTORA
PODROBNA NAMENSKA RABA PROSTORA
ID
Opis
Oznaka
Opis
1
Območja stavbnih zemljišč
S
Območja stanovanj
SS
Stanovanjske površine
SB
Stanovanjske površine za posebne namene
SK
Površine podeželskega naselja
SSv
Površine večstanovanjskih stavb
C
Območja centralnih dejavnosti
CU
Osrednja območja centralnih dejavnosti
CD
Druga območja centralnih dejavnosti
CDi
Druga območja centralnih dejavnosti za izobraževanje
I
Območja proizvodnih dejavnosti
IG
Gospodarske cone
IP
Območja proizvodnih dejavnosti
B
Posebna območja
BT
Površine za turizem
BC
Športni centri 
BD
Površine drugih območij
Z
Območja zelenih površin
ZS
Površine za oddih, rekreacijo in šport
ZP
Parki
ZK
Pokopališča
ZD
Druge urejene zelene površine
P
Območja prometne infrastrukture
PC
Površine cest
Površine železnic 
PO
Ostale prometne površine
E
Območja energetske infrastrukture
O
Območja okoljske infrastrukture
A
Površine razpršene poselitve
2
Območja kmetijskih zemljišč
K1
Najboljša kmetijska zemljišča
K2
Druga kmetijska zemljišča
3
Območja gozdnih zemljišč
G
Gozdna zemljišča
4
Območja voda
V
Območja površinskih voda
VC
Celinske vode
3.1.1. Dopustni objekti in dejavnosti
35. člen 
(vrste dopustnih gradenj) 
(1) Če ni za posamezno enoto urejanja določeno drugače, ali če drug predpis ne določa drugače, so dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta,
– prizidava k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu,
– rekonstrukcija,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Začasne objekte je dovoljeno umeščati v prostor le s soglasjem Občine Dol pri Ljubljani, za dobo največ 6 mesecev.
(3) Gradnje novih stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije stavb so dovoljene le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo.
(4) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora.
(5) Pri dozidavah in nadzidavah se dopustnost presoja po tem, ali bi bila dopustna novogradnja takšnega objekta kot celote.
36. člen 
Na celotnem območju OPN so ne glede na določbe 35. člena tega odloka dopustni tudi naslednji objekti in drugi posegi v prostor, razen objektov in posegov, ki jih Zakon o kmetijskih zemljiščih, ta odlok ali drug predpis ne dopuščajo:
1. komunalni objekti, vodi in naprave:
– za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– za distribucijo zemeljskega plina,
– za daljinsko ogrevanje in hlajenje,
– za javno razsvetljavo in semaforizacijo,
– za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV,
– podzemno distribucijsko elektronsko komunikacijsko omrežje,
– nadzemni elektronski komunikacijski vodi,
– zbiralnice ločenih frakcij odpadkov,
– objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na območju dopustno graditi,
2. podzemne etaže s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kjer in v obsegu, kot to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov,
3. podhodi in nadhodi za pešce,
4. avtobusna postajališča s pripadajočimi ureditvami,
5. parkirne površine za osebna motorna vozila (razen v namenskih rabah z oznakami K, G, V, ZP),
6. rekonstrukcija javnih poti in cest, pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti,
7. dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih),
8. parkovne površine, drevoredi, površine za pešce, trgi, otroška in športna igrišča in biotopi,
9. oporne zidove,
10. vodnogospodarske ureditve,
11. brvi in mostovi,
12. vstopno-izstopna mesta za rečni promet ob vodotokih, pomoli, dostopi do vode (tudi stopnice), utrjene brežine vodotokov in splavnice,
13. objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč ter evakuacijske (požarne) stopnice izven objektov, ki so višji od 14,00 m,
14. objekti za zagotovitev varstva pred utopitvami,
15. naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
16. javne sanitarije na javnih površinah.
37. člen 
(spremembe namembnosti objektov) 
Spremembe namembnosti objektov so dovoljene, če so v EUP po podrobni namenski rabi dovoljeni taki objekti.
38. člen 
(določila po območjih namenske rabe)
(1) V Preglednici 1 so določeni dopustni objekti ter dejavnosti po območjih podrobnejše namenske rabe. Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo se računa na obravnavano zemljišče za gradnjo (gradbeno parcelo).
(2) Preglednica 1: Dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe s prostorsko izvedbenimi pogoji:
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SS – stanovanjske površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih bivanju (enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe) s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem: kmetijska gospodarstva in gozdarstvo, centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno ter do 200 m2 skupne uporabne površine za poslovne oziroma obrtne ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. Dovoljena je tudi gradnja gasilskih domov. Dovoljena je tudi gradnja materinskih domov in stavb za socialne skupnosti.
2 Tip zazidave
2.1 Tip zazidave 
Tip 1a, 1b – Stanovanjski objekti 
Tip 2 – Kmetijsko-gospodarski objekti – do 100 m2 BTP objekta ali dela objekta
Tip 3 – Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti obrtne delavnice 
Tip 4b – Manjši industrijski objekti – do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta
Tip 5 – Svojstveni objekti – samo gasilski dom
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
1,2
0,4
10
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SK – površine podeželskega naselja« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih bivanju (enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe) s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem: kmetijska gospodarstva in gozdarstvo, centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno ter do 200 m2 skupne uporabne površine za poslovne oziroma obrtne ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. Dovoljena je tudi gradnja gasilskih domov.
2 Tip zazidave
2.1. Tip zazidave
Tip 1a, 1b – Stanovanjski objekti, 
Tip 2 – Kmetijsko-gospodarski objekti 
Tip 3 – Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti 
Tip 4b – Manjši industrijski objekti 
Tip 5 – Svojstveni objekti – samo gasilski dom, cerkev
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
0,8
0,45
10
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSv – površine večstanovanjskih površin« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih bivanju (večstanovanjske stavbe) s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem (centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno ter do 150 m2 skupne uporabne površine za poslovne oziroma obrtne ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem).
2 Tip zazidave
2.1. Tip zazidave
Tip 1c – Več stanovanjski objekti, 
Tip 3 – Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
1
0,6
10
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CU – osrednja območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih različnim dejavnostim, in sicer poslovni, trgovski, oskrbni, oskrbnim postajam, storitveni, družbeni, upravni, socialni, zdravstveni, vzgojno-izobraževalni, kulturni, verski in podobni, ter bivanju.
2 Tip zazidave
2.1. Tip zazidave
Tip 1a, 1b – Stanovanjski objekti 
Tip 3 – Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti (do 4 stanovanjske enote)
Tip 4b – Manjši industrijski objekti 
Tip 5 – Svojstveni objekti
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
/
0,6
10
 
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SB – Stanovanjske površine za posebne namene« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov namenjena bivanju za posebne namene in sicer za bivanje v domu starostnikov, oskrbovanih stanovanjih, s spremljajočimi storitvenimi, oskrbnimi, gostinskimi, vzgojno-izobraževalnimi, kulturnimi in zdravstvenimi dejavnostmi.
2 Tip zazidave
2.1 Tip zazidave 
Tip 1a, 1b, 1c – Stanovanjski objekti 
Tip 3 – Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti
Tip 5 – Svojstveni objekti
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
/
0,5
10
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CD – druga območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih različni dejavnosti, in sicer trgovski, oskrbni, oskrbnim postajam, poslovno storitveni, gostinski, objektov malega gospodarstva – obrtni ter ostalim centralnim dejavnostim.
2 Tip zazidave
2.1 Tip zazidave
Tip 3 – Poslovni, družbeni objekti 
Tip 4b – Manjši industrijski objekti – do 1000,00 m2 BTP objekta ali dela objekta
razen: stavbe za obdelavo odpadkov in avtopralnice do 200m2
Tip 5 – Svojstveni objekti
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
/
0,6
10
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDi – druga območja centralnih dejavnosti za izobraževanje« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa, zdravstva ter ostalim centralnim dejavnostim, če služijo osnovni dejavnosti. 
Dovoljena je gradnja objektov v javni rabi (parkirišče, pot, most, igrišče na prostem, senčnica, ograja, oporni zid ipd.).
2 Tip zazidave
2.1 Tip zazidave
Tip 5 – Svojstveni objekti
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
1,6
0,6
20
Na območjih podrobnejše namenske rabe »IG – gospodarske cone, IP – območja proizvodnjah dejavnosti« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih obrtno-podjetniški, servisni, proizvodni in poslovni dejavnosti ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti (trgovske in storitvene, poslovne, obrtne, proizvodne, promet in skladiščenje), z objekti za spremljajočo dejavnost (gostinstvo in turizem, javna uprava, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti). Okoljski objekti (čistilne naprave, zbiralnice odpadkov), energetski objekti, inženirski objekti za industrijo, parkirišča za tovornjake.
2 Tip zazidave
2.1 Tip zazidave
Tip 3 – Poslovni in družbeni objekti 
Tip 4a – Industrijski objekti 
Tip 4b – Manjši industrijski objekti 
Tip 5 – Svojstveni objekt
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
2,2
0,65
10
Na območjih podrobnejše namenske rabe »BT – površine za turizem« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih za gostinstvo in turizem (turistična ponudba in nastanitev) in objektov namenjenih spremljajočim dejavnostim (družbene dejavnosti, poslovne dejavnosti, trgovske in storitvene dejavnosti, kulturne dejavnosti, gostinske in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem).
2 Tip zazidave
2.1 Tip zazidave
Tip 3 – Poslovni in družbeni objekti 
Tip 5 – Svojstveni objekti
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
/
0,3
20
Na območjih podrobnejše namenske rabe »BD – površine drugih območij« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih za trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti, ki služijo tem območjem.
2 Tip zazidave
2.1 Tip zazidave
Tip 3 – Poslovni in družbeni objekti 
Tip 4b – Manjši industrijski objekti – do 1000,00 m2 BTP objekta ali dela objekta, avtopralnice do 200 m2
Stavbe za obdelavo odpadkov niso dopustne.
Tip 5 – Svojstveni objekti
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
/
0,6
10
Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih za rekreacijo, šport na prostem, oddih ter gradnja enostavnih in nezahtevnih, ter manj zahtevnih objektov, namenjenih za spremljajoče dejavnosti, kot so kulturne in razvedrilne dejavnosti, gostinstvo, turizem in druge dejavnosti, ki služijo osnovni dejavnosti. 
Dovoljena je gradnja objektov v javni rabi (parkirišče, pot, most, igrišče na prostem, senčnica, ograja, oporni zid ipd.).
2 Tip zazidave
2.1. Tip zazidave
Tip 5 – Svojstveni objekti
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
/
/
20
Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZP – parki« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih za rekreacijo, šport na prostem, oddih ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, namenjenih za spremljajoče dejavnosti, kot so kulturne in razvedrilne dejavnosti, gostinstvo, turizem in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. 
Dovoljena je gradnja objektov v javni rabi (parkirišče, pot, most, razgledna ploščad, igrišče na prostem, senčnica, ograja, oporni zid ipd.).
2 Tip zazidave
2.1. Tip zazidave
Tip 5 – Svojstveni objekti
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
/
/
80
Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZD – druge urejene zelene površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Dopustne so odstranitve objekta in vzdrževanje obstoječih objektov. 
Dovoljena je gradnja gospodarske javne infrastrukture ter pomožnih komunalnih objektov. Dovoljena je gradnja pomožnih objektov v javni rabi (parkirišče, pot, igrišče na prostem, senčnica, ograja, oporni zid ipd.). 
Dovoljenja je gradnja pomolov in drugih objektov za dostopanje do vodotoka. 
Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. 
Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti.
Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZK – pokopališča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih za pokopališko dejavnost, opravljanje verskih obredov in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem; javna parkirišča.
2 Tip zazidave
2.1 Tip zazidave
Tip 5 – Svojstveni objekti
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
/
0,2
20
Na območjih podrobnejše namenske rabe »PC – površine cest, PO – ostale prometne površine, PŽ – površine železnic veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih za izvajanje prometne in železniške dejavnosti s počivališči, postajališči, oskrbnim postajam ipd., in gospodarska ter druga javna infrastruktura ter nezahtevnih in enostavnih objektov, namenjenih spremljajočim dejavnostim (gostinstvo, trgovina, skladiščenje in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem). Dovoljena je tudi gradnja parkirišč za tovornjake.
Na območjih podrobnejše namenske rabe »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetske infrastrukture.
Na območjih podrobnejše namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
2 Tip zazidave
2.1 Tip zazidave
Tip 5 – Svojstveni objekti
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
/
0,9
/
Na območjih podrobnejše namenske rabe »A – površine razpršene poselitve« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Gradnja objektov, namenjenih bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem, kot je kmetijska in gozdarska dejavnost, gostinstvo, turizem, razvoj dopolnilnih dejavnosti vezanih na odprti prostor (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, turizem na kmetiji ipd.) ter nekatere poslovno storitvene dejavnosti.
2 Tip zazidave
2.1 Tip zazidave
Tip 1 – Stanovanjski objekti 
Tip 2 – Kmetijsko-gospodarski objekti 
Tip 3 – Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti 
Tip 4b – Manjši industrijski objekti
3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča
Faktor izrabe (FI) do
Faktor zazidanosti (FZ) do
Delež zelenih površin (DZP %) vsaj
/
0,8
10
Na območjih podrobnejše namenske rabe »K1 – najboljša kmetijska zemljišča in K2 – druga kmetijska zemljišča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
1.1 Dopustni objekti in posegi na kmetijska zemljišča
Na območjih kmetijskih zemljišč dopustni naslednji objekti ali posegi v prostor: 
a) agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; 
b) enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ, 61/17 – ZUreP-2 in 37/18), razen kleti in vinske kleti; 
c) objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ, 61/17 – ZUreP-2 in 37/18), lahko uvrstijo med enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
č) čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2;
d) staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2;
e) pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža); 
f) pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; 
g) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; 
h) začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: 
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, 
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, 
– začasna tribuna za gledalce na prostem, 
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik); 
i) opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica); 
j) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; 
k) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt: 
– ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, 
– ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali 
– ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; 
l) gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: 
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in 
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; 
m) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; 
n) mala vetrna elektrarna do nazivne moči 20 kW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. 
Ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, lahko staje ter enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: 
– najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali 
najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.
2.2 Tip zazidave
Tip 2 – Kmetijsko-gospodarski objekti
Na območjih podrobnejše namenske rabe »G – gozdna zemljišča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
Objekti in posegi, namenjeni gozdarski dejavnosti, vključno z: 
a) Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. b) Dopustne so tudi: – gozdarske prostorsko ureditvene operacije, graditev objektov in posegi, skladno z Zakonom o gozdovih, – sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja in nadaljnje širitve na območja, ki so namenjena gozdnim zemljiščem, – vzdrževanje objektov, – odstranitev objektov, 
– gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: 
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in 
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; 
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nad krita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste.
– postavitev ograj (obor za rejo divjadi) na območju gozdnih zemljišč je dopustna le izjemoma na podlagi določil Zakona o gozdovih in s soglasjem pristojnega zavoda. 
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma javne gozdarske službe.
Drugi pogoji
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo: 
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru, 
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba in značilni vzorec gozdnih cest in poti.
Za vse posege v 25 metrski pas gozdnega robu je treba pridobiti soglasje službe za upravljanje z gozdovi.
Na območjih podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode, VI – območje vodne infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost
Dopustne gradnje in druga dela
– Gradnja objektov za rabo voda in zagotovitev varstva pred utopitvami, 
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, 
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, 
– gradnja objektov grajenega javnega dobra po predpisu o vodah ali drugih predpisih, 
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, 
– gradnja objektov za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem ali priobalnem zemljišču, za zagotovitev varnosti plovbe in za zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, 
– gradnja brvi in mostov, 
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, 
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 
– vstopno izstopna mesta, pomoli, dostopi do vode in pristani, 
– 23020 Energetski objekti (v sklopu objektov iz te alineje je dopustna tudi gradnja malih hidroelektrarn do 10 MW).
Druga določila
V območju podrobne namenske rabe z oznako VC veljajo naslednja določila: 
– Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. 
– Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. 
– Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo biti načrtovani tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. 
– Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče vodotokov je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa oziroma službe za vodno gospodarstvo in za varovanje narave. 
– Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo EUP, so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta. 
– Dopustna je postavitev začasne urbane opreme, urejanje brežin. 
– Spreminjanje širine struge (zamuljenje, zasipavanje bregov) ni dopustno. 
– Neutrjene brežine se ohranja tako, da so vzpostavljeni pogoji za obstoj avtohtonih vrst favne in flore. 
39. člen 
(stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih) 
(1) Na legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje so dopustni:
– rekonstrukcija objektov,
– dozidave in nadzidave do 20 % BTP osnovnega objekta,
– odstranitev objektov,
– komunalna in oblikovna sanacija objektov.
(2) Enostavne in nezahtevne objekte, skladno s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja – SK, je dopustno graditi na gradbeni parceli objekta razpršene gradnje, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za objekt.
40. člen 
(tipologija in oblikovanje zunanje podobe objektov)
(1) Objekti glede na tip pozidave:
Tip 1a: 
Stanovanjski objekti (Enostanovanjska in dvostanovanjska prostostoječa stavba ali samostojna prostostoječa hiša, v kateri se nahajata največ dve stanovanji)
Tloris:
Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4. 
Dovoljene so manjše ortogonalne členitve, ki ohranjajo vtis podolgovatega tlorisa, kot so prikazane na spodnjih skicah: 
 
 
 
 
Slika 1 
Maksimalni gabarit
Največja dovoljena etažnost je K+P+1, pri čemer je klet v celoti vkopana v teren, oziroma K(p)+P+M, kadar je klet delno vkopana v teren (vsaj z ene strani v celoti vkopana, iz dveh pa pretežno). 
Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih je gradnja kleti dopustna le skladno s pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora.
Streha
Streha mora biti dvokapnica v naklonu od 35 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne ali rdeče barve. Dovoljeni so čopi, strešna okna in frčade. Na območjih podrobnejše namenske rabe »SS« in »SK« so dopustne kombinacije dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami nad členjenimi kubusi in frčadami, ki jih je dovoljeno umeščati do 1/3 dolžine strehe. Dopustno je ozelenjevanje streh le za pritlične objekte. V tem primeru je naklon strehe lahko drugačen od predpisanega. Ravna streha je dopustna le na pritličnih delih stavbe.
Druga merila
/
Tip 1a je določen le v naslednjih enotah urejanja prostora za podrobno namensko rabo A, SK, SS:
OZNAKA EUP
IME EUP
Ka
Kamnica
Kl
Kleče
Kv
Križevska vas
La
Laze
Pe
Petelinje
Vn
Vinje
Po 04
Podgora
Za (razen Za 10 in Za 11)
Zaboršt
DL 17, DL 21
Dol
Ds 07
Dolsko
Br 05, Be 17
Beričevo
Tip 1b: 
Stanovanjski objekti v ostalih enotah urejanja prostora (Enostanovanjska, dvostanovanjska stavba ali dvojček)
Tloris:
V ostalih enotah urejanja prostora, ki niso naveden v prejšnji tabeli je dopustna tlorisna zasnova objektov z razmerjem stranic vsaj 1:1,2. Tlorisna zasnova je lahko v obliki črke L, I ali U.
Maksimalni gabarit
Največja dovoljena etažnost je K+P+1+M. 
Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena.
Streha
Kritina mora biti temne ali rdeče barve. Dovoljeni so čopi, strešna okna in frčade do 1/3 dolžine strehe. Na območjih podrobnejše namenske rabe »SS« in »SK« so dopustne kombinacije dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami. Dopustno je ozelenjevanje streh. Ravne strehe so dovoljene nad pritličnimi deli stavb.
Druga merila
/
Tip 1c: 
Večstanovanjski objekti
Tloris
Podolgovat tloris min 1:1.2; Tlorisna oblika objekta je lahko v obliki črk »I, L, U,T« oziroma lomljen tloris.
Maksimalni gabarit
Največja dovoljena etažnost je K+P+2+M, pri čemer je klet v celoti vkopana v teren, oziroma K(p)+P+1+M, kadar je klet delno vkopana v teren (vsaj z ene strani v celoti vkopana, iz dveh pa pretežno). 
Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena.
Streha
Kritina mora biti temne ali rdeče barve. Dovoljeni so čopi, strešna okna in frčade, ki jih je dovoljeno umeščati do 1/3 dolžine strehe. Dopustne so kombinacije dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami. Dopustne so tudi ravne strehe. Dopustno je ozelenjevanje streh.
Druga merila
Fasade naj bodo ometane in lahko tudi v kombinaciji z lesom ali kamnom. Omet naj bo v svetlih pastelnih odtenkih naravnih zemeljskih barvnih tonov. Nasičeni barvni odtenki zemeljskih tonov se lahko uporabljajo na fasadah le kot poudarek določenega dela objekta oziroma v smiselni arhitekturni kompoziciji fasade.
Tip 2 
Kmetijsko-gospodarski objekti: Objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije in kmetijskih pridelkov ter objekti za rejo živali (hlevi, svinjaki, seniki, skednji, kozolci, kašče, hrami in drugi podobni objekti), ter objekti za rastlinsko pridelavo.
Tloris
Tloris mora biti podolgovat, min 1:1.2
Maksimalni gabarit
Največja dovoljena etažnost je K+P+M, pri čemer največja dovoljena višina znaša 12 m. 
Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena.
Streha
Streha stavb na stavbnih zemljiščih je lahko tudi enokapnica (strmega naklona). Kritina mora biti temne ali rdeče barve. 
Druga merila
Fasade naj bodo ometane in lahko tudi v kombinaciji z lesom ali kamnom. Omet naj bo v svetlih pastelnih odtenkih naravnih zemeljskih barvnih tonov. 
Sušilnice in prostostoječi silosi so dovoljeni, kjer obstajajo funkcionalne zahteve dejavnosti po tem in kjer to prostor dovoljuje. 
Gradivo kozolcev: les. Dovoljeni so betonski podstavki (max. višine 60 cm).
Tip 3 
Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti (objekti, namenjeni poslovnim, upravnim, trgovskim, gostinskim, storitvenim dejavnostim, prepletanju teh, tudi v kombinaciji z bivanjem ter stavbe splošnega družbenega pomena (razen: oskrbne postaje)).
Tloris
Tloris mora biti podolgovat.
Maksimalni gabarit
Kadar je za enoto urejanja prostora v 38. členu odloka predpisan stanovanjski objekt tipa 1a: Največja dovoljena etažnost je K+P+1, pri čemer je klet v celoti vkopana v teren, oziroma K(p)+P+M, kadar je klet delno vkopana v teren (vsaj z ene strani v celoti vkopana, iz dveh pa pretežno).
Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena.Kadar je za enoto urejanja prostora v 38. členu odloka predpisan stanovanjski objekt tipa 1b: Največja dovoljena etažnost je K+P+1+M, pri čemer je klet v celoti vkopana v teren, oziroma K(p)+P+M, kadar je klet delno vkopana v teren (vsaj z ene strani v celoti vkopana, iz dveh pa pretežno).
Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih je gradnja kletne etaže dovoljena le ob ustreznih ukrepih za preprečevanje poplavljanja objekta in površin v njegovi okolici.
Streha
Kadar je za enoto urejanja prostora v 38. členu odloka predpisan stanovanjski objekt tipa 1a: Streha mora biti dvokapnica v naklonu od 35 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne ali rdeče barve. Dovoljeni so čopi, strešna okna in frčade. Na območjih podrobnejše namenske rabe »SS« in »SK« so dopustne kombinacije dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami nad členjenimi kubusi in frčadami, ki jih je dovoljeno umeščati do 1/3 dolžine strehe. Dopustno je ozelenjevanje streh le za pritlične objekte. V tem primeru je naklon strehe lahko drugačen od predpisanega. Ravna streha je dopustna le na pritličnih delih stavbe.
Kadar je za enoto urejanja prostora v 38. členu odloka predpisan stanovanjski objekt tipa 1b: Kritina mora biti temne barve. Dovoljeni so čopi, strešna okna in frčade do 1/3 dolžine strehe. Na območjih podrobnejše namenske rabe »SS« in »SK« so dopustne kombinacije dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami. Dopustno je ozelenjevanje streh. Ravne strehe so dovoljene nad pritličnimi deli stavb.
Druga merila
Fasade naj bodo ometane in lahko tudi v kombinaciji z lesom ali kamnom. Omet naj bo v svetlih pastelnih odtenkih naravnih zemeljskih barvnih tonov. 
Poslovno-stanovanjski objekti imajo lahko dejavnost le v pritličju in izjemoma v nadstropju, v tem primeru mora biti vsaj ena etaža stanovanjska.
Tip 4a
Industrijski objekti (Objekti večjih razponov, namenjeni proizvodnim dejavnostim, obrti, skladiščenju ipd.)
Tloris
/
Maksimalni gabarit
Največja dovoljena višina znaša 16 m. Dimniki, ograje, dostop na streho in inštalacijske naprave lahko presegajo to višino. 
Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena.
Streha
Ni predpisana.
Druga merila
Ni predpisana
Tip 4b
Manjši industrijski objekti (Objekti manjših razponov, namenjeni delavnicam, obrti, skladiščenju ipd.).
12510 Industrijske stavbe: do 600,00 m2 BTP objekta ter do 200 m2 BTP dela objekta.
Tloris
/
Maksimalni gabarit
Največja dovoljena višina znaša 12 m. Dimniki, ograje, dostop na streho in inštalacijske naprave lahko presegajo to višino. 
Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena.
Streha
Ni predpisana.
Druga merila
Dejavnosti in stavbe so dopustne, če sta izpolnjena naslednja pogoja: 
– dopolnjujejo osnovno namembnost območja, 
– neposredna navezanost na javno pot ali lokalno cesto. 
Tip 5 
Svojstveni objekti Posamezni objekt oziroma skupina objektov s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (trgovski objekti cerkve, šole, telovadnice, gasilski domovi, zdravstveni domovi in objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge objekte)
Tloris
/
Maksimalni gabarit
Največja dovoljena višina znaša 14 m. Dimniki, ograje, dostop na streho in inštalacijske naprave lahko presegajo to višino. 
Klet je dovoljena tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in zaščita sosednjih objektov. V poplavno ogroženih območjih gradnja kleti ni dovoljena.
Streha
Ni predpisana.
Druga merila
Ni predpisana.
(2) Mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
(3) Kolenčni zid lahko znaša do 1,20 m, merjeno od gotovega tlaka mansarde do preloma notranje stene v strešino.
(4) Na gradbeni parceli se lahko postavi stavba v nizu, kot preplet različnih namembnosti stavb.
41. člen 
(dopustno odstopanje od predpisanega zunanjega oblikovanja objektov) 
Prizidave in rekonstrukcije obstoječega legalno zgrajenega objekta se lahko oblikujejo skladno z osnovnim objektom.
3.1.2. Nezahtevni in enostavni objekti
42. člen 
(tipologija in oblikovanje zunanje podobe nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov in razvrščanje objektov glede na zahtevnost.
(2) Pomožni objekti (nezahtevni in enostavni objekti) po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 2 tega odloka.
(2) Oblikovanje pomožnih (nezahtevnih in enostavnih objektov) naj se povzema iz kvalitetnih arhitekturnih prvin v okolici. Dopustne so ravne strehe in enokapnice.
(3) Dopustno je graditi le tisto vrsto nezahtevnih in enostavnih objektov, ki je skladna z namensko rabo in dopustno gradnjo objekta. Dopustna je gradnja več nezahtevnih ali enostavnih objektov združenih v enovit objekt.
(4) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena le na gradbeni parceli, ki je določena glavnemu objektu, razen objektov namenjenih kmetijstvu, energetiki, okolju, prometu, ter družbeni infrastrukturi, za katere velja Priloga 2.
(5) Višinske razlike je treba reševati z brežinami z največjim naklonom 1:3. Kjer to ni mogoče, je dopustno zgraditi oporne zidove. Dopustna višina opornih zidov je do 1,20 m. Gradnja opornih zidov, višjih od 1,20 m je dopustna takrat, kadar služba s področja geotehnike ugotovi nevarnost rušenja terena. V tem primeru mora biti oporni zid grajen v kaskadah, pri čemer je širina kaskade enaka višini. Oporne zidove je treba ozeleniti. Oporni zidovi z višino nad 1,00 m, ki so dostopni, morajo imeti varovalno ograjo.
(6) Dopustna višina medsosedskih ograj je do 1,60 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje. Varovalne in igriščne ograje naj bodo transparentne, nevpadljivih barv. Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednostnega trikotnika.
(7) Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Dopustna je izvedba začasnih priključkov na infrastrukturo, na podlagi pridobljenega soglasja, skladno s pogoji upravljavca. Če se postavi začasni objekt na javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča pri soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem času.
3.1.3. Lega objekta na zemljišču
43. člen 
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov) 
(1) Manj zahtevni in zahtevni objekti morajo biti oddaljeni od parcelne meje sosednjih parcel minimalno 4 m, merjeno kot razdalja med najbolj izpostavljenim delom objekta in najbližjo točko parcelne meje. Manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša.
(2) Stavbe, ki sodijo med manj zahtevne in zahtevne objekte, morajo biti, ne glede na oddaljenost od parcelne meje, drug od drugega odmaknjene najmanj 6 metrov ali najmanj razdaljo, ki je enaka 1/2 višine višje stavbe (upošteva se večja od teh dveh zahtev po odmiku), merjeno kot razdalja med najbolj izpostavljenimi deli objektov, v kolikor je vsaj ena od teh stavb stanovanjska ali vzgojno-izobraževalna in so na to fasado orientirani prostori namenjeni bivanju oziroma izobraževanju.
(3) Obstoječi legalno zgrajeni objekti, ki so grajeni bližje kot 4,0 m od meje sosednjih parcel ali so drug od drugega oddaljeni manj kot 6 m, se lahko rekonstruirajo ali izvedejo spremembo namembnosti v mejah obstoječega odmika. Z manjšim odmikom je dovoljena tudi nadomestna gradnja ali sprememba namembnosti ob poprejšnji odstranitvi objekta, vendar odmik ne sme biti manjši od odmika obstoječega objekta, ki se ruši.
(4) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjih zemljišč minimalno 1,5 m, merjeno kot razdalja med najbolj izpostavljenim delom objekta in najbližjo točko parcelne meje. S soglasjem lastnika sosednje parcele je dopustna gradnja z manjšim odmikom do parcelne meje. Vsi podzemni oziroma vkopani objekti morajo biti oddaljeni od meje sosednjih zemljišč minimalno 2,0 m.
(5) Gradnja ograj, dvorišč, poti in zelenih površin je dovoljena do parcelne meje. V kolikor se soseda mejaša o tem pisno sporazumeta, se lahko ograja ali oporni zid postavi na parcelno mejo. Brez pisnega soglasja se lahko ograja ali oporni zid postavi 0,5 metra od parcelne meje ob pogoju, da je zemljiška parcela dokončna in vpisana v uradne evidence.
(6) Gradnja objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture je dovoljenja do parcelne meje.
(7) Če so z drugimi predpisi predpisani večji odmiki, kot so določeni v tem odloku, se pri gradnji upoštevajo ti večji odmiki.
44. člen 
(določitev, velikost in oblika gradbene parcele) 
(1) Gradbena parcela se uporablja pri prikazu dopustne izrabe (FZ – faktorju zazidanosti, FI-faktorju izrabe in DZP – deležu zelenih površin).
(2) V projektni dokumentaciji načrtovane gradnje je obvezno prikazati gradbeno parcelo z obstoječimi in načrtovanimi objekti do predpisanega faktorja zazidljivosti parcele (FZ) in faktorja izkoriščenosti zemljišča (FI).
(3) Na gradbeni parceli lahko stojijo glavni in pomožni objekti do dovoljenega FZ. Glavni objekt se mora po zahtevnosti uvrščati vsaj med manj zahtevne objekte.
(4) Gradbena parcela namenjena gradnji mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč in mora imeti možnost priključevanja na infrastrukturo ter možnost ustreznega dovoza.
(5) Za obstoječe več stanovanjske stavbe, katerim parcela namenjena gradnji objekta ni bila določena, razpoložljivo zemljišče pa ne omogoča oblikovanja zemljišča k objektu v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove objekte, se določi zemljišče v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino ni dovoljeno zmanjševati.
(6) Parcelacija zemljišča na kateri že stoji legalno zgrajen objekt, ni dovoljena, v kolikor bi bila s parcelacijo velikost obstoječega in novega zemljišča manjša kot je določena za gradnjo novega objekta oziroma bi bili preseženi faktorji izrabe zemljišča za obstoječi objekt.
(7) Najmanjša velikost gradbene parcele za gradnjo stanovanjskega objekta tipa 1a in 1b je 400 m2, 600 m2 za dvojčka.
(8) Najmanjša velikost gradbene parcele za gradnjo stanovanjskega objekta tipa 1a in 1b v vrzeli obstoječih stavb (vsaj s treh strani obdana s stavbami oziroma cesto) in je 350 m2 (v tem primeru je stavba lahko le enostanovanjska), za dvojčke 550 m2.
(9) V primeru gradnje kmetijskih ali poslovnih objektov v območju podrobne namenske rabe A, SS, SK se lahko oblikuje enotna gradbena parcela. Minimalna velikost takšne gradbene parcele je 750 m2.
(10) Na obstoječih objektih, ki imajo obstoječo gradbeno parcelo manjšo, kot je predpisna ali je ta premajhna, da bi bilo na njej mogoče zagotoviti predpisane faktorje (FI/FZ/DZP), so dovoljene le rekonstrukcije in spremembe namembnosti, za dejavnosti, ki zahtevajo manj funkcionalnih površin kot obstoječa raba.
(11) Za obračun komunalnega prispevka se kot obračunska enota upošteva velikost gradbene parcele.
45. člen 
(varovalni pasovi in minimalni odmiki) 
(1) Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij ali objektov merjeno levo in desno od osi posameznega voda oziroma od roba cestišča ali tira znaša najmanj:
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE
ŠIRINA VAROVALNEGA PASU
Vodovod
3 m
Vodovodno omrežje dimenzije 700 mm in več
5 m – varovalni koridor
Kanalizacija
3 m
Telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom
3 m
Drugi vodi, ki služijo namenu gospodarske javne službe
3 m
Elektroenergetski vodi nazivne napetosti:
 
400 kV, 220 kV – nadzemni potek
40 m
400 kV – podzemni potek
10 m
 
110 kV, 35 kV – nadzemni potek
15 m
110 kV in 35 kV – podzemni potek
3 m
 
10 ali 20 kV – nadzemni potek
10 m
 
10 ali 20 kV – podzemni potek
1 m
Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti (od zunanje ograje objekta):
400 kV in 220 kV
40 m
110 kV in 35 kV
15 m
20 kV
2 m
Distribucijsko plinovodno omrežje neglede na obratovalni tlak
5 m
VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE
ŠIRINA VAROVALNEGA PASU
Glavna cesta
25 m
Regionalna cesta
15 m
Lokalna cesta
8 m
Javna pot
5 m
Javna pot za kolesarje KJ
2 m
Nekategorizirana cesta NK
2 m
Železniška proga
100 m
Industrijski tir
80
(2) Varovalni pasovi vodotokov znašajo:
VRSTA VODOTOKA
ŠIRINA VAROVALNEGA PASU
Vode 1. reda
znotraj naselja: 15 m od roba vodnega zemljišča
zunaj naselja: 40 m od roba vodnega zemljišča
Vode 2. reda
5 m od meje vodnega zemljišča
(3) Če so varovalni pasovi opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem aktu, se upoštevajo določila drugih predpisov, ki določajo širše varovalne pasove.
(4) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti projektne pogoje in soglasje na projektne rešitve upravljavca omrežja.
(5) Za potrebe rekonstrukcije ali prevzema objekta gospodarske javne infrastrukture, je znotraj varovalnega pasu dopustna razlastitev v javno korist.
(6) Dovoljena je rekonstrukcija in širitev javnih cest v varovalnem pasu obstoječih cest.
46. člen 
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin) 
(1) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste. Zasaditev ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(2) Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve varovanih dreves (naravovarstveni ali kulturnovarstveni status) izjemoma dopustne, po predhodno pridobljenem naravovarstvenem ali kulturnovarstvenem soglasju pristojne službe.
(3) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve
(4) Na območjih kmetijskih zemljišč je treba obstoječa drevesa in živice ohranjati. Na območju naselja se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.
(5) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti.
(6) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati obstoječo kvalitetno vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(7) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega gradnji.
47. člen 
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž) 
(1) Objekti morajo imeti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest in sicer – Preglednica 4:
NAMEMBNOST OBJEKTOV
ŠTEVILO PM (navedene so bruto etažne površine objektov)
Stanovanjske stavbe
1110 Enostanovanjske stavbe 
1121 Dvostanovanjske stavbe 
Za stanov. z neto površino do 100 m2: 2 PM/stan.
Za stanov. z neto površino nad 100 m2: 3 PM/stan.
11221 Neprofitna stanovanja
1 PM/stan.
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe
2 PM/stan.
11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)
1 PM/stanovanje
dodatno 10 % vseh parkirnih mest za obiskovalce
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 
1,0 PM/stan. ali 1 PM/6 postelj
Gostinske stavbe
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe
1 PM/2 postelji ali 1 PM/4 sedež ali
1 PM/tekoči m pulta
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
1 PM/4 postelje
Poslovne in upravne stavbe
12201 Stavbe javne uprave
1 PM/40 m2
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve)
1 PM/30 m2
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi)
1 PM/30 m2
1220 Poslovne in upravne stavbe
1 PM/40 m2
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti – živilske trgovine 
1 PM/30 m2
(za trgovine, lokale pod 500 m2)
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti – neživilske trgovine
1 PM/60 m2
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti – storitvene dejavnosti
1 PM/40 m 2, vendar ne manj kot 2 PM za obiskovalca na lokal
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti – nakupovalni center do 2500 m2
1 PM/40 m2 (od tega je najmanj 75 % parkirnih mest namenjenih strankam)
12303 Bencinski servisi 
1 PM/30 m2 prodajnih površin,
ne manj kot 2 PM
Industrijske stavbe in skladišča
1251 Industrijske stavbe
0,5/zaposlenega v najštevilčnejši oziroma edini izmeni, vendar minimalno 5 PM
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča
0,5/zaposlenega v najštevilčnejši oziroma edini izmeni, vendar minimalno 3 PM
12510 Delavnice za servis motornih vozil
5 PM/popravljalno mesto
Stavbe splošnega družbenega pomena
1265 Stavbe za šport (stavbe, namenjene wellnesu, fizioterapiji, fitnesu, ipd.)
1 PM/25 m2
Druge nestanovanjske stavbe
1272 Obredne stavbe
1 PM/40 m2 ali 1PM/10 sedežev
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
1 PM/40 m2 ali 1 PM/zaposlenega
Industrijski gradbeni kompleksi
2303 Elektrarne in drugi energetski objekti
1 PM/2 zaposlena v izmeni (ne manj kot 3 PM)
(2) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.
(3) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(4) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 7 t, za avtobuse in priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna.
(5) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva seštevek posameznih največjih potreb po istočasnem parkiranju.
(6) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, kadar so namenjena za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
(7) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je treba ozeleniti. Drevesna gostota je minimalno eno drevo na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čimbolj enakomerno razporejena.
(8) Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.
(9) Parkirna mesta v se lahko zagotovijo tudi na javnih površinah ob soglasju upravljavca javnih površin.
(10) Pri vseh vrstah objektov morajo biti manipulativne površine za obračanje vozil zagotovljene na gradbeni parceli, razen če so orientirana na dovozno (in ne javno) pot.
(11) Vsako PM mora biti prosto dostopno iz manipulativnih površin gradbene parcele ali z dovozne poti.
48. člen 
(objekti in naprave za oglaševanje) 
(1) Gradnja vseh objektov za oglaševanje je dovoljena le na lokacijah v skladu s Prilogo 2 in s soglasjem upravljavca in lastnika zemljišča.
(2) Začasni objekti za oglaševanje so dopustni:
– na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(3) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:
– napisom podjetja,
– znakom podjetja,
– nalepkami,
– zastavami in
– simboli podjetja, izdelka, storitve in podobno.
(4) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave je treba za oglaševanje pridobiti poleg soglasij, navedenih v prvem odstavku tega člena, še soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(5) V primeru postavitve objektov za oglaševanje na in ob javnih cestah je treba upoštevati določbe veljavnih državnih in občinskih predpisov, ki urejajo ceste, pridobiti je treba tudi soglasje pristojnega upravljavca ceste. Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v času nameščanja oglasnih sporočil.
3.1.4. Merila in pogoji glede komunalnega urejanja
49. člen 
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) 
(1) Stavbno zemljišče v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno:
– če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali
– če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
(2) Gradnja stavb je dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi, ki jo skleneta investitor in občina. V tem primeru se lahko začne z uporabe stavbe šele po tem, ko je infrastruktura za uporabo stavbe predana v uporabo občini.
(4) Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka.
50. člen 
(obveznost priključevanja na vodovodno omrežje) 
(1) Priključitev vseh stavb in objektov na vodovodno omrežje je možna na podlagi predpisov in mnenj upravljavca vodovodnega omrežja.
(2) Na vodovodno omrežje se ni treba priključiti le tistim objektom, ki po svoji naravi ne potrebujejo oskrbe z vodo.
(3) Individualno oskrbo z vodo imajo lahko le že obstoječi objekti. Novogradnje imajo lahko individualno oskrbo z vodo le na območjih, kjer je predvidena gradnja tipa 1A, na podlagi predpisa o pitni vodi in predpisu o oskrbi s pitno vodo, ter soglasju Direkcije Republike Slovenije za vode.
(4) Oskrba z vodo se izvede na podlagi pogojev in mnenja upravljavca vodovodnega omrežja.
51. člen 
(odvajanje komunalne odpadne vode) 
(1) Vsi objekti, razen tistih objektov, ki po svoji naravi ne ustvarjajo odpadnih komunalni voda, morajo imeti zagotovljeno odvajanje komunalne odpadne vode:
– v javno kanalizacijo, če je na območju možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje;
– v malo komunalno čistilno napravo ali izjemoma nepretočno greznico, če na območju ni možna priključitev na kanalizacijsko omrežje.
(2) Izvedejo se na podlagi pogojev in mnenja upravljavca komunalnih odpadnih voda.
52. člen 
(priključevanje objektov na javne ceste) 
(1) Vsi objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste ali javne poti. Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in mnenja občinskega organa, pristojnega za promet.
(2) Obveznost priključevanja na javne ceste ne velja za tiste objekte, ki po svoji naravi ne potrebujejo priključitve na javno cesto.
53. člen 
(odvajanje padavinske vode) 
(1) Vsak objekt mora izmeti zagotovljeno odvajanje padavinskih voda.
(2) Odvajanje padavinskih voda se prvenstveno izvaja v obliki ponikanja. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno ali ni dopustno, mora lastnik objekta zagotoviti zadrževanje padavinskih voda in odvodnjavanje na način, da ta ne ogroža stabilnosti tal.
(3) Prepovedano je kakršnokoli odvajanje padavinskih voda na javne ceste ali druge javne površine, kot tudi v objekte in naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(4) V primeru, da se izkaže, da ponikanje padavinskih voda ni možno in da ni zgrajeno omrežje za odvajanje padavinskih voda, gradnja objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinskih voda, ni dovoljena. Izjemoma je gradnja dovoljena, če je možno zagotoviti odvod meteorne vode na drug tehnično ustrezen način s soglasjem pristojnega soglasodajalca.
54. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih stavb ter rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije ter spodbuja pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(2) Na območjih predvidene plinifikacije je dovoljena začasna postavitev rezervoarjev utekočinjenega naftnega plina (UNP), s katerimi se začasno rešuje oskrba stavb do izgradnje plinovodnega omrežja. Pogoje in soglasja za izvedbo začasne oskrbe z UNP in priključitve na omrežje zemeljskega plina izdaja operater distribucijskega sistema zemeljskega plina.
(3) Na območjih predvidene plinifikacije je dovoljena postavitev rezervoarjev utekočinjenega naftnega plina (UNP), s katerimi se začasno rešuje oskrba stavb do izgradnje plinovodnega omrežja. Po izgradnji plinovodnega omrežja do območja urejanja in uvedbi sistema zemeljskega plina, je treba začasno oskrbo z UNP prekiniti, postajo odstraniti in omrežje po območju urejanja prevezati na distribucijsko plinovodno omrežje.
(4) Na celotnem območju občine so dopustni vodi in naprave distribucijskega plinovodnega omrežja, vključno z merilno regulacijskimi in plinskimi postajami.
(5) Distribucijsko omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba. Dopustne so obnove omrežja, postavitev rezervoarjev za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov. Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin za lastne potrebe stavbe mora biti tipski in atestiran.
(6) Na celotnem območju občine je dopustna gradnja črpalk za polnjenje vozil s stisnjenim zemeljskim plinom.
55. člen 
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja) 
(1) Novogradnja prenosnega elektroenergetskega omrežja je dovoljenja v nadzemni in podzemni obliki. Novogradnja distribucijskega elektroenergetskega omrežja je dovoljena le v obliki podzemnega omrežja.
(2) Dovoljeno je vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječega prenosnega in distribucijskega nadzemnega elektroenergetskega omrežja.
(3) Pri rekonstrukcijah zračnih elektroenergetskih vodov je treba zagotoviti ukrepe za varstvo velikih prosto živečih vrst ptic (štorklje, sove, ujede), ki posedajo na drogove: izolatorji ne smejo biti obrnjeni navzgor oziroma oblikovani tako, da ne pride do kratkega stika ali posledičnega pogina ptic.
(4) Pri projektiranju je treba upoštevati določila o tehničnih normativih za graditev elektroenergetskih vodov in upoštevati varnostne razdalje skladno z določili s področja varstva pri delu.
56. člen 
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) 
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli.
(2) Dovoljeno je vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječega nadzemnega omrežja.
(3) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca k projektnim rešitvam.
(4) Bazne postaje morajo biti oddaljene od objektov bivalnega okolja toliko, da ni presežena mejna vrednost sevanja, pri čemer se upošteva seštevek vseh sevalnih vrednosti v okolju.
(5) Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor za vsako bazno postajo pridobiti prve meritve s strani pooblaščene institucije, s katerimi se natančno ugotovijo sevalne obremenitve naravnega in življenjskega okolja.
(6) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umestiti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. V območjih kulturne dediščine morajo biti antene bazne postaje postavljene na čim manj izpostavljenih mestih, umaknjene iz smeri vedut na prostorske dominante. Anten se ne sme postavljati v območjih z podrobno namensko rabo A, SK in SS.
(7) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora. Okolico teh objektov je treba ozeleniti.
(8) Namestitev objektov mobilne telefonije na kulturne spomenike ni dovoljena. Namestitev na objekte kulturne dediščine je možna le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
57. člen 
(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) 
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločeno zbirati. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih novogradnjah praviloma na zemljišču namenjenemu za gradnjo, h kateremu pripada. Pri kolektivnih objektih pa mora biti odjemno mesto praviloma ob javni kategorizirani cesti.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke pri individualnih hišah mora biti urejeno v skladu s predpisi in dobro prometno dostopno ter zunaj prometnih površin. Zbirno mesto za komunalne odpadke pri javnih objektu, zlasti ob cesti, mora biti zakrito in nevpadljivo. Priporočamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini. Zbirno mesto mora biti dobro prometno dostopen ter zunaj prometnih površin. Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem, oziroma je zbirno mesto izven poselitve ob slepi cesti.
3.1.5. Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
58. člen 
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave) 
(1) Na območjih naravnih vrednot, ekološko pomembna območja ter posebna ohranitvena območja (območja Natura 2000) so dovoljeni posegi v prostor le pod posebnimi pogoji, ki veljajo za ta območja, s soglasjem pristojnega organa za okolje.
(2) Splošni omilitveni ukrepi za doseganje posameznih okoljskih ciljev na področju narave so:
– Dodatni omilitveni ukrepi za posege, za katere bo sprejet OPPN, se predvidijo v postopku CPVO, v kolikor organ pristojen za področje okolja in prostora z odločbo odloči, da je ta postopek potreben. V nasprotnem primeru se upoštevajo navedeni splošni in konkretni omilitveni ukrepi.
– Ohranja in vzpodbuja se ekstenzivna raba travišč in ekološko kmetovanje (smotrna in čim manjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil, pozna košnja travišč). Ohranja se mozaičnost krajine, posamezna drevesa, grme in mejice.
– Parkovne ureditve in druge zasaditve se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora.
– Območja, ki ne bodo pozidana in so bila degradirana v času izvedbe del, je treba povrniti v prvotno stanje.
– Dosledno se upoštevajo tehnološki standardi za delujoče in novo vzpostavljene industrijske dejavnosti ter uporaba komunalne infrastrukture (kanalizacijski sistem, čistilne naprave ipd.).
– Drevje v gozdu se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja. Po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh.
– Pri posegih se ohranja/vzdržuje oziroma se v primeru degradacije omogočijo pogoji za ponovno vzpostavitev strukturno in vrstno pestre vegetacije gozdnega roba.
Rastline:
– Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje ipd., je treba odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena vegetacija. Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F × bohemica), Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum) idr.
Osvetljevanje:
– Za osvetlitev zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra. Vse svetilke morajo biti v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Kolesarske poti
– Urejanje novih kolesarskih poti izven obstoječih poti naj se izvaja v skladu z določili predpisa o ohranjanju narave.
Planinske poti (na območju POO Dolsko in EPO Dolsko):
– Planinske poti naj se prednostno urejajo na obstoječih poteh.
– Vodotoke in brežine naj se ohrani.
Netopirji:
– Ob prenovi obstoječih objektov se ob morebitni najdbi netopirjev pred pričetkom obnove o tem obvesti pristojni organ za varstvo narave.
– V kolikor je ugotovljeno, da se v/na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v času od začetka aprila do konca septembra.
– Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture).
Vodotoki:
– Med gradnjo ni dovoljeno posegati v struge vodotokov z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine. Betoniranje na brežinah in v vodotokih ni dovoljeno, prav tako je treba preprečiti izlitje mešanic apna ali cementa v vodo.
– V času gradbenih del ob in v vodotoku je treba zagotoviti, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. Pranje gradbenih strojev in druge opreme z vodo iz vodotoka ni dovoljeno.
– Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven drstitvenega obdobja rib značilnih za to območje (od februarja do julija).
– Posege v strugo in v vegetacijski pas vodotokov se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija v širini vsaj 5 m (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike), na obeh straneh struge. Prav tako naj se pri izvajanju kmetijske prakse dosledno upošteva širina obrežnega pasu ob vodotokih (vsaj 5 m za vodotoke 2. reda).
– Preprečuje se onesnaževanja vodotokov iz razpršenih in točkovnih virov in spiranje snovi s površin cest, parkirišč in kmetijskih površin.
Ptice:
– Nove nadzemne vode naj se gradi na pticam prijazen način (izvedba gradenj, ki preprečuje električne udare ptic).
– V primeru zasteklitve večjih površin in na večja okna ter steklena vrata se naj namestijo nalepke v obliki silhuete ujed.
– Na območjih varstva narave naj se vsa gradbena dela in morebitni posegi v drevesno ali/in grmovno vegetacijo izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (dovoljeno od 30. septembra do 15. marca).
Prehodi za živali:
– Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se omogočijo prehodi za živali (dvoživke, divjad).
– Za dvoživke: pri obnovi in gradnji novih cest se naj na območjih, kjer imajo dvoživke selitvene poti, izvedejo podhodi pod cestami in varovalne ograje s primernimi dimenzijami.
Vse vrste ptic (na območju EPO):
– V gozdu in izven njega naj se uporabljajo obstoječe sprehajalne poti.
Mali podkovnjak, vejicati netopir, rogač (POO Dolsko):
– Za osvetlitev zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra. Vse svetilke morajo biti v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Reklamna in okrasna osvetlitev na območju ni dovoljena.
– V čim večji meri naj se ohranja gozdni rob, skupine dreves, ekstenzivno gojene visokodebelne sadovnjake, mejice.
59. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.
(11) Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(12) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(13) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(14) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o zahtevanih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(16) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
60. člen 
(varstvo prikritih vojnih grobišč in vojnih grobišč) 
(1) Na območju občine se nahajata vojni grobišči in sicer: na pokopališču Beričevo se nahaja skupni grob treh borcev NOV in na pokopališču Dol pri Ljubljani se nahaja Grobišče borcev NOV, kar je lokacijsko označeno tudi v grafičnih prilogah OPN.
(2) Na vojnih grobiščih in prikritih vojnih grobiščih je skladno s 30. členom Zakona o vojnih grobiščih prepovedano:
– spreminjati zunanji videz vojnega grobišča,
– poškodovati vojno grobišče ali odtujevati njegove sestave elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenila krnitev spoštovanja do grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom na vojnih grobiščih.
3.1.6. Varstvo okolja, naravnih dobrin in varstvo pred naravnimi nesrečami
61. člen 
(varovanje okolja) 
(1) Emisije iz naprav ne smejo presegati mejnih vrednosti.
(2) Vire onesnaževanja in motenj v okolju, ki prekomerno onesnažujejo okolje, je treba sanirati.
(3) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(4) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba v skladu s predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
(5) V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki s predpisi o varstvu okolja dokažejo dopustnost delovanja.
(6) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne male komunalne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati komunalne odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni recipient.
(7) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja, kemikalije, lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju nevarne snovi lahko v celoti prestrežejo.
(8) Tehnološke odpadne vode je treba pred iztokom v javno kanalizacijo prečistiti, da parametri onesnaževal ustrezajo iztoku v javno kanalizacijo.
62. člen 
(varstvo voda) 
(1) Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa 37. člen ZV-1: – gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, vendar le na krajših odsekih, kjer zaradi naravnih prostorskih omejitev ni možen drugačen potek trase na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov; – gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih; – ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; – ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave; – gradnjo objektov za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode); – gradnjo objektov za zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih – gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem; – gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije; – gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov zunaj območij naselij na priobalnem zemljišču vodotokov 1. reda, vendar z zagotovljenim najmanj 15-metrskim odmikom od meje vodnega zemljišča.
(2) Zaradi ohranitve ali doseganja dobrega stanja voda ali njihovega dobrega ekološkega potenciala so kot osnovne enote za zanesljivo ugotavljanje stanja in doseganje okoljskih ciljev določena vodna telesa površinskih voda in vodna telesa podzemnih voda. Vodotoki ali njihovi deli, ki ne ustrezajo merilom za določitev samostojnih vodnih teles površinskih voda, so priključeni k vodnim telesom vodotokov, v katera se stekajo.
(3) Pri zasnovi posameznih dejavnosti je treba upoštevati, da je zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov, na podlagi 64. člena ZV-1, prepovedano: – neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode; – odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo; – raba voda v naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, na način, ki bi lahko poslabšal njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
(4) Pri zasnovi posameznih dejavnosti je treba upoštevati, da je zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov, na podlagi 64. člena ZV-1, odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode in odvzem toplote iz površinskih voda ter posredno odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda, dovoljen samo na način in pod pogoji, ki jih določa aktualni Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja.
(5) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib.
(6) Neprečiščenih odpadnih voda ni dovoljeno odvajati v vodotoke ali podtalnico. Prav tako ni dopustno odlaganje odpadkov v tla, ki bi lahko onesnažili površinske ali podzemne vode. Za vsa območja poselitve je treba predvideti trajno in učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda in predvideti izgradnjo ustreznih čistilnih naprav za odpadne vode.
(7) Varovalni pasovi vodotokov znašajo:
VRSTA VODOTOKA
ŠIRINA VAROVALNEGA PASU
Vode 1. reda
znotraj naselja: 15 m od roba vodnega zemljišča
zunaj naselja: 40 m od roba vodnega zemljišča
Vode 2. reda
5 m od meje vodnega zemljišča.
63. člen 
(erozijska in plazljiva območja) 
(1) Erozijska in plazljiva območja so prikazana v Prikazu stanja prostora.
(2) Na plazljivem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali ogrozila stabilnost zemljišča.
(3) Gradnja na erozijskih in plazljivih območjih je dovoljenja le, če je s strokovno študijo izkazano, da gradnja ne bo poslabšala stanja v naravi in da bo z ukrepi izvedenimi ob gradnji zagotovljena stabilnost in varnost gradnje ter okolice.
(4) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.
(5) Prepovedano je: zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča; krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešujejo plazenje zemljišč.
64. člen 
(območja potresne ogroženosti) 
Način gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za Občino Dol pri Ljubljani znaša g = 0,150, kot jo opredeljuje karta potresne nevarnosti Slovenije.
65. člen 
(poplavna območja) 
(1) Poplavna območja ter razredi poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in prikaz poplavnih dogodkov.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(5) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(6) Za zmanjšanje poplavne nevarnosti oziroma preprečevanje njenega povečanja so zahtevani naslednji celoviti omilitveni ukrepi na podlagi Hidrološko hidravličnega elaborata, št.: 106, DHD d.o.o.:
1. rekonstrukcija obstoječega visokovodnega nasipa in delno podaljšanje, na levem bregu Kamniške Bistrice, severno od regionalne ceste Šentjakob–Litija, s pričetkom na lokaciji mostu omenjene ceste, v dolžini 910 m;
2. rekonstrukcija obstoječega visokovodnega nasipa na levem bregu Kamniške Bistrice, južno od regionalne ceste Šentjakob-Litija, s pričetkom na lokaciji mostu Beričevo–Videm, v dolžini 500 m;
3. rekonstrukcija obstoječega visokovodnega nasipa na desnem bregu Kamniške Bistrice, južno od regionalne ceste Šentjakob-Litija, s pričetkom na lokaciji mostu Beričevo–Videm, v dolžini 930 m;
4. izgradnja t.i. dušilke za zmanjšanje pretoka skozi mostno odprtino Mlinščice na lokaciji regionalne ceste Šentjakob–Litija;
5. izgradnja t.i. dušilke za zmanjšanje pretoka skozi mostno odprtino Studenčnice na lokaciji regionalne ceste Šentjakob–Litija;
Visokovodni nasip na levem bregu, gorvodno od regionalne ceste (omilitveni ukrep 1) je treba dvigniti na koto Q100 + 1 m, visokovodna nasipa na levem in desnem bregu dolvodno od mostu regionalne ceste (omilitvena ukrepa 2 in 3) pa na koto Q100 + 0.5 m. Za slednjega je predvidena manjša varnostna višina, saj je razlika med gladinami Q100 in Q500 le ca. 30 cm, medtem ko je na odseku Kamniške Bistrice gorvodno od regionalne ceste Šentjakob–Litija (območje visokovodnega nasipa oziroma omilitvenega ukrepa 1) razlika med Q100 in Q500 od 60 do 80 cm. Takšna razlika je posledica zajezitve Kamniške Bistrice delno zaradi mosta regionalne ceste Šentjakob–Litija v glavnem pa zaradi nasipa omenjene ceste, ki zapira tok poplavne vode po inundaciji.
Ob izvedbi omilitvenega ukrepa 1 bo treba urediti tudi prečkanje obstoječe ceste Dol pri Ljubljani–Selo pri Ihanu z nasipom.
Ustrezno nadvišan visokovodni nasip na lokaciji severno od regionalne ceste prepreči razlivanje vode iz Kamniške Bistrice proti Mlinščici. S tem se prepreči tudi povečanje pretoka Mlinščice zaradi visokih vod Kamniške Bistrice, posledično pa območje na odseku Mlinščice dolvodno od regionalne ceste (naselje Videm, industrijska cona Jub) pri Q100 ni poplavljeno. Pri tem pa je treba omeniti, da se lahko voda nabere tudi na zaledni strani omenjenega visokovodnega nasipa zaradi poplavljanja Mlinščice ob 100-letnih pretokih. Prav tako se voda pri scenariju, ko Mlinščica doseže 100-letni pretok, preliva na poplavne površine tudi na urbanem območju naselja Videm. Zato je, z namenom zmanjšanja pretoka Mlinščice na odseku dolvodno od regionalne ceste Šentjakob–Litija, planirano zmanjšanje mostne odprtine omenjene ceste (omilitveni ukrep 4). Pretočni prerez Mlinščice na lokaciji mostne odprtine je tako treba zmanjšati na ca. 3 do 4 m2. S tem se zmanjša pretok skozi mostno odprtino, Mlinščica pa pri Q100 ne poplavi urbanega območja dolvodno od regionalne ceste (t.j. naselja Videm, industrijske cone Jub). Poplavna nevarnost gorvodno od regionalne ceste se, glede na obstoječe stanje ne bo povečala, saj bo zaradi nadvišanega visokovodnega (omilitveni ukrep 1) gladina vode na tej lokaciji še vedno nižja od gladine v obstoječem stanju.
Gladina vode v Mlinščici južno od regionalne ceste Šentjakob-Litija je v primeru takšnih omilitvenih ukrepov (visokovodni nasipi in zmanjšana odprtina na 3 do 4 m2) doseže na nekaterih mestih tudi rob struge. Odprtino se po potrebi lahko v fazah natančnejših projektnih rešitev še zmanjša (v tem primeru se bo varnost naselja Videm povečala), vendar je treba opozoriti na možnost zamašitve. Za doseganje dodatne varnosti naselja Videm se lahko v nadaljnjih fazah predvidi tudi ureditev struge Mlinščice na ustrezno pretočnost in z ustreznim varnostnim nadvišanjem (t.j. na pretočnost 10 m3/s), kar pa je, zaradi bližine objektov in prečkanj, prostorsko zahteven poseg.
Možna je tudi varianta brez dušilke na mostu čez Mlinščico pod regionalno cesto Šentjakob–Litija. V tem primeru bi bila obvezna namestitev avtomatske zapornice na Mlinščici na gorvodnem koncu predlaganega levobrežnega nasipa ob Kamniški Bistrici.
Zaradi nadvišanja visokovodnega nasipa severno od regionalne ceste (omilitveni ukrep 1), ki onemogoča razlivanje na levi breg proti Mlinščici, bi bilo razlivanje vode iz Kamniške Bistrice na desni breg nekoliko večje kot v obstoječem stanju. Zaradi tega bi se na tem območju, t.j. območje sotočja Pšate in Kamniške Bistrice, poplavna nevarnost nekoliko povečala, območje poplavljenost pri Q100 bi bilo za ca. 50 m širše kot v obstoječem stanju. Treba je omeniti, da gre za nestavbne površine (gozd in travniki). Tako bi se Kamniška Bistrica pri Q100 stekala tudi v Studenčnico, le-ta pa teče skozi mostno odprtino regionalne ceste Šentjakob–Litija ter dolvodno skozi naselje Beričevo. Ker obstaja možnost, da bi zaradi povečane količine vode v Studenčnici le-ta dolvodno od regionalne ceste poplavljala, je kot omilitveni ukrepi planirano še zmanjšanje mostne odprtine, kar bo služilo kot dušilka (omilitveni ukrep 5). V primeru Studenčice gre za odvzemni kanal za potrebe male hidroelektrarne dolvodno. Voda se ob nizkovodnih razmerah preliva iz Pšate v Studenščico preko bočnega preliva (praga). V hidravličnem modelu je bila mostna odprtina popolnoma zaprta, s tem je bila obravnavana najbolj kritična situacija, kar se tiče visokovodnih razmer gorvodno (t.j. med regionalno cesto in sotočjem s Pšato). V nadaljnjih fazah projektnih rešitev bo potrebna optimizacija. Dušilke na mostnih odprtinah lahko smatramo tudi kot omilitvene ukrepe za kumulativne vplive, saj se z njimi zadrži del vode na inundacijah.
Nadvišanje visokovodnih nasipov dolvodno od regionalne ceste Šentjakob–Litija bo preprečilo razlivanje vode pri pojavu visokih voda na levi breg (naselje Videm) in na desni breg (naselje Beričevo). Zaradi teh omilitvenih ukrepov se bo poplavna nevarnost, glede na obstoječe stanje, na teh območjih zmanjšala.
Z izvedbo vseh opisanih omilitvenih ukrepov se bo poplavna nevarnost oziroma ogroženost, tudi z upoštevanjem načrtovane namenske rabe Občine Dol bistveno zmanjšala. Do bistvenih sprememb bo prišlo na območju naselja Videm ter industrijske cone Jub (oz. na celotnem območju odseka Mlinščice od regionalne ceste Šentjakob–Litija do naselja Kleče pri Dolu) ter na območju naselja Beričevo, kjer se bo poplavna nevarnost zmanjšala.
Do manjšega povečanja poplavne nevarnosti bo, kljub omilitvenim ukrepom, prišlo na območju levega brega Kamniške Bistrice, dolvodno od zaključka visokovodnega nasipa (omilitvenega ukrepa 2), kjer bo pri pretoku Q100 poplavljeno ca. 100 m širše območje njivskih površin in travnikov kot v obstoječem stanju. Prav tako bo prišlo do manjšega povečanja območja poplavne nevarnosti gorvodno od regionalne ceste Šentjakob–Litija, kjer gre prav tako za gozdne in travniške površine. Ogroženost se ne bo povečala.
DRUGI OMILITVENI UKREPI
Za novogradnje na območju strnjenih con je varovalni ukrep izvedba platoja in/ali upoštevanje usmeritev pri izvedbi infrastrukture (v naslednjem poglavju), za individualno gradnjo pa izvedba objektov z visokimi pritličji ali zasipa/platoja. Pri tem je dovoljeno izvajanje zasipov le na površini, skladni s faktorjem zazidanosti (t.j. le pod objekti).
Ustrezno varnostno nadvišanje nad koto gladine pri Q100 znaša najmanj 0.5 m. Za občutljive dejavnosti in objekte znaša ustrezno varnostno nadvišanje najmanj 0.3 m nad koto gladine pri Q500. V primeru da je vrednost Q100+0.5 m višja, se upošteva višja vrednost.
Izvedba kleti ni zaželena. V primeru gradnje kleti mora biti gradnja ustrezna protipoplavna (hidroizolacija, tesnjenje odprtin, protipovratne zaklopke na kanalizaciji), zaradi preprečitve vdora vode v kletne prostore do kote pritličja.
Objekte je treba znotraj posamezne parcele locirati tako, da je zagotovljen čim večji odmik od vodotoka oziroma čim manjši razred poplavne nevarnosti.
Izogibati se je treba prekomernemu tlakovanju oziroma asfaltiranju in betoniranju površin. Najprimernejši tlakovci so t.i. travne plošče, ki na povečanje površinskega odtoka praktično nimajo vpliva. Kjer je to možno je predvideti tudi ponikanje padavinske vode. Z arhitektonskimi ukrepi je treba zagotoviti čim manj vodoneprepustnih površin in omogočiti delno zadrževanje padavinske vode za robniki in drugimi mikrodepresijami.
Stremeti je treba k zbiranju padavinske vode in njeni ponovni uporabi (sanitarna voda, zalivanje). V primeru javnih objektov bi takšna raba morala biti obvezna.
Usmeritve v zvezi s padavinsko vodo veljajo za celotno območje plana, ne le za posege v poplavnem območju.
Občutljive dejavnosti (vrtci, šole, domovi za starostnike, gasilci, kemična industrija ipd.), ki so navedene v Prilogi 2 Uredbe, je treba usmerjati oziroma načrtovati izven poplavnega območja Q500.
Vhodi v objekte in vse druge odprtine naj bodo min. 5 cm nad koto ohišnic, zaradi preprečitve vdora meteorne vode. Naklon ohišnic naj bo stran od objekta.
Usmeritev pri rekonstrukcijah in izvedbi infrastrukture:
Vzpodbuja naj se preselitev občutljivih dejavnosti (vrtci, šole, domovi za starostnike, gasilci, kemična industrija ipd.), ki so navedene v Prilogi 2 Uredbe, na lokacije izven poplavnega območja Q100 oziroma Q500, odvisno od omejitev v Prilogi 2 Uredbe.
Pri rekonstrukcijah je treba smiselno upoštevati omilitvene ukrepe za novogradnje.
Posebno pozornost je treba posvetiti določevanju nivelete morebitnih novih ali rekonstruiranih cest ter dimenzij premostitvenih objektov, saj so to objekti, ki imajo lahko znaten vpliv (pozitiven ali negativen) na vodni režim. Predvidi in ustrezno hidravlično dimenzionira naj se prepuste oziroma premostitve ter morebitne inundacijske odprtine ali upoštevati možnost zadrževanja visokih vod.
Obveščanje, preventivno in samozaščitno ravnanje:
S kartami poplavne nevarnosti je treba seznaniti prebivalce, pristojne službe (Civilna zaščita, gasilci ipd.) ter pripraviti ustrezne načrte ravnanja v primeru poplav.
Struge potokov je treba redno vzdrževati, tako v smislu košenja kot tudi odstranjevanja plavin in plavja. Na vseh potokih je treba preprečevati odlaganje odpadkov in gradbenega materiala na poplavnem območju in v samo strugo.
Prebivalci znotraj ali v bližini poplavne nevarnosti morajo ravnati samozaščitno kar vključuje npr. hrambo vrednejših ali občutljivejših predmetov ter okolju nevarnih snovi v višjih ali vodotesnih prostorih, tesnjenje odprtin v primeru napovedi ali naraščanja poplav ipd.
OMEJITVE
Načrtovati je treba v skladu s prilogo 1 in 2 Uredbe, katere osnovni namen je zapisan v 2. členu "Pogoji in omejitve iz te uredbe so namenjeni:
– zmanjševanju poplavne in erozijske ogroženosti prebivalcev, gospodarskih dejavnosti in kulturne dediščine, v skladu s predpisi o vodah in s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– ohranitvi vodnega in obvodnega prostora, namenjenega za poplavne in erozijske procese,
– zagotavljanju okoljskih ciljev na območjih poplav in erozije v skladu s predpisi o varstvu okolja in s predpisi o vodah."
Uredba določa pogoje in omejitve za posege in dejavnosti na poplavnih območjih glede na razrede nevarnosti. Razredi nevarnosti so:
– velika nevarnost
– srednja nevarnost
– majhna nevarnost
– preostala nevarnost.
Le ti so odvisni od nevarnosti (globina, hitrost) ter od povratne dobe.
Omejitve za posege in dejavnosti na območjih ogroženih zaradi poplav so podane v Prilogi 1 (omejitve za izvajanje posegov v prostor, ki imajo lahko vpliv na cilje za zmanjševanje poplavne ogroženosti) in Prilogi 2 (omejitve za izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko vpliv na doseganje okoljskih ciljev v povezavi z ogroženostjo zaradi poplav) Uredbe. Ker je podrobna namenska raba širši pojem od vrste objektov in dejavnosti in ker so enake vrste objektov dopustne v različnih namenskih rabah ter zaradi dejstva, da so omejitve odvisne tudi od vrste dejavnosti, podajamo le splošne oziroma najbolj pogoste omejitve.
Pri določitvi rabe prostora je treba upoštevati tudi omejitve posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih skladno z aktualnim Zakonom o vodah – zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča zunaj območij naselja najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.
Omejitve za vrste posegov (objektov):
V razredu majhne nevarnosti so dopustni vsi posegi, z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja.
V razredu srednje nevarnosti je dopustna gradnja športnih igrišč, z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja.
V razredu srednje nevarnosti so prepovedani posegi kot so stanovanjske stavbe, restavracije, trgovine, postaje, industrijske stavbe, rezervoarji, silosi, skladišča, stavbe za kulturo in razvedrilo, izobraževanje, športne dvorane, stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališča ipd. Dovoljeni so le na območju strnjeno grajenih stavb enakovrstne namembnosti v obstoječih naseljih, kadar je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in skladno s pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega ni bistven.
V razredu srednje nevarnosti so prepovedani vsi objekti transportne infrastrukture (razen jezov in pregrad), cevovodi, komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi, kompleksni industrijski objekti, vojaški objekti ipd. Dovoljeni so le, če ugotovitve CPVO ali PVO niso ocenjene kot uničujoče ali bistvene in je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in skladno s pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega ni bistven. Izjema so objekti kemične industrije, ki so prepovedani.
V razredu srednje nevarnosti so prepovedani posegi kot so stanovanjske stavbe za posebne namene, hoteli in druge stavbe za kratkotrajno nastanitev, garažne stavbe, muzeji in knjižnice, stavbe za zdravstvo, stavbe za rejo živali, objekti kemične industrije, odlagališča odpadkov ipd.
V razredu velike nevarnosti so prepovedani posegi kot so kulturni spomeniki, objekti transportne infrastrukture (razen jezov in pregrad), cevovodi, komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi, kompleksni industrijski objekti, vojaški objekti ipd. Dovoljeni so le, če ugotovitve CPVO ali PVO niso ocenjene kot uničujoče ali bistvene in je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in skladno s pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega ni bistven. Izjema so predori in podhodi, prenosna telekomunikacijska omrežja, čistilne naprave, objekti kemične industrije, ki so prepovedani.
V razredu velike poplavne nevarnosti so prepovedani tudi vsi ostali posegi, razen športnih igrišč in posegov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
Za vsak poseg v okviru sprejetega plana v poplavnem območju je treba, ne glede na določila prostorskega načrta v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja oziroma vodnega soglasja ali mnenja, izdelati presojo in projektne rešitve omilitvenih ukrepov, ureditev vodnega režima ipd. na nivoju projekta PGD.
OMEJITVE ZA DEJAVNOSTI
Občutljive dejavnosti so:
– dejavnosti v obratih in napravah, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje večjega obsega, dejavnosti, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreč po predpisih o naravnih in drugih nesrečah;
– dejavnosti, ki zaradi občasnega ali stalnega zadrževanja večjega števila ljudi lahko škodljivo vplivajo na zdravje (npr. bolnišnice, zdravilišča, šole, vrtci, domovi za starostnike, podzemne garaže …);
– dejavnosti, povezane z varovanjem in hranjenjem premične kulturne dediščine ter dokumentarnega in arhivskega gradiva (npr. knjižnice, arhivi, muzeji …);
– dejavnosti, povezane s skladiščenjem za vodno okolje nevarnih snovi, določenih s predpisi o varstvu okolja;
– dejavnosti, namenjene zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah (gasilci, civilna zaščita, zdravstvene interventne enote …);
V razredu velike in srednje nevarnosti so prepovedane vse občutljive dejavnosti.
V razredu majhne nevarnosti so prepovedane dejavnosti iz prve, druge in pete alineje. Dejavnosti iz tretje in četrte alineje so dovoljene le, če ugotovitve CPVO ali PVO niso ocenjene kot uničujoče ali bistvene in je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in skladno s pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da njihov vpliv ni bistven.
V razredu preostale nevarnosti so prepovedane dejavnosti iz pete alineje. Dejavnosti iz prve in druge alineje so dovoljene le, če ugotovitve CPVO ali PVO niso ocenjene kot uničujoče ali bistvene in je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in skladno s pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da njihov vpliv ni bistven.
Dejavnosti iz tretje in četrte alineje so v razredu preostale nevarnosti dovoljene.
Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(7) Drugi omilitveni ukrepi na podlagi Hidrološko hidravličnega elaborata, št.: 106, DHD d.o.o.: Za novogradnje na območju strnjenih con je varovalni ukrep izvedba platoja in/ali upoštevanje usmeritev pri izvedbi infrastrukture, za individualno gradnjo pa izvedba objektov z visokimi pritličji ali zasipa/platoja. Pri tem je dovoljeno izvajanje zasipov le na površini, skladni s faktorjem zazidanosti (t.j. le pod objekti). Ustrezno varnostno nadvišanje nad koto gladine pri Q100 znaša najmanj 0.5 m. Za občutljive dejavnosti in objekte znaša ustrezno varnostno nadvišanje najmanj 0.3 m nad koto gladine pri Q500. V primeru da je vrednost Q100+0.5 m višja, se upošteva višja vrednost.
(8) Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave (napotki občanom, kako ravnati pred poplavo, med njo in po njej).
66. člen 
(varstvo pred požarom) 
Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise.
67. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Poseg v prostor ne sme presegati:
II. stopnje varstva pred hrupom:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SS) v EUP: Be05, Be07, Be08, Be09, Be12, Be13, Br06, Br07, Dl02, Dl07/1, Dl80, Ds01, Ds03, Ds04, Ds13, Ds08, Ka03, Ka04, Po03, Po05, Vn15, Za10, Za14 in Za17; stanovanjske površine za posebne namene (SB) v EUP Ka11,
– na posebnih območjih: območja za turizem (BT) v EUP: Dl82 in Kv18;
III. stopnje varstva pred hrupom:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SS),
– v EUP: Dl01, Dl03, Dl04, Dl05, Dl07/2, Dl08, Dl09, Dl10, Dl17 in La08,
– na posebnih območjih: območja za turizem (BT) v EUP: Dl23 in Ds09,
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK), površinah večstanovanjskih stavb (SSv),
– na območju površin razpršene poselitve (A, Ao),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU), drugih območij centralnih dejavnosti (CD), ter drugih območij centralnih dejavnosti za izobraževanje (CDi),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) in parki (ZP);
IV. stopnja varstva pred hrupom:
– na posebnih območjih: športni centri in površine drugih območij (BC in BD), ter površinam za turizem (BT),
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG), območja proizvodnih dejavnosti (IP),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) Novogradnje objektov z varovanimi prostori v varovalnih pasovih javnih cest niso dopustne, če so mejne vrednosti kazalcev hrupa na tem območju presežene za stopnjo varstva pred hrupom v katerem se območje nahaja.
(4) Za čas javne prireditve, na kateri se uporabljajo zvočne naprave, ne smejo biti presežene vrednosti hrupa, določene z Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup. Za ta namen je treba pridobiti na podlagi strokovne ocene pooblaščene osebe soglasje občine.
(5) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje na način, da prilagodi hitrost vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom ali zagotovi izvedbo aktivnih protihrupnih ukrepov. V kolikor ti ukrepi niso izvedljivi, je nujna izvedba pasivnih ukrepov na stavbah z varovanimi prostori, ki so prekomerno obremenjeni s hrupom.
68. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
(1) Poseg v prostor ne sme presegati:
I. stopnja varstva pred sevanjem:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SS),
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK),
– na območju stanovanjskih površin: površine večstanovanjskih stavb (SSv),
– na območju centralne dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju centralne dejavnosti: druga območja dejavnosti (CD),
– na območju centralne dejavnosti: druga območja dejavnosti za izobraževanje (CD),
– na območju površin razpršene poselitve (A),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD),
– na posebnih območjih: športni centri, območja za turizem in površine drugih območij (BC, BT, BD),
II. stopnja varstva pred sevanjem:
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone in območja proizvodnih dejavnosti (IG, IP),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojnega organa.
(2) Minimalni odmiki od virov elektromagnetnega sevanja glede na tip daljnovoda, v katere s stališča varovanja zdravja ljudi ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori, so: 42–46 m za 400 kV daljnovod, 18–24 m za 200 kV daljnovod in 11–14 m za 110 kV daljnovod na višini 1 m od tal. Enaki minimalni odmiki od objektov z varovanimi prostori veljajo za umeščanje novih virov elektromagnetnega sevanja. V območje minimalnega odmika od objektov z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati virov elektromagnetnega sevanja.
69. člen 
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) 
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati predpis s področja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Ob prenovi javni razsvetljave ali dopolnitvah le-te se smiselno prehaja na osvetlitev z varčnimi sijalkami ter redukcijo osvetljevanja javnih površin v nočnem času. Svetlobni tok sijalk nameščenih na prostem ne sme svetiti nad vodoravnico.
(3) Letna poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca občine ne sme presegati vrednosti določene s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(4) Umetna osvetlitev na prostem na oknih stavb z varovanimi prostori ne sme presegati mejnih vrednosti navedenih v prilogi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13): Omejitve osvetljevanja varovanih prostorov.
70. člen 
(varovanje zdravja ljudi) 
(1) Varovanje kakovosti zunanjega zraka: Za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka se za ogrevanje objektov prioritetno uporablja obnovljive vire energije in zemeljskega plina. Namesto individualnih kurišč na lesno biomaso se predvidevajo skupne kotlovnice (ki pa so lahko tudi na lesno biomaso). Projektira se energetsko učinkovite stavbe ter spodbuja trajnostno mobilnost. Za izvajanje trajnostne mobilnosti se ureja javni promet, umešča okoljske cone (umirjanje oziroma prepovedi prometa), polnilnice za el. vozila, kolesarske poti …). Naprave, objekti in dejavnosti, ki s svojo dejavnostjo pomembno vplivajo na kakovost zunanjega zraka, se lahko umeščajo le na območja z namensko rabo prostora IG ali IP.
(2) Varovanje pred neprijetnimi vonjavami: Pri umeščanju pomembnih virov vonjav v okolje (kompostarne, bioplinarne ipd.) je treba zagotoviti primerno oddaljenost, tako da je zunanji rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za povečanje kapacitet obstoječih objektov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekti pa se umestijo na primerno oddaljenost od, navedenih območij. Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
(3) Oskrba s pitno vodo: Celotno območje Občine Dol pri Ljubljani se bo dolgoročno oskrbovalo iz centralnega javnega vodovodnega sistema, za namenom zagotavljanja kakovostne in zdravstveno ustrezne pitne vode. Do priključitve celotnega območja občine na centralni javni vodovodni sistem, se posamezna naselja lahko oskrbujejo z lokalnimi vodovodi. Zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode vključuje tudi nadzor nad kakovostjo javnih in zasebnih vodnih virov. Na vodovarstvenih območjih se namenska raba prostora določa v skladu s predpisi za ta območja. Prav tako se na teh območjih zagotavlja opremljenost s kanalizacijskim omrežjem zaključenim s čistilnimi napravami in prepoveduje vnos hranilnih snovi v tla, ki niso v skladu s predpisi za vodovarstvena območja.
(4) Za zagotavljanje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja bo občina varovala zelene površine, površine za urbano vrtnarjenje, površine za šport in rekreacijo ter omogočala dostopnost do teh površin za zdrav življenjski slog (gibanje).
(5) Zagotavljanje ustreznega osončenja: Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osončenje v skladu z Raymondovim diagramom, ki določa, da morajo biti bivalni prostori v času zimskega solsticija osončeni minimalno eno uro, v času enakonočja minimalno tri ure in v času letnega solsticija minimalno pet ur.
(6) Ravnanje z odpadki: Občina si bo prizadevala za trajnostno ravnanje z odpadki z njihovim zmanjšanjem na izvoru, z ustreznim ločenim zbiranjem, predelavo in ustreznim odstranjevanjem. Z namenom varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja bo občina vzpostavila register lokacij in strukture nelegalnih odlagališč odpadkov, ki se jih sproti sanira. Prednost pri sanaciji bodo imela nelegalna odlagališča odpadkov s prisotnostjo nevarnih odpadkov na območjih varstva vodnih virov, visokih voda in v neposredni bližini vodotokov.
(7) V spodnji preglednici so podani kazalci stanja okolja s stališča varovanja zdravja ljudi, ki jih je treba spremljati med izvedbo OPN Dol pri Ljubljani. Nosilec spremljanja stanja je Občina Dol pri Ljubljani.
KAZALEC STANJA OKOLJA
VIR PODATKOV 
ZA SPREMLJANJE KAZALCA
POGOSTOST SPREMLJANJA KAZALCA
Povprečni letni dnevni promet (PLDP) 
Kazalec se spremlja na podlagi podatkov meritev PLDP na pomembnih državnih (regionalnih) cestah v občini. Meritve izvaja Direkcija RS za ceste (DRSC), objavljene so letno (za preteklo leto). Kazalec se mora spremljati za poseljena območja in najbolj obremenjene cestne odseke v občini. Dodatno se priporoča tudi spremljanje deleža tovornih vozil, ki je na nekaterih cestnih odsekih v občini večji od 10 %. Tovorna vozila namreč bistveno vplivajo na emisije hrupa in hkrati na slabšo kvaliteto življenjskega okolja. 
Kazalec se spremlja za najbolj obremenjene cestne odseke v občini 1 x letno po sprejemu plana. 
Dolžina stikov konfliktnih območij – območja stanovanj (SS) in proizvodnih dejavnosti (I)
Kazalec se spremlja ob predvidenih spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine ali države, v kolikor ti predvidevajo spremembe namenske rabe zemljišč. 
Kazalec se spremlja ob predvidenih spremembah in dopolnitvah občinskih ali državnih planskih dokumentov. 
Določitev ustrezne stopnje varstva pred hrupom (SVPH) glede na PNRP 
Občina mora spremljati določila in spremembe Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in zakonodaje, ki se nanaša na določitev stopnje varstva pred hrupom glede na podrobnejšo namensko rabo prostora, kot tudi določila in spremembe zakonodaje, ki se nanaša na zavarovana območja narave in plan prilagajati morebitnim spremembam 
1 x letno po sprejemu plana 
Število plinovodnih priključkov 
Kazalec se spremlja na podlagi evidence sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v občini, to je Energetike Ljubljana d.o.o., Ljubljana. 
Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. 
Emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja
Upravljavec naprave, za katero je s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, določeno, da je izvajanje prvih meritev ali obratovalnega monitoringa obvezno, mora za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja pripraviti letno poročilo.
v času poskusnega obratovanja novih virov onesnaževanja in 1x letno po sprejetju plana
Način urejanja in odvajanja komunalnih odpadnih voda
Letna poročila izvajalcev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, to je JP VO-KA SNAGAd.o.o.
Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. 
Kakovost pitne vode 
Letna poročila kakovosti pitne vode. 
Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora JP VO-KA izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v laboratoriju JP VO-KA.
Notranji nadzor nad kakovostjo pitne vode lokalnih vodovodov izvaja NLZOH, Maribor. 
Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. 
Vključenost gospodinjstev in pravnih oseb v organiziran odvoz odpadkov
Spremljanje količin zbranih odpadkov vrši javna komunalna služba za ravnanje z odpadki na podlagi letnih poročil o prevzetih in odloženih količinah odpadkov, kamor se štejejo tudi ločeno zbrane frakcije.
Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana.
Poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca občine.
Spremljanje porabe vrši upravljavec javne razsvetljave skupaj z občino, ki spremlja število prebivalcev.
Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana.
Vrednost osvetlitve na oknih stavb z varovanimi prostori.
Pristojne občinske službe.
Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana.
Kakovost zunanjega zraka
Pristojne občinske službe: načini ogrevanja objektov, število okoljskih con, polnilnice za električna vozila, dolžina kolesarskih poti.
Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana.
Neprijetne vonjave
Pristojne občinske službe: Število pomembnih virov vonjav in njihova oddaljenost od stanovanjskih območij
Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana.
Oskrbo s pitno vodo
Pristojne občinske službe: delež prebivalcev, ki nimajo nadzora na kakovostjo pitne vode (lastna zajetja).
Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana.
Ravnanje z odpadki
Število zbiralnic in zbirnih centrov na prebivalca: Letna poročila izvajalcev gospodarske javne službe Snaga, javno podjetje d.o.o. Podatki so dostopni pri odgovorni osebi. 
Število (ne)saniranih nelegalnih odlagališč odpadkov: Izhodišče za vzpostavitev ažurne občinske evidence je stanje po podatkih Registra divjih odlagališč (Geopedia), v nadaljevanju pa za ažurnost baze skrbi občina. V nadaljevanju lastna evidenca občine.
Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu plana.
Zagotavljanje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja
Pristojne občinske službe: delež zelenih površin, površine za urbano vrtnarjenje, ter površin za šport in rekreacijo.
Kazalec se spremlja ob predvidenih spremembah in dopolnitvah občinskih ali državnih planskih dokumentov.
3.1.7. Prostorsko izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
71. člen 
(območja, za katere je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov) 
(1) Podrobni prostorski načrti se izdelajo za območja enot urejanja, ko gre za:
– celovito oziroma delno prenovo naselja,
– pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo,
– prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– izkoriščanje mineralnih surovin ter sanacijo pridobivalnih prostorov,
– območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju, ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave.
(2) Meja podrobnega načrta je določena s tem prostorskim načrtom. Če se pokaže potreba v postopku priprave podrobnega načrta, se lahko meja korigira v postopku priprave podrobnega načrta. Podrobni načrt se lahko izdela tudi, če to ni določeno v občinskem prostorskem načrtu in se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta.
72. člen 
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Na območjih, kjer je s tem prostorskim načrtom predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje objektov,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture v trasah, ki jih s soglasjem potrdi organ Občine Dol pri Ljubljani, pristojen za gospodarske javne službe, za potrebe povezovanja infrastrukturnih omrežij, priključevanja obstoječih objektov ter priključevanja novih objektov, ki se gradijo v sosednjih območjih na podlagi OPPN,
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture,
– urejanje parkovnih in odprtih bivalnih površin, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča in podobno,
– vodnogospodarske ureditve,
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči in zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev,
– avtobusna postajališča s pripadajočimi ureditvami.
(2) Predhodna parcelacija pred sprejetjem podrobnega prostorskega načrta ni nujna, ker podrobni prostorski načrt definira tudi površine namenjene prometni, javni gospodarski infrastrukturi in javnim in skupnim površinam.
(3) Dovoljena je gradnja in vzdrževanje, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, ter gradnja nadomestnih objektov, v kolikor ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja posegov v prostor. V primeru, da gre za objekte, varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je za kakršnekoli posege treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine.
73. člen 
(prekoračitve FZ, DZP in FI in odstopanja) 
(1) V podrobnejših načrtih se vrednosti faktorja izrabe zemljišča in faktorja zazidanosti zemljišča izjemoma lahko prekoračijo za največ 10 % navedenih vrednosti, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Faktor odprtih zelenih površin se lahko zmanjša za največ 5 %. Prekoračitev je treba v podrobnejšem načrtu utemeljiti in dokazati, da so zagotovljene zelene in parkirne površine v skladu z določili tega prostorskega načrta.
(2) Pri načrtovanju občinskih podrobnih načrtov so dopustna odstopanja od usmeritev iz tega odloka glede določb glede umeščanja tipov objektov, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, geomehanskih, hidroloških, prometnih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
74. člen 
(veljavnost prostorskih izvedbenih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev) 
(1) Z dnem uveljavitve tega prostorskega načrta prenehajo veljati:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986–1990, za območje Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 71/04),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M 11 Dolsko (Uradni list RS, št. 61/98 – 70/98 – prečiščeno besedilo),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto B8 Beričevo (Uradni list SRS št. 27/87, Uradni list RS, št. 27/92, 61/98 – 70/98 – prečiščeno besedilo) in 29/08 in 34/08 – obvezna razlaga),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B 9 Dol (Uradni list SRS, št.27/87 in Uradni list RS, št. 27/92, 61/98 – 70/98 – prečiščeno besedilo, 86/02 in 46/06),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M 10 Vinje-Klopce-Senožeti (Uradni list RS, št. 61/98 – 70/98 – prečiščeno besedilo),
– Odlok o lokacijskem načrtu rekonstrukcije križišča “Dolsko” na glavni cesti G2-108, v km 7,320 odseka 1181 Šentjakob – Ribče (Uradni list RS, št. 81/04).
(2) V veljavi ostajajo:
– Lokacijski načrt za območje urejanja BS 9/1 VIDEM – DOL, morfološka enota 4A/1 VIDEM (Uradni list RS, št. 112/07),
– Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja BP 9/1 – Jub Dol,
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za MP 11/1 – Dolsko (Uradni list RS, št. 72/08).
75. člen 
(dokončanje postopkov) 
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katere je bila pred uveljavitvijo tega odloka vložena popolna zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih odlokov.
(2) Postopki izdaje projektnih pogojev mnenjedajalcev začeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih odlokov.
76. člen 
(dostopnost prostorskega akta) 
Ta odlok je na vpogled javnosti na sedežu Občine Dol pri Ljubljani in prostorsko informacijskem sistemu.
77. člen 
(veljavnost prostorskega načrta) 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 3500-0005/2008-354
Dol pri Ljubljani, dne 22. junija 2022
Župan 
Občine Dol pri Ljubljani 
Željko Savič 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti