Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2022 z dne 4. 4. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2022 z dne 4. 4. 2022

Kazalo

978. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo) (ZPIZ-2-UPB18), stran 2789.

  
Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 22. 2. 2022 je Državni zbor na seji dne 31. 3. 2022 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki obsega:
– Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12 z dne 14. 12. 2012),
– Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2A (Uradni list RS, št. 39/13 z dne 6. 5. 2013),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre-C (Uradni list RS, št. 99/13 z dne 3. 12. 2013),
– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 – ZIPRS1415 (Uradni list RS, št. 101/13 z dne 9. 12. 2013),
– Avtentično razlago petega odstavka 206. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ORZPIZ206 (Uradni list RS, št. 44/14 z dne 17. 6. 2014),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-B (Uradni list RS, št. 85/14 z dne 28. 11. 2014),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C (Uradni list RS, št. 95/14 z dne 29. 12. 2014),
– Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela – ZIUPTD (Uradni list RS, št. 90/15 z dne 27. 11. 2015),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2B (Uradni list RS, št. 102/15 z dne 24. 12. 2015),
– Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2C (Uradni list RS, št. 23/17 z dne 5. 5. 2017),
– Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2D (Uradni list RS, št. 40/17 z dne 21. 7. 2017),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2E (Uradni list RS, št. 65/17 z dne 20. 11. 2017),
– Zakon o spremembi Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela – ZIUPTD-A (Uradni list RS, št. 75/17 z dne 22. 12. 2017),
– Zakon o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2F (Uradni list RS, št. 28/19 z dne 3. 5. 2019),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2G (Uradni list RS, št. 75/19 z dne 12. 12. 2019),
– Zakon o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2H (Uradni list RS, št. 139/20 z dne 9. 10. 2020),
– Zakon o finančni razbremenitvi občin – ZFRO (Uradni list RS, št. 189/20 z dne 15. 12. 2020),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2I (Uradni list RS, št. 51/21 z dne 2. 4. 2021),
– Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2J (Uradni list RS, št. 121/21 z dne 23. 7. 2021),
– Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2K (Uradni list RS, št. 162/21 z dne 8. 10. 2021),
– Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk (Uradni list RS, št. 196/21 z dne 17. 12. 2021),
– Zakon o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2L (Uradni list RS, št. 10/22 z dne 21. 1. 2022),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2M (Uradni list RS, št. 29/22 z dne 4. 3. 2022).
Št. 172-01/22-9/4
Ljubljana, dne 31. marca 2022
EPA 2601-VIII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
Tina Heferle 
podpredsednica 
Z A K O N 
O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU uradno prečiščeno besedilo (ZPIZ-2-UPB18) 
PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina in področje zakona) 
(1) S tem zakonom se ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
– Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L št. 209 z dne 15. julija 1998, str. 323),
– Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 354 z dne 23. 12. 2016, str. 37; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2016/2341/EU) in
– Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011, str. 1), v delu, ki ureja pravico do enakega obravnavanja delavcev iz tretjih držav, ki se preselijo v tretjo državo glede pravic teh delavcev, ki jih prejmejo v zvezi s starostjo, invalidnostjo in smrtjo, zakonske pokojnine, osnovane na predhodni zaposlitvi in pridobljene v skladu z zakonodajo.
2. člen 
(temeljna načela in obseg zavarovanja) 
(1) Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti (v nadaljnjem besedilu: obvezno zavarovanje) obsega obvezno in prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz obveznega zavarovanja za primer starosti, invalidnosti in smrti, določene na podlagi dela, prispevkov, ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Obvezno zavarovanje temelji na odgovornosti Republike Slovenije, delodajalk ali delodajalcev (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) in na osebni odgovornosti zavarovank ali zavarovancev (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) za izvajanje zavarovanja.
(2) Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: poklicno zavarovanje) obsega obvezno vključitev v poklicno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko zavarovanja.
(3) Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: dodatno zavarovanje) obsega vključitev v kolektivno in individualno dodatno zavarovanje ter pravice in obveznosti iz zavarovanja za primer starosti in smrti, določene na podlagi vplačil v to obliko zavarovanja.
(4) Poklicno zavarovanje in dodatno zavarovanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena temeljita na odgovornosti Republike Slovenije, upravljavcev, delodajalcev in na osebni odgovornosti zavarovancev in članov ali članic (v nadaljnjem besedilu: član).
3. člen 
(pravice) 
(1) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.
(2) S poklicnim zavarovanjem se zagotavlja pravica do poklicne pokojnine.
(3) Z dodatnim zavarovanjem se zagotavljata pravica do dodatne starostne pokojnine ter pravica do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente.
4. člen 
(značilnosti pravic) 
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalke ali uživalca (v nadaljnjem besedilu: uživalec).
(2) Pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo, z izjemo dospelih neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov v primerih, določenih s tem zakonom.
(3) Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.
(4) Pravice iz poklicnega zavarovanja ter dodatnega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, razen pravice do izplačila odkupne vrednosti premoženja po smrti člana.
5. člen 
(naloge Republike Slovenije) 
(1) Republika Slovenija zagotavlja delovanje obveznega zavarovanja z določanjem stopnje prispevkov, obveznosti plačevanja prispevkov delodajalcev in zavarovancev, s pravili, ki urejajo obveznost prijave v zavarovanje, z načinom odmere, plačila in izterjave prispevkov, pogojev za priznanje, odmero in uživanje pravic, z urejanjem sistema matične evidence in nadzorom nad zagotavljanjem individualnih pravic.
(2) Republika Slovenija zagotavlja upravičenkam ali upravičencem (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) izplačevanje pokojnin in drugih prejemkov iz obveznega zavarovanja po tem zakonu tudi v primeru, ko odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) presegajo prihodke od prispevkov za obvezno zavarovanje. V tem primeru se razlika pokrije iz državnega proračuna oziroma iz drugih virov.
(3) Republika Slovenija zagotavlja delovanje poklicnega pokojninskega zavarovanja ter dodatnega zavarovanja in nadzoruje poslovanje nosilcev te oblike zavarovanja.
6. člen 
(obveznost zavarovanja) 
(1) V obvezno zavarovanje so vključene fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: oseba) ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon ali mednarodna pogodba.
(2) Zavarovalno razmerje nastane na podlagi tega zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna podlaga).
(3) Nastanek in prenehanje pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka sporoči delodajalec ali drug zavezanec za prijavo nosilcu zavarovanja z obvezno prijavo ali odjavo zavarovanja.
(4) Zavarovanci in delodajalci so dolžni davčnemu organu sporočati podatke, ki so potrebni za odmero oziroma obračun in plačilo prispevkov ter za nadzor nad plačevanjem in izterjavo prispevkov. Evidence, vzpostavljene za nadzor nad plačevanjem javnih dajatev, tvorijo enoten sistem.
(5) Če ta zakon ne določa drugače, so pravice iz obveznega zavarovanja sorazmerne zavarovančevi plači ali drugim dohodkom in vplačanim prispevkom.
7. člen 
(pomen izrazov) 
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. brezposelna ali brezposelni (v nadaljnjem besedilu: brezposelni): fizična oseba, ki po predpisih, ki urejajo trg dela, prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ter fizična oseba, ki je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje);
2. čisto vplačilo: vplačilo premije dodatnega zavarovanja, zmanjšane za vstopne stroške, ki pripadajo upravljavcu;
3. delovno razmerje: pravno razmerje, ki v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
4. delna pokojnina: del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela;
5. delodajalka ali delodajalec (v nadaljnjem besedilu: delodajalec): pravna oseba ali fizična oseba, za katero druga oseba opravlja delo v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ali na drugi pravni podlagi;
6. delovni čas: tedensko število ur dela, s katerim delavka ali delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) po pogodbi o zaposlitvi opravlja delo;
7. delovna invalidka ali delovni invalid (v nadaljnjem besedilu: delovni invalid): zavarovanec, pri katerem je v skladu s tem zakonom ugotovljena invalidnost in je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja;
8. dodana doba: četrtina obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje, ki se šteje kot pokojninska doba brez dokupa pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se ne upošteva za izračun višine pravic;
9. dodatek za pomoč in postrežbo: denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb;
10. dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v obliki pokojninske rente;
11. dokupljena doba: obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov;
12. družinska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrle upokojenke ali upokojenca (v nadaljnjem besedilu: upokojenec) ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon;
13. invalidska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;
14. kmetica ali kmet (v nadaljnjem besedilu: kmet): oseba, ki opravlja kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji (v nadaljevanju; kmetijska dejavnost), kot je določena s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, in je nosilec ali član kmetije;
15. legitimacijski papir: potrdilo, ki ga upravljavec pokojninskega sklada izda članu oziroma delodajalcu, s katerim lahko član oziroma delodajalec uveljavlja pravice iz dodatnega zavarovanja;
16. najnižja pokojninska osnova: najnižji znesek, od katerega se odmeri pokojnina, če je bil zavarovanec zavarovan od osnov, od katerih se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje, ki ne omogočajo odmere pokojnine, ki upokojencu zagotavlja ustrezno socialno varnost;
17. najvišja pokojninska osnova: najvišji znesek, od katerega se odmeri pokojnina, ne glede na višino osnov, od katerih se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;
18. osnova: osnova, od katere se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje;
19. poklicna pokojnina: prejemek iz poklicnega pokojninskega zavarovanja;
20. pokojnina: redni mesečni prejemek, ki temelji na pokojninskem in invalidskem zavarovanju in uživalcu zagotavlja materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca;
21. pokojninska osnova: znesek valoriziranih osnov iz določenega obdobja, iz katerega se odmeri pokojnina;
22. pokojninska doba: zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine;
23. pokojninska doba brez dokupa:
– obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
– obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, če se je oseba prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje pred 31. decembrom 2012, vendar zgolj do prve prekinitve zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki,
– dokupljena zavarovalna doba do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
– obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti,
– obdobja delovnega razmerja v tujini;
24. pokojninska družba: pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti dodatnega zavarovanja po tem zakonu;
25. pokojninski načrt: načrt poklicnega ali dodatnega zavarovanja, ki ureja temeljna razmerja med interesnimi skupinami v sistemu poklicnega ali dodatnega zavarovanja;
26. pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente: pokojninski načrt, ki določa pogoje in način izračunavanja ter način izplačevanja pokojninske rente;
27. polni delovni čas: tedensko število ur, ki je kot polni delovni čas določeno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
28. polni zavarovalni čas: tedensko število ur, ki velja za izvajanje zavarovanja oseb, ki niso v delovnem razmerju, in znaša 40 ur;
29. posebna doba: obdobja, ki se v skladu s tem zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe ne daje pravice do pokojnine;
30. predčasna dodatna pokojnina: pravica iz dodatnega zavarovanja, ki pripada članu ob dopolnitvi določene starosti, če izpolnjuje določene pogoje in ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, in se izplačuje v obliki pokojninske rente;
31. predčasna pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom in nima pravice do starostne pokojnine;
32. prenos: prenos sredstev med pokojninskimi skladi različnih upravljavcev v sistemu dodatnega zavarovanja;
33. prispevki: zneski, ki jih zavezanci za plačilo prispevkov plačajo v korist zavarovanca v obvezno ali poklicno zavarovanje in ki se upoštevajo pri določanju pravic iz zavarovanja;
34. prišteta doba: del obdobja med nastankom invalidnosti in določeno starostjo, ki se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine kot navidezna pokojninska doba;
35. sistem dodatnega zavarovanja: sistem, ki s pomočjo davčnih olajšav omogoča članom kolektivno in individualno dodatno zavarovanje, katerega namen je pridobitev pravice do predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente ali pravice do dodatne pokojnine;
36. starostna pokojnina: pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom;
37. šolanje: čas, v katerem je oseba vključena v javno priznani sistem dodiplomskega ali podiplomskega izobraževanja, vključno s srednješolskim izobraževanjem in izobraževanjem po predpisih o izobraževanju odraslih, in v katerem ne izpolnjuje pogojev za obvezno zavarovanje, lahko pa je prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje;
38. uživalec poklicne pokojnine: zavarovanec-član, ki mu je priznana poklicna pokojnina v skladu z 204. členom tega zakona;
39. uživalec pokojnine: oseba, ki ima v skladu s tem zakonom, predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, ali mednarodno pogodbo pravico do uživanja pokojnine iz obveznega zavarovanja;
40. vdovska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada preživeli zakonski partnerici ali partnerju (v nadaljnjem besedilu: partner) po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa tudi razvezanemu zakoncu, partnerju v zunajzakonski skupnosti ali partnerju v registrirani istospolni partnerski skupnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon;
41. vzajemni sklad: vzajemni sklad po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
42. zavarovalna doba: obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki;
43. zavarovalna podlaga: pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek zavarovalnega razmerja;
44. zavarovalni čas: tedensko število ur, s katerim je v obvezno zavarovanje vključena oseba, ki opravlja dejavnost oziroma je zavarovana na drugi podlagi; kot zavarovalni čas šteje tudi čas dela iz naslova več zavarovalnih razmerij in pomeni razliko med delovnim časom in polnim zavarovalnim časom;
45. zavarovanec: oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje;
46. zavarovanec-član: fizična oseba, ki je v skladu s 199. členom tega zakona vključena v poklicno zavarovanje, vse dokler ji ne preneha članstvo v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
47. zavezanec: pravna ali fizična oseba, ki je dolžna plačevati prispevke za obvezno oziroma poklicno zavarovanje po tem zakonu.
8. člen 
(financiranje) 
(1) Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija. Obvezno zavarovanje se financira tudi iz demografskega rezervnega sklada in drugih virov, določenih s tem zakonom.
(2) Poklicno zavarovanje financirajo delodajalci.
(3) Dodatno zavarovanje financirajo člani in delodajalci.
9. člen 
(nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja) 
(1) Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja je zavod, ki ima status javnega zavoda.
(2) Zavod je pravna oseba. Sedež zavoda je v Ljubljani.
10. člen 
(nosilci poklicnega in dodatnega zavarovanja) 
(1) Nosilec poklicnega zavarovanja je sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(2) Nosilci dodatnega zavarovanja so pokojninski skladi.
11. člen 
(postopek in vročitev) 
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.
(2) Vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti zavoda, razen odločb in sklepov, s katerimi je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja in o lastnosti zavarovanca iz prvega in tretjega odstavka 177. člena tega zakona, se vročajo z navadno vročitvijo. Če gre za navadno vročitev, vročitev velja za opravljeno 15. dan od dneva odpreme.
(3) Odločbe in sklepi zavoda, s katerimi je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja in o lastnosti zavarovanca iz prvega in tretjega odstavka 177. člena tega zakona, se vročajo z osebno vročitvijo.
(4) Če gre za osebno vročitev po elektronski poti, vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, ali z iztekom 15. dnevnega roka od dneva, ko je bil dokument puščen v varnem elektronskem predalu naslovnika.
(5) Kot varen elektronski predal se uporablja informacijski sistem eZPIZ zavoda.
(6) Odločbe, sklepi in drugi dokumenti zavoda se vročajo v fizičnem ali elektronskem izvirniku, v fizičnem ali elektronskem (skeniranem) prepisu.
11.a člen 
(podpis in pretvorba odločbe) 
(1) Izvirnik odločbe podpiše uradna oseba, ki jo izda in uradna oseba, ki je vodila postopek oziroma pripravila osnutek odločbe.
(2) Če se odločba ali sklep izda v elektronski obliki, vsebuje elektronski podpis uradne osebe, ki je v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Če se odločba v skladu z zakonom izdela samodejno, ima lahko namesto podpisa faksimile.
(3) Na odločbi ali sklepu v elektronski obliki se označi, da je podpisana z elektronskim podpisom z navedbo podatkov o podpisniku, času podpisa, izdajatelju in identifikacijski številki elektronskega potrdila. Na odločbi ali sklepu se navede tudi spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve veljavnosti elektronskega podpisa.
(4) Fizični prepis odločbe ali sklepa se overi z oznako o točnosti prepisa in lastnoročnim podpisom uradne osebe, ki je opravila prepis, elektronski pa z elektronskim podpisom uradne osebe.
(5) Overitev fizičnega prepisa odločbe ali sklepa, izdane v elektronski obliki ni potrebna, če organ zagotovi druge načine preverjanja istovetnosti fizičnega prepisa z elektronskim izvirnikom. Na odločbi ali sklepu se navede spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve istovetnosti.
(6) Fizični prepis odločbe ali sklepa iz četrtega in petega odstavka tega člena ima enako dokazno vrednost kot izvirnik odločbe.
12. člen 
(zagotavljanje podatkov za izvajanje obveznega zavarovanja) 
(1) Zavod za izvajanje obveznega zavarovanja v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja matično evidenco o zavarovancih in uživalcih pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pridobiva in nadalje obdeluje potrebne podatke o zavarovancih in uživalcih pravic po tem zakonu brez njihove predhodne pisne privolitve iz evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, vključno s podatki, ki so davčna tajnost. Zavod pridobiva podatke od naslednjih upravljavcev:
– Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava) – podatke, ki jih vodi po zakonu, ki ureja davčni postopek, in zakonu, ki ureja finančno upravo;
– Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje;
– Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, in zakonom, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev;
– centrov za socialno delo – podatke, ki jih vodijo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, zakonom, ki ureja socialno varstvo, in zakonom, ki ureja rejniško dejavnost;
– ministrstva, pristojnega za delo – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
– Inšpektorata Republike Slovenije za delo – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijo dela, zakonom, ki ureja delovna razmerja, in zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu;
– Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom o poslovnem registru;
– upravljavca Centralnega registra prebivalstva – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja centralni register prebivalstva, zakonom, ki ureja državljanstvo, in zakonom, ki ureja prijavo prebivališča;
– upravljavca matičnega registra – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja matični register;
– Vrhovnega sodišča Republike Slovenije – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
– upravljavca Evidenčnega analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo;
– upravljavca Centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja;
– upravljavca Registra kmetijskih gospodarstev – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
– nosilca poklicnega zavarovanja – podatke, ki jih vodi v skladu s tem zakonom;
– upravljavcev evidenc – podatke, ki jih vodijo v skladu z zakonom, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti;
– izvajalcev plačilnih storitev – podatke, ki jih vodijo na podlagi zakona, ki ureja plačilne storitve.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka zavod pridobiva tudi o družinskih članih zavarovancev in uživalcev pravic po tem zakonu, če so ti potrebni za ugotavljanje pravic in obveznosti zavarovancev in uživalcev pravic po tem zakonu.
(3) Upravljavci uradnih in drugih evidenc so dolžni zavodu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zahtevane podatke posredovati brezplačno. Pridobitev podatkov se lahko omogoči tudi na samodejni način.
(4) Zavod lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu in po zakonu, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poveže z evidencami upravljavcev iz prvega odstavka tega člena tako, da je možna samodejna pridobitev podatkov v evidencah na način, da se osebni podatki samodejno posodobijo ali da povezovanje omogoča vsaj, da se v evidencah pri osebnih podatkih določenega ali določljivega posameznika pojavi samodejno opozorilo, da je pri njegovih podatkih v drugi zbirki osebnih podatkov prišlo do spremembe. Za povezovanje se kot identifikacijska povezovalna znaka osebe uporabita osebno ime in njegova enotna matična številka občana ali njegova davčna številka.
DRUGI DEL OBVEZNO ZAVAROVANJE 
I. poglavje: ZAVAROVANCI 
13. člen 
(obvezno zavarovane osebe) 
(1) Obvezno se zavarujejo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje po tem zakonu (v nadaljevanju zavarovanci).
(2) Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se mora zavarovanec, ki je po prednostni zavarovalni podlagi zavarovan za manj kot polni delovni čas, do polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa zavarovati na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje drugih zavarovalnih podlag.
(4) Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena oseba, ki ji je priznana pravica, na podlagi katere se obvezno vključi v zavarovanje v skladu z drugim ali četrtim odstavkom 19. člena tega zakona, pridobi in ohrani prednostno zavarovanje na podlagi z odločbo priznane pravice tudi, če je hkrati v pravnem razmerju iz 15., 16. in 17. člena tega zakona.
(5) Zavarovanci so tudi osebe, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.
14. člen 
(delavci v delovnem razmerju) 
(1) Obvezno se zavarujejo delavci v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije.
(2) Obvezno se zavarujejo izvoljene ali imenovane nosilke ali nosilci (v nadaljnjem besedilu: nosilec) javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo.
(3) Obvezno se zavarujejo tudi delavci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno.
(4) Obvezno se zavarujejo tudi delavci, ki so na območju Republike Slovenije v delovnem razmerju pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če posebni predpis ali mednarodna pogodba ne določa drugače.
(5) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uporablja zakonodaja Republike Slovenije.
(6) Obvezno se zavarujejo delavci v delovnem razmerju, ki pri delodajalcu izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje tudi na podlagi 16. člena tega zakona, vendar so prednostno zavarovani na podlagi delovnega razmerja.
15. člen 
(samozaposlene osebe) 
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.
(2) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti in se zanje v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije.
(3) Samozaposlene osebe se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.
16. člen 
(družbeniki) 
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji (v nadaljnjem besedilu: družbenik) gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka se zavarujejo za polni zavarovalni čas oziroma do polnega zavarovalnega časa, če so na drugi podlagi zavarovane za manj kot polni delovni čas oziroma zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.
17. člen 
(kmetje) 
(1) Obvezno se zavarujejo kmetje, če imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela, če se ne šolajo in niso uživalci predčasne, starostne, vdovske ali invalidske pokojnine, če ob vložitvi prijave v zavarovanje dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana dosega najmanj znesek, ki je primerljiv z zneskom 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, in ga določi ministrica ali minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za kmetijstvo.
(2) Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dohodek, ugotovljen po predpisih, ki urejajo dohodnino, in sicer kot seštevek dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(3) Pod pogoji, ki so določeni s predpisi o morskem ribištvu, se za osebo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi oseba, ki je vpisana v evidenco ribičev-fizičnih oseb in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova, pri čemer se za dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje dohodek, dosežen z gospodarskim ribolovom.
(4) Osebe iz prejšnjih odstavkov se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.
18. člen 
(drugo pravno razmerje) 
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so uživalci pokojnine.
(2) Kot delo iz drugega pravnega razmerja iz prejšnjega odstavka se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena tega zakona se oseba zavaruje na podlagi 18. člena tega zakona, če ni zavarovana po določbah 14. do 17. člena, 19. ali 25. člena tega zakona.
19. člen 
(podlage v drugih predpisih) 
(1) Obvezno se zavarujejo osebe, za katere tako določajo predpisi, ki urejajo trg dela, in sicer brezposelni, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in osebe, ki so do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičene do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri zavodu za zaposlovanje.
(2) Obvezno se zavarujejo osebe, za katere tako določajo predpisi, ki urejajo starševsko varstvo, in sicer eden od staršev, ki je upravičenec do starševskega dodatka, če ni obvezno zavarovan na drugi podlagi; do delnega plačila za izgubljeni dohodek; do starševskega nadomestila in nima pravice do starševskega dopusta ter ni obvezno zavarovan na drugi podlagi; do plačila sorazmernega dela prispevkov in pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi varstva in nege otroka ali zaradi nege in varstva štirih ali več otrok za razliko do polnega delovnega časa.
(3) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, če niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.
(4) Obvezno se zavarujejo družinski pomočniki, upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke.
(5) Obvezno se zavarujejo osebe, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje rejniške dejavnosti.
(6) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo versko službo kot verski uslužbenci v skladu s predpisi, ki urejajo versko svobodo.
(7) Obvezno se zavarujejo vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka in državljani med prostovoljnim usposabljanjem za zaščito in reševanje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in niso obvezno zavarovani na drugi podlagi.
(8) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so upravičene do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po tem zakonu in niso obvezno zavarovane na drugi podlagi.
20. člen 
(posebni primeri zavarovanja) 
(1) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, je obvezno zavarovana oseba:
– ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu tega zakona, pri opravljanju navedene dejavnosti;
– ki v okviru drugega pravnega razmerja za plačilo opravlja delo iz 18. člena tega zakona, vendar pri opravljanju tega dela ni zavarovana na podlagi 16. ali 18. člena tega zakona.
(2) Oseba, ki opravlja kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in ni zavarovana po 17. členu tega zakona, se lahko zavaruje za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti.
(3) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so obvezno zavarovani:
– dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela ali delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah;
– otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v podjetjih za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu;
– osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado;
– vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah;
– osebe, ki se po predpisih, ki urejajo trg dela, po predpisih, ki urejajo zaposlovanje invalidov, ali po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, usposabljajo z delom pri izvajalcu ukrepa aktivne politike zaposlovanja ali pri izvajalcu drugega ukrepa oziroma programa, razen oseb, ki opravljajo javna dela;
– osebe, ki na podlagi predpisov, ki urejajo prekrške in izvrševanje kazenskih sankcij, opravljajo določene naloge v splošno korist ali v korist lokalne skupnosti;
– osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po tem zakonu, ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom;
– osebe, ki ne glede na določbo prvega odstavka 15. člena tega zakona niso zavarovane po 15. členu tega zakona in v skladu s predpisi o gostinstvu le občasno, največ do pet mesecev v koledarskem letu, opravljajo dejavnost kot sobodajalci – fizične osebe, oziroma z osebnim delom in brez zaposlenih opravljajo dejavnost domače in umetnostne obrti po predpisih, ki urejajo to dejavnost;
– (prenehala veljati)
(4) Osebe na prestajanju kazni zapora in mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, so pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu s tem zakonom obvezno zavarovane tudi za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe zunaj dela, nastale zaradi višje sile.
(5) Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu v primerih organizirane aktivnosti, so zavarovane osebe, ki:
– sodelujejo pri organiziranih delovnih akcijah, pri reševalnih akcijah ali pri zaščiti in reševanju v primerih naravnih in drugih nesreč;
– kot udeleženci mladinskih taborov v Republiki Sloveniji sodelujejo pri opravljanju del oziroma nalog na mladinskem taboru;
– opravljajo vojaško službo v rezervni ali vojni sestavi, nadomestno civilno službo ali službo v Civilni zaščiti oziroma se usposabljajo za opravljanje teh nalog na podlagi državljanske dolžnosti ali se usposabljajo na podlagi pogodbe o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ali se usposabljajo za opravljanje obrambnih nalog ter nalog zaščite, reševanja in pomoči;
– kot člani operativnih sestav prostovoljnih gasilskih enot oziroma gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, med izvajanjem požarne straže ali zavarovanja požarno nevarnih del, mest in javnih prireditev, na vajah in drugih oblikah usposabljanja ali pri javnih nastopih in demonstracijah gasilske dejavnosti za namen poučevanja in usposabljanja prebivalstva;
– kot člani gorske reševalne službe, jamarske reševalne službe, vodniki reševalnih psov ali potapljači in drugi reševalci in pripadniki operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, opravljajo naloge v zvezi z zaščito, reševanjem in pomočjo ogroženim ljudem, ali naloge v zvezi z zaščito in reševanjem premoženja, okolja in kulturne dediščine ali se organizirano usposabljajo za navedene naloge;
– pomagajo policiji in pooblaščenim uradnim osebam državnih organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju storilcev in pri varovanju pred kršitvami nedotakljivosti državne meje;
– opravljajo naloge policije kot osebe v rezervnem sestavu policije;
– opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov javno in drugo družbeno funkcijo ali državljansko dolžnost;
– kot športniki, šahisti, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane športne ali šahovske dejavnosti sodelujejo pri športnih ali šahovskih akcijah.
21. člen 
(pasivno zavarovanje) 
Osebe, ki so bile obvezno zavarovane, so zavarovane za invalidnost, ki je posledica bolezni oziroma poškodbe zunaj dela, tudi po prenehanju obveznega zavarovanja, če ob nastanku invalidnosti izpolnjujejo predpisano pokojninsko dobo za pridobitev teh pravic in niso uživalci starostne, predčasne ali invalidske pokojnine.
22. člen 
(trajanje zavarovanja) 
(1) Če ta zakon ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.
(2) Obvezno zavarovanje oseb iz 15. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost, ali od dne izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz registra oziroma evidence, začetka postopka osebnega stečaja, vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma v drugih primerih od dneva začetka opravljanja samostojne dejavnosti in se zaključi s prenehanjem opravljanja te dejavnosti.
(3) Obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra.
(4) Obvezno zavarovanje oseb iz 17. člena tega zakona nastopi z dnem izpolnitve pogojev po tem zakonu in lahko preneha z dnem prenehanja pogojev, z uveljavitvijo pravice do pokojnine ali z dopolnitvijo starosti 63 let, ko lahko dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona, če zavarovanec nima drugih dohodkov iz kmetijske dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko zavarovanci iz 17. člena tega zakona ostanejo v zavarovanju, če med zavarovanjem prenehajo izpolnjevati pogoj dohodka iz prvega odstavka 17. člena tega zakona.
(6) Obvezno zavarovanje se za osebe iz 18. člena tega zakona vzpostavi po preteku koledarskega leta, ko se na podlagi podatkov finančne uprave ugotovi skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij in se na njegovi podlagi ter z upoštevanjem drugih obveznih zavarovanj izračuna trajanje zavarovalne dobe.
23. člen 
(prekinitev obveznega zavarovanja) 
(1) Obvezno zavarovanje se prekine v obdobju suspenza pogodbe o zaposlitvi, pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ne morejo opravljati dejavnosti ali dela.
(2) Obvezno zavarovanje se za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona prekine v času, ko prejemajo nadomestilo zaradi poklicne rehabilitacije in so zavarovani na podlagi osmega odstavka 19. člena tega zakona.
24. člen 
(obdobja zunaj dela, ko se obvezno zavarovanje ne prekine) 
Zavarovanje zaposlenih v Republiki Sloveniji, državljanov Republike Slovenije, zaposlenih v tujini, samozaposlenih, družbenikov, ki so poslovodne osebe, in kmetov se ne prekine v obdobjih, ko:
– prejemajo nadomestilo plače za čas bolezni ali nadomestilo plače zaradi nege družinskega člana;
– prejemajo starševsko nadomestilo ali starševski dodatek;
– so na vojaških vajah ali na obrambnem usposabljanju oziroma na usposabljanju za delo v rezervni sestavi vojske ali policije ali delovanju v silah za zaščito, reševanje in pomoč oziroma so vpoklicani v Civilno zaščito do 14 dni ali s soglasjem delodajalca do 30 dni.
II. poglavje: PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE 
25. člen 
(prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje) 
(1) Oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let starosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po tem zakonu, se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje.
(2) Državljanke ali državljani (v nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije, ki so v delovnem razmerju v tujini, se lahko prostovoljno zavarujejo če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh pravic ne morejo uživati zunaj te države.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje oseba v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom, vendar le za razliko do polnega delovnega časa.
(4) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi uživalci družinske oziroma vdovske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ter prejemnice ali prejemniki (v nadaljnjem besedilu: prejemniki) poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja.
(5) Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in tretjega odstavka 17. člena tega zakona, razen pogoja dohodka iz prvega odstavka 17. člena tega zakona. Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se osebe iz tega odstavka lahko zavarujejo tudi do polnega zavarovalnega časa, če so v delovnem razmerju z manj kot polnim delovnim časom.
(6) Prenosnik kmetijskega gospodarstva, ki za prenos prejema rento iz naslova ukrepov kmetijske politike, se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje, če ni uživalec pokojnine.
(7) Zavod lahko osebo iz prvega odstavka tega člena pred vključitvijo v obvezno zavarovanje pošlje na predhodni zdravstveni pregled, na katerem se ugotovi, ali je zmožna za delo.
(8) Stroški pregleda iz prejšnjega odstavka bremenijo zavod.
TRETJI DEL PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ OBVEZNEGA ZAVAROVANJA 
I. poglavje: SPLOŠNI POJMI 
26. člen 
(pravice iz obveznega zavarovanja) 
(1) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo pravica do starostne, predčasne, invalidske, vdovske in dela vdovske pokojnine ter pravica do družinske in delne pokojnine.
(2) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti, in sicer: pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, pravica do začasnega nadomestila, pravica do nadomestila za invalidnost in pravica do delnega nadomestila.
(3) Z obveznim zavarovanjem se zagotavljata še pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.
II. poglavje: STAROSTNA IN PREDČASNA POKOJNINA 
27. člen 
(pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine) 
(1) Zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
(2) Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, pridobi zavarovanec (ženska) v obdobju od leta 2013 do leta 2015 starostno pokojnino, ko dopolni starost:
Leto
Leta
Meseci
2013
63
6
2014
64
0
2015
64
6
(3) V obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2019 pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 20 let pokojninske dobe in naslednjo starost:
Leto
Starost
Moški
Ženska
Leta
Meseci
Leta
Meseci
2013
63
6
61
6
2014
64
0
62
0
2015
64
6
62
6
2016
63
0
2017
63
6
2018
64
0
2019
64
6
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znašata v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2018 starost zavarovanca (moški in ženska) in pokojninska doba zavarovanca (ženska) brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine:
Leto
Starost
Pokojninska doba brez dokupa (ženska)
Moški
Ženska
Leta Meseci
Leta Meseci
Leta Meseci
2013
58 4
58 0
38 4
2014
58 8
58 4
38 8
2015
59 0
58 8
39 0
2016
59 4
59 0
39 4
2017
59 8
59 4
39 8
2018
59 8
28. člen 
(znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine) 
(1) Starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določene v prejšnjem členu tega zakona, se lahko znižajo zaradi:
– skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za šest mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok,
– služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in
– vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.
(2) Do znižanja starostne meje po prvi alineji prvega odstavka tega člena je upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva užival moški. Na tej podlagi se ženski oziroma moškemu, če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 61. leta starosti. Če sta ženska oziroma moški dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 56. leta starosti (ženska) oziroma do dopolnjenega 58. leta starosti (moški).
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v prehodnem obdobju, ki traja do 31. decembra 2018, ženski, ki je dopolnila pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za posamezno koledarsko leto v petem odstavku 27. člena tega zakona oziroma moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, zniža za pridobitev pravice do starostne pokojnine po prvi alineji prvega odstavka tega člena starostna meja, določena v petem odstavku 27. člena, vendar največ do starosti 56 let (ženska) oziroma 58 let (moški).
(4) Do znižanja starostne meje po drugi alineji prvega odstavka tega člena je upravičen moški. Če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 63. leta starosti. Če je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se mu lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 58. leta starosti.
(5) Do znižanja starostne meje po tretji alineji prvega odstavka tega člena sta upravičena ženska in moški. Če sta dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se jima lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenih 57. let (ženska) oziroma 58. let starosti (moški).
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se v prehodnem obdobju, ki traja do 31. decembra 2018, ženski, ki je dopolnila pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za posamezno koledarsko leto v petem odstavku 27. člena tega zakona oziroma moškemu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, zniža za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tretji alineji prvega odstavka tega člena starostna meja, določena v petem odstavku 27. člena, vendar največ do starosti 56 let (ženska) oziroma 58 let (moški).
(7) Če je moški upravičen do znižanja starostne meje 60 let po prvi, drugi in tretji alineji prvega odstavka tega člena, se mu starostna meja najprej zniža po petem odstavku, tako znižana starost pa nato še po drugem in četrtem odstavku tega člena. Če je ženska upravičena do znižanja starostne meje 60 let po prvi in tretji alineji prvega odstavka tega člena, se ji starostna meja najprej zniža po drugem odstavku, tako znižana starost pa nato še po petem odstavku tega člena, vendar največ do 57. leta starosti.
(8) Če je moški upravičen do znižanja starostne meje 65 let po prvi in drugi alineji prvega odstavka tega člena, se mu starostna meja najprej zniža po drugem odstavku, tako znižana starost pa nato še po četrtem odstavku tega člena, pri čemer se ne more znižati pod 63 let.
29. člen 
(pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine) 
(1) Zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znašata v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2018 starost zavarovanca (moški in ženska) in pokojninska doba zavarovanca (ženska) za pridobitev pravice do predčasne pokojnine:
Leto
Starost
Pokojninska doba (ženska)
Moški
Ženska
Leta Meseci
Leta Meseci
Leta Meseci
2013
58 4
58 0
38 4
2014
58 8
58 4
38 8
2015
59 0
58 8
39 0
2016
59 4
59 0
39 4
2017
59 8
59 4
39 8
2018
59 8
III. poglavje: ODMERA STAROSTNE IN PREDČASNE POKOJNINE 
30. člen 
(pokojninska osnova) 
(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).
(2) Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega odstavka določi in objavi minister, pristojen za finance.
(3) Za leto zavarovanja se pri izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.
(4) Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje, kot je določeno v prejšnjem odstavku, ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se tako leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V tem primeru se pri določitvi obdobja iz drugega odstavka tega člena upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki.
(5) Za izračun pokojninske osnove se ne glede na plačilo prispevkov ne upoštevajo osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine.
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz 148. in 151. člena tega zakona.
(7) Ne glede na drugi odstavek tega člena znaša v letu 2013 obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove 19 let in se v prehodnem obdobju z začetkom vsakega naslednjega koledarskega leta podaljša za eno leto, dokler ne doseže 24 let.
31. člen 
(določitev pokojninske osnove zavarovancem, ki nimajo vsaj enega leta zavarovanja) 
(1) Zavarovancu, ki po 1. januarju 1970 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, se ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
(2) Na način, določen v prejšnjem odstavku, se določi pokojninska osnova tudi zavarovancu, za katerega osnove ni mogoče ugotoviti.
32. člen 
(upoštevanje nadomestil) 
(1) Za izračun pokojninske osnove se štejejo tudi:
– nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o urejanju trga dela;
– nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, ki jih je zavarovanec prejel zaradi dela na drugem delovnem mestu, nadomestila plače za čas poklicne rehabilitacije iz drugega odstavka 80. člena tega zakona in nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, ko je zavarovanec delal s krajšim delovnim časom od polnega, če je bil v času uživanja navedenih pravic obvezno zavarovan;
– nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in po predpisih o delovnih razmerjih oziroma po predpisih o urejanju trga dela, po predpisih o starševskem dopustu in nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po prvem in tretjem odstavku 80. člena tega zakona.
(2) Zavarovancem iz tretje alineje prejšnjega odstavka se za čas prejemanja nadomestila za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
(3) Kadar se v plačo za izračun pokojninske osnove všteva plača iz preteklega leta, se ta plača valorizira z istim valorizacijskim količnikom, kot bi se plača, ki je bila podlaga za izračun osnove za odmero nadomestila.
(4) Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena, ki v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila plače ni imel plače ali nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja, se za izračun pokojninske osnove upošteva plača iz tekočega leta.
33. člen 
(preračun plače na polni delovni čas) 
(1) Plača, ki jo delavec v posameznem letu zavarovanja doseže z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa, se za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas.
(2) Znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas za posamezno leto zavarovanja, se izračuna tako, da se skupni znesek plače, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je delavec prejel za leto zavarovanja, deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s časom, krajšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur, ki ustreza številu ur polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa za dopolnjeno zavarovalno dobo s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Preračunani znesek se vzame kot plača za leto zavarovanja, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove.
34. člen 
(vštevanje plače za dopolnilno delo) 
Plača, ki jo je delavec prejel za dopolnilno delo pri drugem delodajalcu, opravljeno v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti, če so bili od nje plačani prispevki.
35. člen 
(valorizacija osnov iz prejšnjih let) 
(1) Pri izračunu pokojninske osnove se osnove iz prejšnjih let zavarovanja, upoštevane po 30. in 32. členu tega zakona, preračunajo z valorizacijskimi količniki.
(2) Valorizacijski količniki se vsako leto določijo na novo in se izračunajo po naslednji formuli na tri decimalna mesta:
PPZOKPU
PPZOKL
PPZOKPU = povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero so določeni količniki,
PPZOKL = povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto
(3) Povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za posamezno koledarsko leto od leta 1991 naprej, se izračuna tako, da se povprečna bruto plača na zaposleno osebo, ugotovljena po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, preračuna s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
(4) Valorizacijske količnike vsako leto objavi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
36. člen 
(najnižja in najvišja pokojninska osnova) 
(1) Najnižja pokojninska osnova se določi od 1. januarja posameznega koledarskega leta v višini 76,5 % povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji ter povečane za odstotek, s katerim so usklajene pokojnine od 1. januarja tekočega koledarskega leta. Višina najnižje pokojninske osnove se nato spreminja v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin v tekočem koledarskem letu.
(2) Najvišja pokojninska osnova se določi v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove.
(3) Zavarovancu se odmeri starostna pokojnina od najnižje ali najvišje pokojninske osnove določene v posameznem koledarskem letu, če starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu uveljavitve pravice, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, ne dosega ali preseže znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjenega od najnižje ali najvišje pokojninske osnove.
37. člen 
(določitev odstotka za odmero starostne pokojnine) 
(1) Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 29,5 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,36 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska doba
Odmerni odstotek 
(v %)
Pokojninska doba
Odmerni odstotek 
(v %)
Pokojninska doba
Odmerni odstotek 
(v %)
15
29,50
25
43,10
35
56,70
16
30,86
26
44,46
36
58,06
17
32,22
27
45,82
37
59,42
18
33,58
28
47,18
38
60,78
19
34,94
29
48,54
39
62,14
20
36,30
30
49,90
40
63,50
21
37,66
31
51,26
22
39,02
32
52,62
23
40,38
33
53,98
24
41,74
34
55,34
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 27 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,26 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska doba
Odmerni odstotek za moške (v %)
Pokojninska doba
Odmerni odstotek za moške (v %)
Pokojninska doba
Odmerni odstotek za moške (v %)
15
27,00
25
39,60
35
52,20
16
28,26
26
40,86
36
53,46
17
29,52
27
42,12
37
54,72
18
30,78
28
43,38
38
55,98
19
32,04
29
44,64
39
57,24
20
33,30
30
45,90
40
58,50
21
34,56
31
47,16
22
35,82
32
48,42
23
37,08
33
49,68
24
38,34
34
50,94
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 27,50 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,28 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska doba
Odmerni odstotek za moške (v %)
Pokojninska doba
Odmerni odstotek za moške (v %)
Pokojninska doba
Odmerni odstotek za moške (v %)
15
27,50
25
40,30
35
53,10
16
28,78
26
41,58
36
54,38
17
30,06
27
42,86
37
55,66
18
31,34
28
44,14
38
56,94
19
32,62
29
45,42
39
58,22
20
33,90
30
46,70
40
59,50
21
35,18
31
47,98
22
36,46
32
49,26
23
37,74
33
50,54
24
39,02
34
51,82
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem (moškim), ki starostno pokojnino uveljavijo od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 28,50 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,32 %, brez zgornje omejitve na način:
Pokojninska doba
Odmerni odstotek za moške (v %)
Pokojninska doba
Odmerni odstotek za moške (v %)
Pokojninska doba
Odmerni odstotek za moške (v %)
15
28,50
25
41,70
35
54,90
16
29,82
26
43,02
36
56,22
17
31,14
27
44,34
37
57,54
18
32,46
28
45,66
38
58,86
19
33,78
29
46,98
39
60,18
20
35,10
30
48,30
40
61,50
21
36,42
31
49,62
22
37,74
32
50,94
23
39,06
33
52,26
24
40,38
34
53,58
(5) (črtan)
(6) (črtan)
(7) Če pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, znaša odmerni odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo iz prvega odstavka tega člena 0,68 %, iz drugega odstavka 0,63 %, iz tretjega odstavka 0,64 % in iz četrtega odstavka 0,66 %.
(8) Ne glede na prvi do sedmi odstavek tega člena se zavarovancu, ki izpolni pogoje iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona in ostane vključen ali se znova vključi v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju po uveljavitvi tega zakona, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %.
(9) K pokojninski dobi, dopolnjeni po prenehanju ugodnejšega vrednotenja, določenega v prejšnjem odstavku, se prišteje pokojninska doba, dopolnjena do izpolnitve pogojev iz prejšnjega odstavka, ki je ni bilo mogoče vrednotiti, ker je krajša od šestih mesecev.
(10) Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, se zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan Evropske unije in za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti, odstotek odmere pokojnine poveča za 1,36 %, vendar največ do višine 4,08 %. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva v trajanju vsaj 120 dni užival moški, o čemer se za vsakega posameznega otroka sporazumno dogovorita. Če ni sporazumne odločitve, je do dodatnega odmernega odstotka upravičen tisti od staršev, ki je v pretežnem delu uveljavil pravico do starševskega dopusta. Če nobeden od staršev ni bil na starševskem dopustu ali sta uveljavila pravico do starševskega dopusta v enakem delu, je do dodatnega odmernega odstotka upravičena ženska. Ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. V primeru smrti ženske, ki ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko moški uveljavi dodatni odmerni odstotek brez sporazumnega dogovora.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek dodatnega odmernega odstotka ni mogoče priznati za otroke, ki so jih zavarovanci uveljavljali pri znižanju starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona. Zavarovanec lahko za otroke, ne glede na njihovo število, uveljavi pravico iz prejšnjega odstavka ali pa znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 28. člena tega zakona.
38. člen 
(odmera predčasne pokojnine) 
(1) Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti zmanjša za 0,3 %. Zmanjšanje pokojnine po določbah tega člena je trajno.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v obdobju od leta 2013 do 31. decembra 2015 (moški) oziroma do 31. decembra 2019 (ženska) upošteva starost, določena v tretjem odstavku 27. člena tega zakona, vendar zmanjšanje ne sme znašati več kot znaša zmanjšanje za 5 let manjkajoče starosti.
(3) Če zavarovanec, ki je uveljavil izplačilo dela predčasne pokojnine, pozneje uveljavi predčasno pokojnino, ker še ne izpolnjuje pogojev za starostno pokojnino, se mu predčasna pokojnina odmeri po prvem odstavku tega člena.
39. člen 
(najnižja pokojnina) 
(1) Zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona, je zagotovljena najnižja pokojnina v znesku, ki se v letu 2021 določi v višini 29,5 % najnižje pokojninske osnove.
(2) Zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah, je zagotovljen najmanj sorazmerni del zneska pokojnine iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo odmero starostne in invalidske pokojnine, je zavarovancu (moškemu in ženski), ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, zagotovljena pokojnina v višini 620 eurov.
(4) Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo odmero invalidske pokojnine, se zavarovancu, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine po določbah tega zakona, zagotavlja invalidska pokojnina v znesku, ki se v letu 2021 določi v višini 41 % najnižje pokojninske osnove.
(5) Zavarovancu iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine v sorazmernem delu po mednarodnih pogodbah, je zagotovljen sorazmerni del zneska pokojnine iz prejšnjega odstavka.
(6) Pri ugotavljanju pokojninske dobe iz tretjega odstavka tega člena se dodana doba ne upošteva.
(7) Zneski pokojnin iz prvega do petega odstavka tega člena se usklajujejo v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin.
(8) Znesek pokojnine iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se ne zagotavlja zavarovancem iz prvega odstavka 401. člena tega zakona.
39.a člen 
(izplačilo dela pokojnine) 
(1) Zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, in sicer v skladu s prvim odstavkom 391. člena ali 394. členom tega zakona, se od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 40 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Zavarovancu se del pokojnine iz prejšnjega stavka lahko izplačuje največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(2) Izplačilo dela pokojnine lahko uveljavi tudi uživalec starostne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih, ki se je oziroma se bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Del pokojnine se izplačuje v višini 40 % že uveljavljene pokojnine od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od vključitve v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom oziroma največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(3) Če je posameznik uveljavil izplačilo po prvem in drugem odstavku tega člena, se 40 % pokojnine lahko skupno izplačuje največ za tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(4) Zavarovancu, ki je uveljavil izplačilo dela pokojnine, se po poteku obdobja iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena izplačuje 20 % starostne pokojnine, ki je bila osnova za odmero 40 % starostne pokojnine z uskladitvami, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Zavod po uradni dolžnosti začne izplačevati spremenjeno višino izplačila dela pokojnine.
(5) Med uživanjem dela pokojnine iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka tega člena ni mogoče zahtevati spremembe odmere dela pokojnine, razen v primeru uveljavitve pravice do pokojnine in ponovnega vstopa v zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(6) Zavod v informaciji, ki jo pošlje zavarovancu po uradni dolžnosti na podlagi šestega odstavka 140. člena tega zakona, opozori na možnost uveljavitve izplačevanja 40 % starostne pokojnine na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena in poda pojasnilo o izplačevanju 20 % starostne pokojnine po uradni dolžnosti na podlagi četrtega odstavka tega člena.
IV. poglavje: DELNA POKOJNINA 
40. člen 
(delna pokojnina) 
(1) Zavarovanec iz 14., 15., 16. oziroma 17. člena tega zakona, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko.
(2) Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa.
(3) Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, se delna pokojnina poveča za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena tega zakona, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
(4) Sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka, ki se izplačuje največ tri leta, znaša:
– 20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
– 35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
(5) Sorazmerni del zneska iz tretjega odstavka po preteku obdobja treh let znaša:
– 10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
– 17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
(6) Zavarovancu se v času prejemanja delne pokojnine zaradi spremembe obsega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena spremeni višina delne pokojnine. Novi znesek delne pokojnine se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega zavarovanja.
(7) Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva:
– izplačilo usklajenega zneska predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali
– odstotno povečanje predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja ali
– ponovno odmero predčasne ali starostne pokojnine ali odmero starostne pokojnine, ob upoštevanju osnov, od katerih so plačani prispevki, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost ob prenehanju uživanja delne pokojnine.
40.a člen 
(omejitev izplačevanja dela pokojnine, višje delne pokojnine in višjega sorazmernega dela pokojnine) 
(1) Če je zavarovanec v različnih časovnih obdobjih uveljavil izplačilo dela pokojnine na podlagi prvega ali drugega odstavka 39.a člena tega zakona, delno pokojnino na podlagi tretjega odstavka 40. člena tega zakona, ki je povišana za sorazmerni del izplačila 40 % starostne pokojnine oziroma sorazmerni del pokojnine na podlagi četrtega odstavka 116. člena tega zakona, ki je povišan za sorazmerni del izplačila 40 % starostne pokojnine, znaša skupno obdobje prejemanja dela pokojnine, višje delne pokojnine oziroma višjega sorazmernega dela pokojnine največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.
(2) Po poteku obdobja iz prejšnjega odstavka se zavarovancu izplačuje 20 % starostne pokojnine, oziroma delna pokojnina, povišana za sorazmerni del izplačila 20 % starostne pokojnine oziroma sorazmerni del starostne pokojnine, povišan za sorazmerni del izplačila 20 % starostne pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 39.a člena tega zakona, tretjega odstavka 40. člena tega zakona ali četrtega odstavka 116. člena tega zakona.
(3) Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni del zneska po tretjem odstavku 40. člena tega zakona in sorazmerni del zneska po četrtem odstavku 116. člena tega zakona se ne izplačujejo, če zavarovanec ne dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, daljše od 30 delovnih dni oziroma če je na dan vložitve zahteve že odsoten z dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju več kot 30 delovnih dni, pri čemer se kot tedenska delovna obveznost šteje pet delovnih dni v tednu, od ponedeljka do petka.
(4) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se po uradni dolžnosti prejemek začne znova izplačevati, ko začne opravljati delo.
(5) Zavod pridobi podatke o začasni zadržanosti z dela iz tretjega odstavka tega člena od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in po uradni dolžnosti preneha izplačevati prejemke iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Izplačilo dela pokojnine iz 39.a člena tega zakona ne pripada zavarovancem, ki so v zavarovanje vključeni na podlagi prvega odstavka 19. člena tega zakona.
(7) Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni del zneska po tretjem odstavku 40. člena tega zakona in sorazmerni del zneska po četrtem odstavku 116. člena tega zakona se ne izplačujejo, če zavarovanec iz šestega odstavka 14. člena ter iz 15., 16. in 17. člena tega zakona na dan uveljavitve izplačila in ves čas prejemanja nima v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost.
(8) Zavod pridobi podatke iz prejšnjega odstavka od finančne uprave. Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se po uradni dolžnosti prejemek začne ponovno izplačevati s prvim dnem po plačilu prispevkov za socialno varnost v celoti.
V. poglavje: INVALIDSKA POKOJNINA 
41. člen 
(pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine) 
Pravico do invalidske pokojnine pridobi:
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije;
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let;
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let;
– zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.
42. člen 
(minimalna pokojninska doba) 
Zavarovanec iz prejšnjega člena pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica:
– poškodbe pri delu ali poklicne bolezni – ne glede na pokojninsko dobo;
– poškodbe zunaj dela ali bolezni – pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (v nadaljnjem besedilu: delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta.
43. člen 
(mlajši invalid) 
(1) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je bil ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje ali če je dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe.
(2) Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno četrtino delovnih let.
44. člen 
(štetje delovnih let od višje starostne meje) 
Zavarovancu, ki je pridobil višjo strokovno izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega 26. leta starosti. Zavarovancu, ki je pridobil visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega 29. leta starosti.
44.a člen 
(štetje delovnih let v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja) 
Zavarovancu, ki je bil uživalec invalidske pokojnine in se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, se v ugotavljanje obdobja za določitev delovnih let ne všteva obdobje uživanja invalidske pokojnine.
45. člen 
(pokojninska osnova za odmero invalidske pokojnine) 
(1) Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine.
(2) Invalidska pokojnina, pridobljena s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega se po 30. členu tega zakona upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na podlagi osnov, od katerih so bili plačani prispevki v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.
(3) Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
46. člen 
(pokojninska osnova za odmero invalidske pokojnine v posebnih primerih) 
Osebam, pri katerih je invalidnost nastala v času trajanja zavarovanja po prvem in drugem odstavku, prvi alineji tretjega odstavka ali drugi alineji petega odstavka 20. člena tega zakona in jim pokojninske osnove ni mogoče določiti po prejšnjem členu tega zakona, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
47. člen 
(odmera invalidske pokojnine v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni) 
(1) Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, ki ga za moške za 40 let pokojninske dobe določa 37. člen tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način, določen v 37. členu tega zakona, če je za zavarovanca ugodneje.
48. člen 
(odmera invalidske pokojnine v primeru poškodbe zunaj dela ali bolezni) 
(1) Invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način, določen v 37. členu tega zakona.
(2) Invalidska pokojnina iz prejšnjega odstavka se odmeri zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo starosti 65 let, najmanj v višini 41 % pokojninske osnove.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek znaša najnižji odstotek za odmero invalidske pokojnine v letih:
– 2020 37 % za moške in 39 % za ženske,
– 2021 38 % za moške in 39 % za ženske,
– 2022 40 % za moške in ženske.
(4) Če je invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela nastopila po dopolnitvi starosti 65 let, se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove najmanj v višini, določeni za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe.
49. člen 
(upoštevanje prištete pokojninske dobe) 
(1) Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine se določi ob upoštevanju dopolnjene pokojninske dobe zavarovanca in prištete pokojninske dobe, izračunane po 137. členu tega zakona.
(2) Invalidska pokojnina, odmerjena po prejšnjem odstavku za invalidnost, ki je posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni, ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, razen v primeru, če dopolnjena pokojninska doba presega 40 let oziroma če je odmerni odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo višji od odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe za moškega, določenega v 37. členu tega zakona.
50. člen 
(kombinirani vzroki invalidnosti) 
(1) Če je invalidnost, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se invalidska pokojnina odmeri kot ena pokojnina, ki je sestavljena iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, in iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za bolezen ali poškodbo zunaj dela.
(2) Sorazmerna dela za odmero invalidske pokojnine po prejšnjem odstavku se izračunata glede na to, koliko so vplivale na skupno invalidnost posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, koliko pa posledice bolezni ali poškodbe zunaj dela.
51. člen 
(odmera invalidske pokojnine pri kombiniranih vzrokih invalidnosti) 
(1) Invalidska pokojnina, ki pripada zavarovancu po prejšnjem členu, se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in posebej invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela.
(2) Od vsakega tako izračunanega zneska se odmeri odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost. Seštevek tako dobljenih zneskov ne more biti nižji od 26 % najnižje pokojninske osnove in ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene v višini 57,25 % od pokojninske osnove.
VI. poglavje: PRAVICE ZA PRIMER ZAVAROVANČEVE SMRTI 
52. člen 
(pogoji na strani umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic) 
(1) Vdova, vdovec oziroma drugi družinski člani umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, pridobijo pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine po njem, če je ta:
– izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne oziroma invalidske pokojnine po tem zakonu, pri čemer se smrt šteje, kot da je pri zavarovancu podana I. kategorija invalidnosti ali
– bil uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja ali uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.
(2) Če je zavarovanec oziroma uživalec pravic po tem zakonu umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo upravičenci pravico do vdovske oziroma družinske pokojnine po njem ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil.
(3) Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice vdove, vdovca oziroma drugih družinskih članov do pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic po tem zakonu, ima enake posledice kot njegova smrt tudi pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega.
1. Vdovska pokojnina
53. člen 
(pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine) 
(1) Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova ali vdovec umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic:
– če je do njegove smrti dopolnil(a) starost 58 let;
– če je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po njegovi smrti;
– če ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.
(2) Če postane vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine po tretji alineji prejšnjega odstavka tega člena popolnoma nezmožen(a) za delo, obdrži pravico do vdovske pokojnine, dokler je podana takšna nezmožnost.
(3) Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, ni dopolnil(a) 58 let starosti, dopolnil(a) pa je 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti.
(4) Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji(mu) ta pravica preneha pred dopolnjenim 58. letom, toda po dopolnjenem 53. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.
(5) Ne glede na določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, znaša starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine v obdobju od leta 2013 do leta 2021:
Leto
Starostna meja
Prvi, tretji in četrti odstavek
Tretji in četrti odstavek
2013
53 let in 6 mesecev
48 let in 6 mesecev
2014
54 let
49 let
2015
54 let in 6 mesecev
49 let in 6 mesecev
2016
55 let
50 let
2017
55 let in 6 mesecev
50 let in 6 mesecev
2018
56 let
51 let
2019
56 let in 6 mesecev
51 let in 6 mesecev
2020
57 let
52 let
2021
57 let in 6 mesecev
52 let in 6 mesecev
54. člen 
(vdovska pokojnina v posebnih primerih) 
(1) Pravico do vdovske pokojnine ima tudi:
– vdova, ki se ji je otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, rodil najkasneje 300 dni po njegovi smrti, in sicer od njegove smrti naprej;
– ob pogojih iz prejšnjega člena zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma po sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom;
– ob pogojih iz prejšnjega člena oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka.
(2) V primerih iz druge alineje prvega odstavka tega člena pridobi razvezani zakonec pravico do vdovske pokojnine kot souživalec, če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske zveze ali zunajzakonski partner.
2. Družinska pokojnina
55. člen 
(pogoji za pridobitev pravice do družinske pokojnine) 
(1) Po smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom, pri katerem so izpolnjeni pogoji iz 52. člena tega zakona, pridobijo pravico do družinske pokojnine:
– otroci;
– pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal ter starši, ki jih je bil umrli zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja (v nadaljnjem besedilu: drugi družinski člani).
(2) V primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka se šteje, da so brez staršev tudi vnuki oziroma drugi otroci, katerih starši so sicer živi, vendar so popolnoma nezmožni za delo v smislu 59. člena tega zakona.
56. člen 
(preživljanje družinskega člana) 
(1) Šteje se, da je zavarovanec ali uživalec pravice do svoje smrti preživljal družinskega člana, če:
– je do smrti imel z njim skupno stalno prebivališče in
– njegovi povprečni mesečni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred zavarovalnim primerom niso presegli 29 % najnižje pokojninske osnove, veljavne ob nastanku zavarovalnega primera.
(2) Med dohodke družinskih članov šteje tudi katastrski dohodek in drugi dohodki, ki so po predpisih, ki urejajo dohodnino osnova za odmero dohodnine.
(3) Med dohodke družinskih članov ne šteje denarna socialna pomoč po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke.
(4) Če sta oba starša, ki ju je zavarovanec ali uživalec pravice preživljal, še živa, se dohodki enega od roditeljev pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka iz prvega odstavka tega člena delijo na oba roditelja. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba starša dohodek.
(5) Če družinski član iz prvega odstavka tega člena ni imel ali nima z zavarovancem ali uživalcem pravice skupnega stalnega prebivališča, izpolnjuje pa druge pogoje iz navedenega odstavka, šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če mu je v koledarskem letu pred nastankom zavarovalnega primera redno mesečno dajal denarna sredstva najmanj v višini 29 % najnižje pokojninske osnove v tistem letu.
57. člen 
(otroci) 
(1) Otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
(2) Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik šolanja, ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta.
(3) Otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti pod pogojem, da je prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.
(4) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali do konca šolanja, ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.
(5) Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine ali po končanem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravic, določenih s tem zakonom, preživljal do svoje smrti.
(6) Če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda do dopolnjenega 26. leta starosti, če je šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti.
58. člen 
(drugi družinski člani) 
(1) Starši, ki jih je zavarovanec oziroma uživalec pravic, določenih s tem zakonom, preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če so:
– do smrti umrlega dopolnili starost 60 let ali
– bili ob smrti umrlega popolnoma nezmožni za delo.
(2) Če med trajanjem pravice do družinske pokojnine po drugi alineji prejšnjega odstavka upravičenec dopolni 60 let starosti, trajno obdrži družinsko pokojnino.
(3) Pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev umrlega, ki jih je ta preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni za otroke.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša v obdobju od leta 2013 do leta 2015 za mater, za očeta pa v letu 2013, starost za pridobitev pravice do družinske pokojnine v posameznem koledarskem letu:
Leto
Starost (leta)
Mati
Oče
2013
57
59
2014
58
2015
59
59. člen 
(popolna nezmožnost za delo) 
Za popolno nezmožnost za delo, ki je pogoj za pridobitev pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine, velja pri otrocih nezmožnost za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah pa I. kategorija invalidnosti.
60. člen 
(osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine) 
(1) Osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine je:
– pokojnina do katere je bil uživalec upravičen ob smrti;
– pokojnina ali sorazmerni del pokojnine, odmerjene po mednarodnih pogodbah, do katere je bil upravičen uživalec pokojnine ob smrti;
– starostna ali invalidska pokojnina, ki bi jo imel glede na vzrok smrti zavarovanec, uživalec delne pokojnine in pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.
(2) Določbe tega zakona o najnižji in najvišji pokojninski osnovi se upoštevajo tudi za izračun osnove za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine.
(3) Najnižja osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine je pokojnina, odmerjena najmanj v višini 38 % pokojninske osnove.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek znaša najnižja osnova za odmero vdovske oziroma družinske pokojnine v letih:
– 2020: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 34 % pokojninske osnove,
– 2021: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 35 % pokojninske osnove,
– 2022: pokojnina, odmerjena najmanj v višini 36,5 % pokojninske osnove.
61. člen 
(odmera in del vdovske pokojnine) 
(1) Vdovska pokojnina se odmeri v višini 70 % od osnove iz prejšnjega člena.
(2) Vdova ali vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko uživa pokojnino, ki si jo sam izbere.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se lahko vdovi ali vdovcu, če je to ugodneje, poleg predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove.
(4) Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne more presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.
(5) Če uveljavi izplačilo dela vdovske pokojnine le eden od zakoncev iz drugega odstavka 54. člena tega zakona, se souživalcu prizna vdovska pokojnina v višini razlike med vdovsko pokojnino, do katere sta upravičena, in izplačilom dela vdovske pokojnine.
62. člen 
(odmera družinske pokojnine) 
(1) Družinska pokojnina se odmeri od osnove, določene v 60. členu tega zakona, v odstotku, katerega višina je odvisna od vrste in števila družinskih članov. Za enega družinskega člana se odmeri v višini 70 %, za dva v višini 80 %, za tri v višini 90 % ter za štiri ali več v višini 100 % osnove.
(2) Če imajo pravico do družinske pokojnine samo otroci ali samo drugi družinski člani, se družinska pokojnina odmeri v višini iz prejšnjega odstavka in se razdeli na enake dele glede na število družinskih članov. Če imajo poleg otrok pravico do družinske pokojnine tudi drugi družinski člani, se odmeri otrokom družinska pokojnina v višini, določeni v prejšnjem odstavku in razdeli na enake dele glede na število družinskih članov, drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine, ki se razdeli na enake dele glede na število družinskih članov. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu družinskemu članu.
(3) Mladoletnim otrokom in drugim mladoletnim družinskim članom, ki živijo ločeno, se na njihovo zahtevo družinska pokojnina izplačuje ločeno.
(4) Če družinski člani izpolnjujejo pogoje za priznanje vdovske in družinske pokojnine, se vdovska pokojnina odmeri:
– v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov v prvem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova oziroma vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in otroci, ali
– v višini, določeni v prvem odstavku 61. člena tega zakona, če so do pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in drugi družinski člani; drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine ali
– v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov v prvem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova oziroma vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova oziroma vdovec in otroci; drugim družinskim članom pa pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine.
(5) Otroku, ki izgubi oba starša zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, se odmeri družinska pokojnina po tistem od staršev, ki je ugodnejša, in sicer v višini 100 % osnove iz 60. člena tega zakona. Dvema ali več otrokom pa se v takem primeru odmerita družinski pokojnini po vsakem od umrlih staršev v višini 100 % osnove iz 60. člena tega zakona, ki se delita v enakih sorazmernih delih glede na število otrok. Če razdelitev na enake dele ni mogoča, preostanek zneska pripada najstarejšemu otroku.
VII. poglavje: PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA 
1. Splošni pojmi
63. člen 
(definicija invalidnosti) 
(1) Invalidnost po tem zakonu je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.
(2) Invalidnost se razvršča v naslednje kategorije:
– I. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti;
– II. kategorija: če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več;
– III. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.
(3) Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
(4) Za zavarovanca iz 15., 16. in 17. člena tega zakona se kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje.
(5) Pri zavarovancu iz prejšnjega odstavka je invalidnost podana, če zavarovanec ni več zmožen polni delovni čas opravljati dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan.
(6) Zavarovanec, ki ni vključen v obvezno zavarovanje, lahko zahteva, da za delo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena šteje delo, ki ga je opravljal najmanj eno leto v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti.
64. člen 
(preostala delovna zmožnost) 
(1) Preostala delovna zmožnost je podana:
– če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti ali
– če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali
– če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo za najmanj štiri ure dnevno ali
– če zavarovanec lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno.
(2) Preostala delovna zmožnost zavarovanca se ugotavlja pri invalidnosti II. in III. kategorije.
65. člen 
(vzroki za nastanek invalidnosti) 
Vzroki za nastanek invalidnosti so:
– poškodba pri delu;
– poklicna bolezen;
– bolezen;
– poškodba zunaj dela.
66. člen 
(poškodba pri delu) 
(1) Za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje:
– poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
– poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti;
– obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.
(2) Za poškodbo pri delu šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prejšnjega odstavka, ki jo utrpijo zavarovanci v okoliščinah iz 20. in 21. člena tega zakona.
67. člen 
(poškodba, nastala v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva) 
Za poškodbo pri delu po tem zakonu šteje tudi poškodba, povzročena na način, določen v prvi alineji prvega odstavka prejšnjega člena, ki jo utrpi zavarovanec v zvezi z uveljavljanjem pravice do zdravstvenega varstva, če nastane:
– na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja zdravniškega pregleda ali ob vrnitvi; med prebivanjem v kraju, kjer je pregled, če je zavarovanca poklical na pregled pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda; če ni bil napoten, pa je iskal potrebno nujno zdravniško pomoč;
– na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do zdravstvene organizacije, kamor je bil zavarovanec napoten na zdravljenje, ali pri vrnitvi; med prebivanjem v zdravstveni organizaciji, v kateri se zdravi, pri čemer je z zdravljenjem mišljena tudi medicinska rehabilitacija;
– na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta do kraja pregleda ali zdravljenja ali pri vrnitvi, kadar je pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda določil zavarovanca, naj spremlja bolnika, ki ga je poslal na zdravniški pregled ali na zdravljenje v drug kraj, ali pa med prebivanjem v tistem kraju, če pride do poškodbe v neposredni zvezi s spremljanjem bolnika;
– na redni poti od stanovanja ali delovnega mesta ali od kraja, v katerem je bil zavarovanec na pregledu ali zdravljenju, do zavoda ali organizacije, kjer naj zavarovanec dobi proteze ali druge ortopedske pripomočke, ki mu jih je predpisal pristojni zdravnik; ob vrnitvi, kakor tudi tisti čas, ko se nahaja v teh zavodih ali organizacijah.
68. člen 
(poklicna bolezen) 
(1) Poklicne bolezni po tem zakonu so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.
(2) Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister, pristojen za zdravje.
69. člen 
(splošni pogoji za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti) 
(1) Če ni s tem zakonom določeno drugače, pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti in:
– je vključen v obvezno zavarovanje – ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo;
– ni vključen v obvezno zavarovanje – če izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
(2) Zavarovanci iz 18. člena tega zakona pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi I. kategorije, v primeru razvrstitve v II. kategorijo pa pravico do poklicne rehabilitacije.
VIII. poglavje: PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA 
1. Poklicna rehabilitacija
70. člen 
(namen poklicne rehabilitacije) 
Poklicna rehabilitacija je celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.
71. člen 
(obveznost poklicne rehabilitacije) 
Zavarovanec, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, se je dolžan usposabljati za ustrezno delo ob pogojih in na način, določen s tem zakonom, ter v skladu z obveznostmi, ki so določene v pogodbi iz 77. člena tega zakona.
72. člen 
(pogoji za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije) 
(1) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec:
– pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti;
– ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let starosti;
– ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom.
(2) Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi tudi zavarovanec:
– pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti;
– ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti;
– ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno.
73. člen 
(prilagoditev prostorov in delovnih sredstev ter pospeševanje zaposlovanja) 
(1) Če je za poklicno rehabilitacijo zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost, potrebna prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, zavod prevzame stroške prilagoditve.
(2) Če je za ohranitev zaposlitve zavarovanca, pri katerem je nastala invalidnost, potrebna prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, zavod delno ali v celoti prevzame stroške prilagoditve.
(3) Zavod lahko nameni del sredstev za invalidsko zavarovanje za ohranitev zaposlitve in pospeševanje zaposlovanja delovnih invalidov.
(4) Merila in postopek za določanje višine sredstev iz tega člena določi zavod.
74. člen 
(poklicna rehabilitacija v posebnih primerih zavarovanja) 
Zavarovanec iz prvega in drugega odstavka, prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka in druge alineje petega odstavka 20. člena tega zakona se s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo, za katero se zahteva strokovna izobrazba, kakršno daje šola, ki jo je obiskoval pred nastankom invalidnosti, razen če iz osebnih razlogov to ni mogoče.
75. člen 
(načini poklicne rehabilitacije) 
Poklicna rehabilitacija se v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zavarovanca opravi:
– s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem;
– s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja;
– z izobraževanjem ob delu s soglasjem zavarovanca, ki se bo usposabljal za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas;
– z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja.
76. člen 
(privajanje na delo) 
Za poklicno rehabilitacijo šteje tudi čas privajanja na delo, za katerega se je zavarovanec usposobil s poklicno rehabilitacijo, če je to potrebno, da bi mogel z normalnim delovnim učinkom opravljati drugo ustrezno delo.
77. člen 
(pogodba o poklicni rehabilitaciji) 
(1) Oblika in način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji, se določijo v pogodbi, ki jo sklenejo zavod, delodajalec ali zavod za zaposlovanje ter zavarovanec.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka se sklene, ko postane odločba o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije dokončna.
(3) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
(4) Pri poklicni rehabilitaciji, usposabljanju in zaposlitvi zavarovancev sodelujejo organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zavod za zaposlovanje.
(5) Zavarovanec in izvajalec poklicne rehabilitacije sta zavodu dolžna poročati o izvajanju in poteku poklicne rehabilitacije najmanj vsakih šest mesecev.
78. člen 
(pravica do nastanitve) 
Če je glede na oddaljenost zavarovančevega bivališča od šole, organizacije za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ali od delodajalca, kjer je na poklicni rehabilitaciji, nujno potrebna vožnja s prevoznimi sredstvi, zavarovanec pa se glede na stanje invalidnosti ne more voziti z javnimi prevoznimi sredstvi in mu tudi ni preskrbljen poseben prevoz, ima pravico do nastanitve na stroške zavoda, ki jih določi zavod.
79. člen 
(dolžnost zagotavljanja poklicne rehabilitacije) 
(1) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, je dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo delodajalec, pri katerem je bil zaposlen v času nastanka invalidnosti, drugim zavarovancem pa zavod.
(2) Pri poklicni rehabilitaciji zavarovancev lahko sodeluje z zavodom in delodajalci tudi zavod za zaposlovanje.
(3) Stroške poklicne rehabilitacije pokriva zavod.
80. člen 
(nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije) 
(1) Zavarovancu iz prvega odstavka 72. člena tega zakona, ki se ne usposablja ob delu, pripada v obdobju od pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije pa do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 130 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
(2) Zavarovancu, ki se izobražuje ob delu za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom, pripada od nastopa in do končane poklicne rehabilitacije denarno nadomestilo, odmerjeno v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
(3) Zavarovancu iz drugega odstavka 72. člena tega zakona pripada nadomestilo po prvem odstavku tega člena.
(4) Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi ne podpiše pogodbe iz 77. člena tega zakona ali če ne izpolnjuje v njej določenih obveznosti ali če v določenem roku iz neopravičenih razlogov, ki so določeni v pogodbi iz 77. člena tega zakona, ne nastopi ali ne konča poklicne rehabilitacije.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka zavarovanec na podlagi iste invalidnosti ne more pridobiti nobenih pravic po tem zakonu.
2. Pravica do premestitve
81. člen 
(pravica do premestitve) 
(1) Pravico do premestitve pridobi zavarovanec:
– po končani poklicni rehabilitaciji po prvem odstavku 72. člena tega zakona;
– s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti;
– s III. kategorijo invalidnosti, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.
(2) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotovi pravico do premestitve delodajalec.
3. Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno
82. člen 
(pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko) 
(1) Zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, ter zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela, na katerem dela, ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim časom od polnega, imata pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko.
(2) Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, na drugem delu pridobi zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji po drugem odstavku 72. člena tega zakona.
(3) Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, delodajalec.
83. člen 
(izbira pravice do poklicne rehabilitacije) 
Delovnemu invalidu se lahko namesto pravice do premestitve ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, prizna pravica do poklicne rehabilitacije, če tako zahtevo poda najkasneje na dan obravnave na invalidski komisiji I. stopnje. V tem primeru ima vse pravice na podlagi in v zvezi s poklicno rehabilitacijo.
4. Začasno nadomestilo
84. člen 
(začasno nadomestilo) 
(1) Zavarovanec, ki ima po zaključku poklicne rehabilitacije priznano pravico do premestitve ali pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, ima do začetka dela na drugem delu s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, pravico do začasnega nadomestila.
(2) Začasno nadomestilo se odmeri zavarovancu:
– iz 14. člena tega zakona v višini invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti;
– iz 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21. in 25. člena tega zakona v višini 50 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
(3) Začasno nadomestilo iz druge alineje prejšnjega odstavka se zavarovancu izplačuje do dneva ponovne zaposlitve, vendar največ dve leti.
5. Pravica do nadomestila za invalidnost
85. člen 
(pravica do nadomestila za invalidnost in odmera nadomestila) 
(1) Pravico do nadomestila za invalidnost ima zavarovanec s priznano pravico do premestitve po končani poklicni rehabilitaciji ter zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti ali invalidnost III. kategorije, če je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, če:
– ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan ali
– mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde ali
– je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi ali
– se je zaposlil na drugem delovnem mestu.
(2) Zavarovancu s priznano pravico do premestitve po končani poklicni rehabilitaciji in zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti, se nadomestilo odmeri:
– v primerih iz prve alineje prejšnjega odstavka v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
– v primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
– v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti, če je prekinil delovno razmerje po dopolnitvi 58 let starosti;
– v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka, če zavarovanec še ni dopolnil 58 let starosti, in v primerih iz četrte alineje prejšnjega odstavka v višini 20 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
(3) Zavarovancu, pri katerem je nastala invalidnost III. kategorije, se v primeru, ko je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, nadomestilo odmeri:
– v primerih iz prve alineje prvega odstavka tega člena v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
– v primerih iz druge alineje prvega odstavka tega člena v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
– v primerih iz tretje alineje prvega odstavka tega člena v višini 25 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti;
– v primerih iz četrte alineje prvega odstavka tega člena v višini 35 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
6. Pravica do delnega nadomestila
86. člen 
(pravica do delnega nadomestila in odmera delnega nadomestila) 
(1) Pravico do delnega nadomestila ima zavarovanec s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko po prvem in drugem odstavku 82. člena tega zakona.
(2) Delno nadomestilo se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, in sicer v višini:
– 50 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko;
– 37,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 5 ur dnevno oziroma 25 ur tedensko;
– 25 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno oziroma 30 ur tedensko;
– 12,5 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 7 ur dnevno oziroma 35 ur tedensko.
(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po prejšnjem odstavku, se poveča:
– za 30 %, če zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, in začne delati na drugem delovnem mestu;
– za 30 %, če zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji začne delati na drugem delu.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se delno nadomestilo odmeri v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, če zavarovanec izgubi delo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde ali če zavarovanec ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan.
(5) V primerih iz tretjega odstavka tega člena povečano delno nadomestilo ne sme presegati 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
(6) Delno nadomestilo se zavarovancu, ki po lastni volji ali krivdi prekine delovno razmerje, odmeri v višini 25 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti.
(7) Zavarovancu iz 15., 16., 17., 18., 19., 21. in 25. člena tega zakona se delno nadomestilo odmeri v višini, določeni v drugem odstavku tega člena.
87. člen 
(odmera nadomestil iz invalidskega zavarovanja) 
(1) Nadomestila iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona se odmerijo od osnove najmanj v odstotku najnižje pokojninske osnove, ki je za moške za 40 let pokojninske dobe določen v 37. členu tega zakona.
(2) Nadomestila iz prejšnjega odstavka se osebam, ki niso vključene v obvezno zavarovanje, odmerijo najmanj v višini najnižje pokojnine.
(3) Denarno nadomestilo iz prvega in tretjega odstavka 80. člena tega zakona se lahko odmeri največ v višini v odstotku najvišje pokojninske osnove, ki je za moške za 40 let pokojninske dobe določen v 37. členu tega zakona.
88. člen 
(brezposelni delovni invalidi) 
Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do delnega nadomestila ali ustreznega denarnega nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ali po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
89. člen 
(zagotavljanje nadomestil) 
(1) Zavod zagotavlja, odmerja, usklajuje in izplačuje nadomestila iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka začasno nadomestilo, ki pripada zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, za čas od končane poklicne rehabilitacije do pričetka dela na novem delovnem mestu, izplačuje in usklajuje po določbah tega zakona delodajalec v svoje breme, odmeri pa ga zavod.
90. člen 
(usklajevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja) 
Nadomestila iz invalidskega zavarovanja v zvezi s pravicami na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti se usklajujejo enako kot pokojnine.
91. člen 
(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja) 
(1) Za izplačilo nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 111. člena tega zakona.
(2) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz prejšnjega odstavka, ki se po 32. členu tega zakona štejejo v pokojninsko osnovo, zavod pri izračunu pokojninske osnove upošteva tako, da jih poveča s povprečno stopnjo davkov in prispevkov.
(3) Nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, zavod pred izplačilom obračuna na način, kot velja za pokojnine.
(4) Nadomestilo iz drugega odstavka 89. člena tega zakona delodajalec izplačuje enako, kot to velja za izplačilo plač.
92. člen 
(sprememba delovnopravnega statusa delovnega invalida) 
Ob vsaki spremembi delovnopravnega statusa delovnega invalida se nadomestilo iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona ponovno odmeri.
93. člen 
(poslabšanje zdravstvenega stanja in nova invalidnost) 
(1) Če se zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice.
(2) Za izpolnitev pogojev zavarovalne oziroma pokojninske dobe se brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi invalidnosti po tem zakonu.
(3) Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi na podlagi nastanka sprememb v invalidnosti ali nove invalidnosti v primerih iz prvega odstavka tega člena novo pravico, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
(4) Zavarovanec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ki se mu že ugotovljena invalidnost poslabša ali pri njem nastane nov primer invalidnosti, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice, in sicer ne glede na vzrok nastanka prve invalidnosti.
94. člen 
(kontrolni pregledi) 
(1) Zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi invalidnosti, nastale pred dopolnjenim 45. letom starosti, se z obveznimi kontrolnimi pregledi, ki se opravijo vsakih pet let, ponovno ugotavlja invalidnost.
(2) Zavarovancu se lahko določi kontrolni pregled tudi po dopolnitvi starosti iz prejšnjega odstavka ali pred ali po preteku petletnega roka.
(3) V postopku ugotavljanja invalidnosti se lahko ugotovi, da kontrolni pregled ni potreben.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.
(5) Zavod lahko uživalca dodatka za pomoč in postrežbo pozove na kontrolni pregled, na katerem se preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi.
IX. poglavje: LETNI DODATEK IN DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO 
1. Letni dodatek
95. člen 
(določitev letnega dodatka) 
(1) Letni dodatek se določi v dveh različnih višinah tako, da prejmejo:
– višji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali nižja od zneska 55,63 % najnižje pokojninske osnove;
– nižji znesek uživalci pokojnin, katerih pokojnina z upoštevanjem dela vdovske pokojnine oziroma z upoštevanjem družinske pokojnine po drugem roditelju v mesecu izplačila letnega dodatka presega znesek 55,63 % najnižje pokojninske osnove, uživalci delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona.
(2) Do nižjega zneska letnega dodatka so upravičeni tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98), uživalci delne invalidske pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), uživalci nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1 in po tem zakonu ter uživalci delnega nadomestila po tem zakonu.
(3) Uživalcem denarnih prejemkov iz prejšnjega odstavka se letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače ali niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.
(4) Znesek letnega dodatka se določi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna.
96. člen 
(določitev sorazmernega dela letnega dodatka) 
Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, uživalcem družinskih ali vdovskih pokojnin, katerim se družinska in vdovska pokojnina izplačuje ločeno, uživalcem delnih pokojnin in pokojnin iz 116. člena tega zakona, se znesek letnega dodatka, določen v prejšnjem členu, izplača v sorazmernem delu.
97. člen 
(izplačilo letnega dodatka v letu uveljavitve ali prenehanja prejemkov) 
(1) Uživalcem pokojnin ali nadomestil iz prvega in drugega odstavka 95. člena tega zakona, ki pravico do prejemkov pridobijo v tekočem letu, se letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine ali nadomestila v tem letu, pod pogojem, da v tem letu niso prejeli regresa za letni dopust ali so ga prejeli le v sorazmernem delu.
(2) Na enak način se izplača letni dodatek tudi upravičencem, ki jim pravica do pokojnine ali nadomestila preneha do konca meseca, v katerem se izplača letni dodatek. Kot mesec uživanja prejemka se šteje mesec, v katerem ga je upravičenec prejemal najmanj 15 dni.
98. člen 
(rok za izplačilo) 
(1) Letni dodatek se izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec maj tekočega leta brez izdaje posamičnega akta. Zavod lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance, izplača letni dodatek v več obrokih ali kasneje.
(2) V primeru, da je pravica do pokojnine ali nadomestila priznana po roku iz prejšnjega odstavka, se letni dodatek upravičencem izplača skupaj z izplačilom prve pokojnine ali prvega nadomestila.
2. Dodatek za pomoč in postrežbo
99. člen 
(upravičenci) 
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega.
100. člen 
(upravičenci – aktivni zavarovanci) 
(1) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni opredeljeni v 2. skupini definicije slepote (v nadaljnjem besedilu: slabovidni), zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti slepi ali slabovidni, ter nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde ali če pridobijo pravico do pokojnine.
(3) Za nepokretnega šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 %.
(4) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine.
(5) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu.
(6) Zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 % in niso v delovnem razmerju, pridobijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije. Dodatek za pomoč in postrežbo pripada tem zavarovancem od dneva nastopa poklicne rehabilitacije.
101. člen 
(opravljanje osnovnih življenjskih potreb) 
(1) Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.
(2) Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb iz prejšnjega odstavka ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.
102. člen 
(ugotavljanje in določanje pogojev) 
(1) Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb, če je slep ali slaboviden, ali mu je potrebno stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 %, poda invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda.
(2) Težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo v primeru, ko gre za kroničnega bolnika, ki je izgubil realitetno kontrolo, in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb.
(3) Zmožnost premikanja je zmanjšana za najmanj 70 % pri tistih zavarovancih, ki se zaradi prizadetosti okončin ali ostalega gibalnega sistema ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali tudi brez njih, kjer jih ni mogoče uporabiti, premikajo z veliko težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore. Zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70 % je podana:
– pri vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin vezani na invalidski voziček;
– pri zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski voziček;
– pri zavarovancih, ki se zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore;
– pri zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic;
– pri zavarovancih s podkolenskimi ali nadkolenskimi amputacijami okončin, pri katerih ni mogoča uporaba protez in so trajno vezani na invalidski voziček;
– pri zavarovancih z živčno-mišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišic gibalnega sistema, da ni več možno samostojno premikanje v prostoru brez pomoči druge osebe;
– pri zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni, neprimernimi za uporabo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih).
103. člen 
(odmera dodatka za pomoč in postrežbo) 
(1) Dodatek za pomoč in postrežbo se upravičencu, ki mu je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter slepim in nepokretnim osebam iz 100. člena tega zakona odmeri v višini 53 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Dodatek za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidne se odmeri v višini polovice zneska iz prejšnjega odstavka.
(3) Uživalcu pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, se odmeri dodatek za pomoč in postrežbo v višini 76 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(4) Uživalcu pokojnine, kateremu se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb o socialni varnosti izplačuje v sorazmernem delu in ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, se znesek dodatka za pomoč in postrežbo izplačuje v sorazmernem delu.
104. člen 
(izbira) 
Če pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere.
X. poglavje: USKLAJEVANJE POKOJNIN, DRUGIH PREJEMKOV IN OSNOV 
105. člen 
(namen, podlaga, rok in osnova za izvedbo uskladitve pokojnin) 
(1) Uskladitev pokojnin je namenjena ohranjanju njihove vrednosti.
(2) Uskladitev pokojnin se izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije.
(3) Osnova za uskladitev je pokojnina, ki pripada uživalcu za mesec pred mesecem, v katerem se opravi uskladitev, ali pokojnina ob odmeri, če je opravljena v mesecu uskladitve ali pozneje v posameznem koledarskem letu.
106. člen 
(način izvedbe in določitev višine uskladitve pokojnin) 
(1) Uskladitev pokojnin po prejšnjem členu se opravi pri izplačilu pokojnin za mesec februar. Pokojnine se uskladijo za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti.
(2) Uskladitev pokojnin po prejšnjem odstavku ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.
(3) Odstotek uskladitve za posamezno leto ugotovi in objavi svet zavoda.
107. člen 
(uskladitev drugih prejemkov in osnov) 
(1) Na način in v rokih iz 105. in 106. člena tega zakona se usklajujejo tudi prejemki na podlagi invalidnosti.
(2) Dodatek za pomoč in postrežbo se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
ČETRTI DEL PRIDOBITEV, UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC 
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE 
108. člen 
(pridobitev pravic) 
(1) Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu.
(2) Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja, razen za uživalce pokojnin iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.
(3) Pravice iz invalidskega zavarovanja in pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi.
109. člen 
(izbira med pokojninami iz obveznega zavarovanja) 
(1) Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon določa drugače.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnin tudi v drugih državah, če tam pridobi pravice z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene pri zavodu, če z mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače.
(3) Pravica do izbrane pokojnine pripada zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in pogoje za starostno oziroma predčasno pokojnino, do pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti uveljavi po svoji izbiri pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne oziroma predčasne pokojnine.
110. člen 
(samopoškodba) 
Zavarovanec ne more pridobiti pravice, delovni invalid pa izgubi pridobljeno pravico, če si je sam povzročil invalidnost z namenom, da bi uveljavil pravice po tem zakonu.
II. poglavje: IZPLAČEVANJE POKOJNIN IN IZGUBA TER PONOVNA PRIDOBITEV PRAVICE DO POKOJNINE 
111. člen 
(začetek izplačevanja pokojnin in trajanje) 
(1) Pokojnina se uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
(2) Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
(3) Delna pokojnina se izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od spremembe obsega zavarovanja.
(4) Družinska oziroma vdovska pokojnina se družinskemu članu izplačuje pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, vendar najdlje od:
– dneva smrti zavarovanca oziroma,
– prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja starostne, predčasne ali invalidske pokojnine umrlemu uživalcu pokojnine.
(5) Pokojnine se odmerijo v mesečnih zneskih in se za posamezni mesec izplačajo najpozneje zadnji delovni dan.
(6) Zapadli mesečni zneski pokojnine, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec, se izplačajo največ za tri leta nazaj, računano od dneva vložitve zahteve za izplačilo.
(7) Zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, se lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti.
(8) Izplačila za obdobje po smrti, do katerih umrli ni bil upravičen, se vrnejo zavodu.
112. člen 
(izplačilo v primeru spremembe števila souživalcev družinske pokojnine) 
(1) Če uživata družinsko pokojnino dva ali več družinskih članov, pa kateremu od njih ta pravica preneha ali se mu izplačilo družinske pokojnine ustavi, se drugim družinskim članom pokojnina ponovno odmeri.
(2) Če imajo družinski člani pravico do družinske in vdovske pokojnine, pa kateremu od njih ta pravica preneha ali se mu izplačilo pokojnine ustavi, se drugim družinskim članom pokojnina ponovno odmeri.
(3) Pokojnina, odmerjena po prvem in drugem odstavku tega člena, gre upravičencu od dneva, od katerega nekomu od njih preneha pravica do pokojnine.
113. člen 
(razlogi za prenehanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine) 
(1) Vdova ali vdovec izgubi oziroma ne pridobi pravice do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti iz prvega, v prehodnem obdobju pa iz drugega odstavka 29. člena tega zakona, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo.
(2) Ob pogojih iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do vdovske pokojnine tudi upravičenec, ki vstopi v življenjsko skupnost, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
114. člen 
(ponovna pridobitev pravice do vdovske pokojnine) 
Vdovi ali vdovcu, ki je v skladu s prejšnjim členom izgubil pravico do vdovske pokojnine in ni pridobil pravice do vdovske pokojnine po umrlem zakoncu iz nove zakonske zveze, oživi pravica do prejšnje vdovske pokojnine:
– če ima po prenehanju nove zakonske zveze še otroka ali več otrok iz prve zakonske zveze, ki imajo pravico do družinske pokojnine, in jih je dolžan preživljati ali
– če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima glede na svojo starost pravico do vdovske pokojnine.
115. člen 
(omejitev pridobitve vdovske ali družinske pokojnine) 
Družinski član ne more pridobiti pravice do vdovske ali družinske pokojnine ali jo izgubi, če je s pravnomočno sodno odločbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca.
116. člen 
(ponovni vstop v zavarovanje) 
(1) Uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridobi lastnost zavarovanca iz 17. člena tega zakona le zavarovanec, ki je ponovno začel opravljati drugo dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji in njegov dohodek iz te dejavnosti, skupaj z dohodkom iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, presega dohodkovni pogoj iz prvega odstavka 17. člena tega zakona, če na dan pridobitve lastnosti zavarovanca ni starejši od 63 let.
(3) Uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena tega zakona najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:
– 75 %, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko;
– 62,5 %, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko;
– 50 %, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 37,5 %, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 25 %, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in
– 12,5 %, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.
(4) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka, ki je prejemal starostno pokojnino, se sorazmerni del starostne pokojnine poveča za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena tega zakona, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
(5) Sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka, ki se izplačuje največ tri leta, znaša:
– 20 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 25 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 30 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
– 35 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
(6) Sorazmerni del zneska iz četrtega odstavka tega člena po preteku obdobja treh let znaša:
– 10 %, kadar zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
– 12,5 %, kadar zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
– 15 %, kadar zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko;
– 17,5 %, kadar zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
(7) Zavarovanec iz tretjega in četrtega odstavka lahko v času izplačevanja sorazmernega dela pokojnine zahteva spremembo izplačila sorazmernega dela pokojnine zaradi spremembe števila ur dela oziroma opravljanja dejavnosti. Novi sorazmerni del pokojnine, ki se določi na novo, se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti.
(8) Če začne uživalec invalidske pokojnine na območju Republike Slovenije ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja.
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ne izgubi pravice do pokojnine uživalec invalidske pokojnine iz tega zakona, ki je kategoriziran vrhunski športnik in se zaposli v državni upravi kot športnik. Pravica do invalidske pokojnine mu miruje od dne vzpostavitve obveznosti zavarovanja do dne prenehanja delovnega razmerja iz naslova zaposlovanja vrhunskih športnikov. Po prenehanju obveznega zavarovanja na tej podlagi se upravičencu ponovno začne izplačevati znesek že priznane in odmerjene pokojnine.
(10) Uživalcu pokojnine iz prvega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.
(11) Če začne uživalec invalidske pokojnine v tujini ponovno delati ali opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izgubi pravico do pokojnine z dnem vključitve v zavarovanje.
117. člen 
(ponovna odmera pokojnine) 
(1) Zavarovancu, ki se po uveljavitvi pravice do predčasne ali starostne pokojnine znova vključi v obvezno zavarovanje pri zavodu in dopolni najmanj šest mesecev pokojninske dobe v koledarskem letu ter uveljavi pravico do ponovne odmere v novem koledarskem letu, se pokojninska doba in osnove iz ponovnega zavarovanja upoštevajo pri ponovni odmeri pokojnine. Uživalcu sorazmernega dela pokojnine po mednarodnih predpisih se pokojnina po prenehanju ponovnega zavarovanja znova odmeri v sorazmernem delu.
(2) Upravičenec lahko zahteva, da se že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja.
(3) Pri ponovni odmeri ali odstotnem povečanju predčasne pokojnine se manjkajoča starost ob prvem priznanju pravice do predčasne pokojnine zmanjša za toliko mesecev, kot znaša pokojninska doba, dopolnjena v času ponovnega zavarovanja. Če zavarovanec v času ponovne vključitve v obvezno zavarovanje dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali dopolni starost, pri kateri ni več manjkajoče starosti, se mu prizna pravica do starostne pokojnine.
(4) Zavarovanec iz prvega do tretjega odstavka tega člena lahko zahteva ponovno odmero pokojnine oziroma odstotno zvišanje pokojnine v primeru ponovnega zavarovanja, v katerem dopolni najmanj šest mesecev pokojninske dobe. Pri ponovni odmeri pokojnine oziroma odstotnem zvišanju pokojnine se upošteva odmerni odstotek, ki je bil upoštevan na podlagi pokojninske dobe ob predhodni uveljavitvi pravice do pokojnine. Ta odstotek se zviša za odmerni odstotek na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v času ponovne vključitve v zavarovanje, po določbi, ki velja v času ponovne uveljavitve pravice do pokojnine.
(5) Pravica do pokojnine, odmerjene po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, gre zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od naslednjega dne po prenehanju ponovnega zavarovanja.
118. člen 
(odstotno povečanje pokojnine) 
(1) V primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, se takšna doba upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.
(2) Pravica do odstotno povečane pokojnine gre zavarovancu od naslednjega dne po vložitvi zahteve.
(3) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, pri katerih je invalidska pokojnina na dan nastanka invalidnosti ali spremembe v stanju invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti osnova za njihovo odmero. Pravica do novo odmerjenega nadomestila pripada zavarovancu od naslednjega dne po vložitvi zahteve.
119. člen 
(obveščanje o spremembah) 
(1) Uživalec pravic, upravičenec, delodajalec ali drug dajalec podatkov iz drugega odstavka 140. člena tega zakona je dolžan zavodu sporočiti podatke o okoliščinah in spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce pravic po tem zakonu in vplivajo na pravice po tem zakonu, na njihov obseg ali izplačevanje, in sicer v osmih dneh od nastanka okoliščin ali njihovih sprememb.
(2) Upravljavec matičnih knjig mora zavodu v osmih dneh posredovati obvestilo o smrti zavarovanca oziroma uživalca pravice.
(3) V kolikor osebe iz prvega odstavka tega člena podatkov ne posredujejo v roku, lahko zavod zahteva povrnitev povzročene škode, če je škoda nastala zato, ker podatki niso bili pravočasno posredovani.
120. člen 
(izplačevanje v tujino) 
(1) Uživalcu pravic, ki se za stalno izseli v tujino, se pokojnina izplačuje v tujino.
(2) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora uživalec zavodu v vsakem koledarskem letu najmanj enkrat letno posredovati uradno potrdilo, ki izkazuje, da oseba še živi. Potrdilo mora zavodu predložiti tudi uživalec pokojnine, ki ima stalno prebivališče v tujini, pokojnina pa se mu izplačuje v Republiki Sloveniji.
(3) Uživalcu pravice, ki ne ravna v skladu z določbo prejšnjega odstavka, zavod začasno ustavi izplačevanje. Po predložitvi zahtevanega potrdila zavod z izplačevanjem nadaljuje, pri čemer s prvim nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske.
120.a člen 
(način izplačevanja prejemkov) 
Prejemki iz obveznega zavarovanja se izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah.
III. poglavje: IZPLAČEVANJE NADOMESTIL IN TRAJANJE PRAVIC IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA 
121. člen 
(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja) 
(1) Delno nadomestilo, nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo ter nadomestilo za invalidnost se zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačujejo za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela.
(2) Če delodajalec zavarovancu pravice do premestitve ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, po pridobitvi pravice ni zagotovil, zagotovil pa jo je pozneje ali se je spremenil delovnopravni položaj delovnega invalida, se nadomestilo iz 80., 84., 85. in 86. člena tega zakona izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
(3) Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in začasno nadomestilo se zavarovancem ne izplačujeta v času uživanja pravic po predpisih, ki urejajo starševstvo.
122. člen 
(izplačevanje delnega nadomestila) 
(1) Delno nadomestilo se izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
(2) Za začetek dela s krajšim delovnim časom od polnega šteje dan nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnost, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.
(3) Delno nadomestilo, odmerjeno po prvi in drugi alineji tretjega odstavka 86. člena tega zakona, se izplačuje od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na drugem delovnem mestu, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
(4) Delno nadomestilo, odmerjeno po četrtem odstavku 86. člena tega zakona, se izplačuje od prvega naslednjega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.
(5) Delno nadomestilo, odmerjeno po šestem odstavku 86. člena tega zakona, se izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja, dokler se zavarovanec ponovno ne vključi v obvezno zavarovanje.
123. člen 
(izplačevanje nadomestila iz invalidskega zavarovanja brezposelnim zavarovancem) 
(1) Delno nadomestilo, odmerjeno po šestem odstavku 86. člena tega zakona, in nadomestilo za invalidnost v primeru prve alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona se izplačujeta:
– zavarovancu iz 19. člena tega zakona, ki je prejemnik denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela, od naslednjega prvega dne po prenehanju prejemanja tega nadomestila;
– zavarovancu iz 21. člena tega zakona od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od nastanka invalidnosti.
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za zavarovanca, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
124. člen 
(izplačevanje nadomestila za invalidnost) 
(1) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primerih iz druge alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od prvega naslednjega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.
(2) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primerih iz tretje alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od dneva prenehanja delovnega razmerja ali obveznega zavarovanja.
(3) Nadomestilo za invalidnost se izplačuje v primeru iz četrte alineje prvega odstavka 85. člena tega zakona od začetka dela na drugem delovnem mestu ali od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.
(4) Zavarovancu iz 15., 16. in 17. člena tega zakona se nadomestilo za invalidnost izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju opravljanja dejavnosti oziroma od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela.
125. člen 
(izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja zavarovancem, ki jim je delovno razmerje prenehalo) 
(1) Delno nadomestilo in nadomestilo za invalidnost se v primeru iz četrtega in petega odstavka 122. člena, 123. člena in prvega, drugega in četrtega odstavka 124. člena tega zakona izplačujeta za čas, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.
(2) Ne glede na četrti in peti odstavek 122. člena, 123. člen, prvi, drugi in četrti odstavek 124. člena tega zakona ter ne glede na prejšnji odstavek, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja ne preneha izplačevati upravičencu, ki pridobi lastnost zavarovanca po prvem odstavku 18. člena tega zakona.
126. člen 
(trajanje pravic na podlagi invalidnosti) 
(1) Na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom.
(2) Če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
(3) Na podlagi spremembe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega še nadalje izplačuje, če delodajalec zavarovancu ne zagotovi dela s krajšim delovnim časom od polnega po odločbi o spremembi v stanju invalidnosti, vendar največ eno leto po dokončnosti odločbe o spremembi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko. Na enak način se nadalje izplačuje tudi nadomestilo za invalidnost, kadar se pri zavarovancu zaradi sprememb v stanju invalidnosti priznajo nove omejitve ali pa pravica do premestitve na drugo delovno mesto, pa delodajalec delovnemu invalidu ne zagotovi ustreznega delovnega mesta, vendar največ eno leto po dokončnosti odločbe o spremembi v stanju invalidnosti in priznanju novih omejitev ali pa premestitve na drugo delovno mesto.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se uživalcu invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova zmožen za delo, invalidska pokojnina izplačuje, dokler mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, če se v 30. dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
(5) Brezposelni uživalec denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, obdrži ne glede na to, da je vključen v obvezno zavarovanje, nadomestilo tudi po zaposlitvi, in sicer v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se izračuna tako, da se pripadajoče nadomestilo v času, ko je uživalec zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, zmanjša za:
– 12,5 %, ko dela 1 uro na dan;
– 25 %, ko dela 2 uri na dan;
– 37,5 %, ko dela 3 ure na dan;
– 50 %, ko dela 4 ure na dan;
– 62,5 %, ko dela 5 ur na dan;
– 75 %, ko dela 6 ur na dan;
– 87,5 %, ko dela 7 ur na dan.
(6) Brezposelni, ki se v času prejemanja denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela, ali po prenehanju prejemanja tega nadomestila zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, pridobi pravico do nadomestila iz invalidskega zavarovanja v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se izračuna na enak način, kot je določeno v prejšnjem odstavku.
(7) Pravica do nadomestila iz invalidskega zavarovanja preneha zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, ki ni v delovnem razmerju ali ni obvezno zavarovan na podlagi tega zakona in ni na poklicni rehabilitaciji, z dnem, ko izpolni pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine.
127. člen 
(izplačevanje prejemkov iz invalidskega zavarovanja uživalcem, ki se ne udeležijo kontrolnega pregleda) 
(1) Zapadli mesečni zneski prejemkov, priznani iz invalidskega zavarovanja, in dodatka za pomoč in postrežbo se ne izplačajo uživalcu, ki v določenem roku ne predloži zahtevane medicinske dokumentacije o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni invalidske komisije, in ki brez upravičenega razloga ne pride v določenem roku na pregled, na katerem naj bi se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali obseg potrebe po stalni pomoči in postrežbi.
(2) Po prejšnjem odstavku zadržani mesečni zneski se izplačajo uživalcu, ki v roku enega meseca od določenega roka predloži medicinsko dokumentacijo o zdravljenju glavne bolezni po zadnji oceni invalidske komisije in se udeleži pregleda, na katerem naj bi se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali obseg potrebe po stalni pomoči in postrežbi.
(3) Zadržani mesečni zneski prejemkov, pridobljeni iz invalidskega zavarovanja in dodatka za pomoč in postrežbo, se ne izplačajo:
– uživalcu, ki predloži zahtevano medicinsko dokumentacijo po preteku enega meseca od določenega roka in
– uživalcu, ki se javi na pregled po preteku enega meseca od dneva, ki je bil za to določen.
(4) Če je uživalec po opravljenem kontrolnem pregledu še upravičen do prejemkov iz invalidskega zavarovanja in dodatka za pomoč in postrežbo, se prejemki izplačajo:
– uživalcu iz prve alineje prejšnjega odstavka od prvega dne naslednjega meseca po predložitvi medicinske dokumentacije ob pogoju, da se v novo določenem roku udeleži kontrolnega pregleda;
– uživalcu iz druge alineje prejšnjega odstavka od prvega dne naslednjega meseca po udeležbi na kontrolnem pregledu.
IV. poglavje: PRIDOBITEV PRAVICE IN ZAČETEK IZPLAČEVANJA DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO 
128. člen 
(pridobitev pravice, začetek izplačevanja dodatka za pomoč in postrežbo ter neizplačilo v primeru tujine) 
(1) Zavarovancu pripada pravica do dodatka za pomoč in postrežbo od dne, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi, in traja, dokler je podana takšna potreba. Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje od dneva nastanka potrebe, vendar največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
(2) Zavarovancu, ki je sklenil delovno razmerje kot slep ali je oslepel v času zavarovanja, pripada dodatek za pomoč in postrežbo od sklenitve delovnega razmerja oziroma od takrat, ko je oslepel, izplača pa se od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za nepokretne zavarovance, ki jim je po tem zakonu zagotovljen dodatek za pomoč in postrežbo.
(4) Osebam iz petega odstavka 100. člena tega zakona gre dodatek za pomoč in postrežbo od naslednjega dne po vložitvi zahteve.
(5) Vse spremembe, ki vplivajo na višino in obseg pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, učinkujejo od naslednjega dne po nastanku spremembe, vendar se novi znesek izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
(6) Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje upravičencu za obdobje, ki ga je preživel v bolnišnici ali v kakšnem drugem stacionarnem zavodu, in sicer za čas nad šest mesecev takšne oskrbe.
(7) Dodatek za pomoč in postrežbo se ne izplačuje v času, ko upravičenec stalno prebiva v tujini, ne glede na to, ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje.
(8) Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje na način, določen v četrtem, petem, šestem in sedmem odstavku 111. člena tega zakona.
PETI DEL POKOJNINSKA DOBA 
129. člen 
(pokojninska doba) 
Pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja, obsega:
– čas, prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona;
– čas, ki se zavarovancu v skladu s tem zakonom šteje v pokojninsko dobo brez plačila prispevkov;
– čas, prebit v obveznem zavarovanju do uveljavitve tega zakona;
– čas, vštet v pokojninsko dobo na podlagi pravnomočne odločbe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih do 31. decembra 2012;
– čas, dopolnjen do 31. decembra 1999, ki se je po ZPIZ-1 všteval državljanu Republike Slovenije v pokojninsko dobo, razen če ni s tem zakonom ali mednarodno pogodbo določeno drugače.
130. člen 
(zavarovalna doba) 
(1) V zavarovalno dobo se šteje čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
(2) Kot polni delovni oziroma zavarovalni čas se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1, in zavarovanec, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih o delovnih razmerjih, veljavnih do 31. decembra 2002.
(3) V zavarovalno dobo se šteje tudi čas, prebit v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega, v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur takšnega dela v posameznem letu, preračunanem na polni delovni oziroma zavarovalni čas.
(4) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata tudi, kadar je delovni oziroma zavarovalni čas dosežen z delom v dveh ali več pravnih razmerjih, ki so podlaga za obvezno vključitev v zavarovanje.
(5) V zavarovalno dobo se šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona.
(6) Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.
(7) Obdobje zavarovanja, ugotovljeno v skladu s prejšnjim odstavkom, se začne z začetkom koledarskega leta, za katero se opravi izračun, in se zaključi z dnem, ki ustreza zadnjemu dnevu izračunanega obdobja, vendar najkasneje z 31. decembrom tega leta.
(8) Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v koledarskem letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje zavarovanja iz prejšnjega odstavka začne z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja na drugi podlagi ali s prvim dnem, ko je bil zavarovanec zavarovan na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
(9) Če je bil zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katero se opravi izračun, že zavarovan z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do polnega zavarovalnega časa, prejeti zneski plačil iz drugih pravnih razmerij pa se upoštevajo za izračun pokojninske osnove v celoti, če so od njih plačani prispevki.
(10) Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12 mesecev zavarovanja.
(11) Če je pravno razmerje iz 18. člena tega zakona nastalo v letu, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, in obdobje zavarovanja še ni bilo ugotovljeno v skladu s šestim odstavkom tega člena, se ne glede na določbo šestega odstavka tega člena trajanje zavarovalne dobe ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.
131. člen 
(čas zunaj delovnega razmerja, ki šteje v zavarovalno dobo) 
V zavarovalno dobo šteje tudi čas:
– poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo;
– poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo, rakom do 15. leta starosti, ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan;
– zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal nadomestilo plače;
– ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. januarjem 1983, pri čemer njeno delo tudi na drugi podlagi ni bilo šteto v pokojninsko dobo.
132. člen 
(podaljšano zavarovanje) 
V zavarovalno dobo se ob pogoju, da je plačan prispevek, šteje tudi čas, v katerem je bil zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja brez pravice do nadomestila plače odsoten z dela ali udeležen v stavki v skladu s predpisi, ki urejajo stavko.
133. člen 
(pogoj plačila prispevkov) 
(1) V zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki.
(2) Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, se v pokojninski dobi upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe.
134. člen 
(upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki, v zavarovalni dobi) 
(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena se v pokojninsko dobo štejejo obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja le za zavarovance iz prvega in tretjega odstavka 14. člena tega zakona.
134.a člen 
(poseben način upoštevanja obdobij, za katera niso bili obračunani prispevki) 
(1) Zavod delodajalcu in zavarovancu za zavarovance, ki so vključeni v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja na podlagi prvega ali tretjega odstavka 14. člena tega zakona, za katere delodajalec v predpisanem roku, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja in v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne predloži obračuna davčnega odtegljaja po predpisih o davčnem postopku, posreduje obvestilo o tem, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja.
(2) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod sestavi najkasneje v 30 dneh po prejemu podatkov od finančne uprave, iz katerih je razvidno, da obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen.
(3) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
– poziv delodajalcu, ki se posreduje preko portala e-Davki, da mora izplačati plačo, v kolikor tega še ni storil, ter posredovati obračun davčnega odtegljaja v skladu s predpisi o davčnem postopku,
– seznanitev zavarovanca z obdobjem, na katero se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena, s posledicami, če delodajalec zanj ne odda obračuna davčnega odtegljaja in ne plača prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, o možnostih, ki jih ima za zavarovanje svojih pravic, ter poziv zavarovancu, da se izreče o prejemu plače (vključno z njeno višino).
(4) Obvestilo iz prvega odstavka tega člena zavod v elektronski obliki posreduje tudi finančni upravi in Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.
(5) Ne glede na določbo 133. člena tega zakona se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, na katera se nanaša obvestilo iz prvega odstavka tega člena.
(6) Če finančna uprava v okviru davčnega nadzora, ki ga opravlja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ugotovi, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, delodajalcu izreče globo od 3.000 do 20.000 eurov. Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega stavka. Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka. Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka.
(7) Prekrškovni organi za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku o neizplačilu plače se obveščajo o začetih postopkih o prekršku iz prejšnjega odstavka in 27. točke prvega odstavka 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US).
135. člen 
(računanje zavarovalne in pokojninske dobe) 
(1) Zavarovalna doba se šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih, pri čemer 30 dni šteje kot en mesec, 12 mesecev pa kot eno leto.
(2) Ista obdobja po tem zakonu štejejo v zavarovalno dobo le enkrat, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
(3) Pokojninska doba se upošteva na podlagi podatkov nosilca obveznega zavarovanja.
(4) Vštevanje zavarovalnih obdobij, ki pri nosilcu obveznega zavarovanja niso evidentirana kot takšna, se, če ta zakon ne določa drugače, ugotovi pri zavodu z odločbo po postopku, ki velja za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja po tem zakonu.
136. člen 
(dokup dobe) 
Zavarovanec ali uživalec pokojnine lahko za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine po tem zakonu dokupi do pet let zavarovalne dobe.
137. člen 
(prišteta pokojninska doba za odmero pravic na podlagi invalidnosti) 
(1) Prišteta doba je fiktivna pokojninska doba, ki se upošteva zavarovancu pri odmeri pravic, če na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 65 let starosti.
(2) Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 60. letom starosti, predstavlja prišteto dobo:
– dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 60 let starosti, in
– ena polovica obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom, pri katerem bi dopolnil 60 let starosti.
(3) Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 60. letu starosti, predstavlja prišteta doba eno polovico obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom nastanka invalidnosti.
(4) Dolžina obdobja, ki služi za določitev prištete dobe, se računa v letih in mesecih. Obdobje, daljše od 15 dni, šteje kot en mesec.
138. člen 
(prišteta doba za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin) 
(1) Zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani kot zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 %, vojaški invalidi od I. do VI. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI. skupine, slepi, gluhi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo, oboleli za rakom do 15. leta starosti ter ekstrapiramidnimi obolenji, se za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja.
(2) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka se starostna meja iz 27. člena tega zakona zniža za toliko mesecev, kot znaša prišteta doba iz prejšnjega odstavka.
ŠESTI DEL MATIČNA EVIDENCA IN DOLŽNOST OBVEŠČANJA 
139. člen 
(nosilec informacijske službe) 
(1) Nosilec informacijske službe za področje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zavod.
(2) Zavod se vključuje v enoten informacijski sistem javne uprave v Republiki Sloveniji.
140. člen 
(podatki matične evidence in informativna osebna evidenca) 
(1) Pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: matična evidenca).
(2) Podatke v smislu prejšnjega odstavka zagotavljajo v skladu s tem zakonom pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci (v nadaljnjem besedilu: dajalec) podatkov in zavezanke ali zavezanci (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) za vložitev prijav podatkov o zavarovanju opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco.
(3) Zavod vodi za vsakega zavarovanca, ki je vključen v obvezno zavarovanje, informativno osebno evidenco obveznega zavarovanja (v nadaljevanju: informativna osebna evidenca). Informativna osebna evidenca vsebuje podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih prispevkih po posameznih letih, o plačilu prispevkov po posameznih letih ter o obdobju zavarovanja. Zavod omogoči osebi elektronski vpogled v podatke, ki se o njej vodijo v informativni osebni evidenci. Zavod na podlagi podatkov informativne osebne evidence enkrat letno zavarovancem iz prvega do četrtega odstavka 14. člena tega zakona posreduje obvestilo o obračunanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto ter o plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za preteklo leto.
(4) Prijavno-odjavno službo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod za zdravstveno zavarovanje). Povračilo stroškov za vodenje prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta zavod in zavod za zdravstveno zavarovanje.
(5) Matična evidenca iz prvega odstavka tega člena se uredi s posebnim zakonom.
(6) Zavod zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 58 let starosti, po uradni dolžnosti posreduje informacijo o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine, na podlagi meril, ki jih predpiše minister, pristojen za delo.
(7) Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka zavod pošlje informacijo o pričakovanem datumu in višini starostne oziroma predčasne pokojnine tudi zavarovancu na njegovo zahtevo.
SEDMI DEL ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV 
I. poglavje: TEKOČE FINANCIRANJE 
141. člen 
(vrste prihodkov) 
(1) Prihodki obveznega zavarovanja so prispevki:
– zavarovancev in delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
– delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem za zavarovance iz prvega odstavka 398. člena tega zakona;
– za posebne primere zavarovanja;
– za dokup pokojninske dobe.
(2) Med prihodke obveznega zavarovanja štejejo tudi prihodki od dividend, premoženja, obresti in drugi prihodki.
(3) Obvezno zavarovanje se financira tudi iz državnega proračuna, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in iz drugih virov.
142. člen 
(vrste odhodkov) 
Odhodki iz obveznega zavarovanja so:
– pokojnine, nadomestila iz invalidskega zavarovanja in druge denarne dajatve na podlagi pridobljenih pravic;
– stroški poklicne rehabilitacije;
– stroški v zvezi s podajo izvedenskih mnenj v postopkih uveljavljanja pravic iz obveznega zavarovanja;
– prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin in uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja;
– stroški delovanja zavoda;
– drugi odhodki.
142.a člen 
(sredstva za rekreativne, športne in kulturne dejavnosti) 
Zavod v skladu s finančnim načrtom in splošnimi akti, na podlagi javnega razpisa, namenja sredstva za promocijo in izvedbo rekreativnih, športnih in kulturnih dejavnosti, namenjenih uživalcem pokojnin in prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jih organizirajo reprezentativne invalidske organizacije za delovne invalide ter zveze in organizacije, organizirane na ravni države, ki zastopajo interese uživalcev pokojnin in prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
II. poglavje: PRISPEVKI 
143. člen 
(določitev in obračun prispevkov) 
(1) Prispevki se obračunajo in plačajo od osnove za plačilo prispevkov, z izjemo prispevkov za posebne primere zavarovanja iz prve alineje prvega odstavka ter drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 20. člena tega zakona, ki se plačajo v pavšalnih zneskih, ki jih določi zavod. Prispevki se ne plačujejo od nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
(2) Prispevne stopnje za obvezno zavarovanje se določijo tako, da se s pričakovanimi prihodki od prispevkov, ob upoštevanju drugih prihodkov po drugem in tretjem odstavku 141. člena tega zakona, pokrijejo pričakovani odhodki.
(3) Stopnje in višine prispevkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določajo z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost.
(4) Stopnja prispevkov za posebne primere zavarovanja iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona se določi po stopnji prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost.
III. poglavje: OSNOVE ZA PLAČILO PRISPEVKOV 
144. člen 
(osnove za osebe v delovnem razmerju) 
(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 14. člena tega zakona je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi.
(2) Za zavarovance iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona se za plačo iz prejšnjega odstavka šteje plača, ki bi bila prejeta za enako delo v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se prispevki plačujejo od:
– zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;
– zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v skladu z 241. členom tega zakona, in od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina in
– zneska regresa za letni dopust, ki presega 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije; če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust;
– zneska nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu in nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina.
(4) Najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
145. člen 
(osnove za samozaposlene, družbenike in kmete) 
(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona je zavarovalna osnova.
(2) Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec. Za zavarovance iz 15. člena tega zakona se tako ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne osnove iz prejšnjega odstavka zniža za 25 %.
(3) Za dobiček iz prejšnjega odstavka se za zavarovance iz 16. člena tega zakona štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije in dela.
(4) Če dobiček zavarovanca iz 15. in 17. člena tega zakona ne preseže 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček zavarovanca iz 16. člena tega zakona ne preseže 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova, ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena je najvišja zavarovalna osnova za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(6) Zavarovalna osnova po tem členu se določi na podlagi podatkov – iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali iz odločbe o odmeri dohodnine, ali obračuna davčnega odtegljaja, ali obvestila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti – za preteklo leto z upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje, plačanih s strani Republike Slovenije, ter glede na podatke o povprečni letni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša dobiček, na podlagi katerega se določa zavarovalna osnova. Za obračun akontacije dohodnine oziroma obračun dohodnine po tem odstavku se šteje obračun, ki je bil oziroma bi moral biti vložen do roka, določenega z zakonom, ki ureja davčni postopek, pri čemer se zavarovalna osnova na novo določi najpozneje za mesec april.
(7) Če za posameznega zavarovanca iz tega člena ni na voljo podlaga iz prejšnjega odstavka za uvrstitev v zavarovalno osnovo, ker se v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne izda odločba o odmeri dohodnine, se zavarovalna osnova določi v višini iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Zavarovalna osnova, določena v skladu s predhodnimi odstavki tega člena, se uporablja do določitve dobička za naslednje obdobje.
(9) Zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ob vstopu v zavarovanje plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, določene v četrtem odstavku tega člena, razen če so bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi. V tem primeru ti zavarovanci plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.
(10) Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od zavarovalne osnove iz četrtega odstavka tega člena. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %.
(11) Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se v skladu s tem členom zavarovalna osnova ne določi na novo.
(12) Če se ugotovi, da zavarovalna osnova, od katere se plačujejo prispevki, ni pravilna, davčni organ z odločbo določi novo zavarovalno osnovo in poračun prispevkov za nazaj.
(13) Podrobnejši način določanja zavarovalne osnove po tem členu določi minister, pristojen za finance, s soglasjem ministra, pristojnega za delo.
(14) Zavarovanci iz 15. člena tega zakona so v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50 % zneska prispevka, obračunanega od osnove iz drugega odstavka tega člena. V naslednjih 12 mesecih so te osebe oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 % zneska prispevka, obračunanega od osnove iz drugega odstavka tega člena.
(15) Prispevke iz prejšnjega odstavka zavodu pokriva Republika Slovenija iz proračuna v skladu s 161. členom tega zakona.
(16) Ne glede na drugi, tretji in četrti odstavek tega člena se zavarovanec lahko zavaruje tudi od zavarovalne osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, v katero je uvrščen v skladu s prvim odstavkom tega člena, vendar največ od zneska iz petega odstavka tega člena.
146. člen 
(osnova za prispevke iz drugega pravnega razmerja) 
Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek.
147. člen 
(osnova za zavarovanje po drugih predpisih) 
(1) Osnova za plačilo prispevkov za brezposelne zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona je znesek nadomestila za primer brezposelnosti oziroma zavarovalna osnova, od katerih zavod za zaposlovanje plačuje prispevke. Za brezposelne osebe, ki jim zavod za zaposlovanje plačuje prispevke do izpolnitve pogojev za predčasno pokojnino, je osnova za plačilo prispevkov zadnje denarno nadomestilo, ki ga je prejel zavarovanec po predpisih, ki urejajo trg dela.
(2) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 19. člena tega zakona je znesek nadomestila oziroma prejemka, do katerega so upravičeni po drugih predpisih ali po tem zakonu.
(3) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(4) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz šestega odstavka 19. člena tega zakona je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(5) Osnova za plačilo prispevka za zavarovance iz sedmega odstavka 19. člena tega zakona je prejemek, ki ga prejmejo za opravljanje svojega dela.
(6) Prispevek za osebe na poklicni rehabilitaciji, ki niso zavarovane na drugi podlagi, se ne plačuje, šteje pa se kot plačan od bruto zneska nadomestila, ki ga oseba prejema za čas poklicne rehabilitacije
148. člen 
(osnova za prispevek za posebne primere zavarovanja) 
Osnova za osebe iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, razen če gre za plačilo, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega je oseba zavarovana po tretjem do petem odstavku 20. člena tega zakona.
149. člen 
(osnova za zavarovance, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje) 
(1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 25. člena tega zakona je določena v znesku, ki je najmanj enak znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, je osnova za plačilo prispevka za prejemnike poklicnih pokojnin iz četrtega odstavka 25. člena določena v znesku 20 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
150. člen 
(osnova za plačilo prispevkov za podaljšano zavarovanje) 
V primerih iz 132. člena tega zakona se prispevek plača od plače zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh primerov, valorizirane glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji na raven meseca pred mesecem, za katerega se plača prispevek.
151. člen 
(osnova za dokup dobe) 
(1) Osnova za plačilo prispevka za vštevanje obdobij iz 136. člena tega zakona v pokojninsko dobo je enaka znesku osnove zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.
(2) Osnova iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja od zneska v višini povprečne plače na zaposlenega v Republiki Slovenije za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.
(3) Če zavarovanec v zadnjem koledarskem letu pred vložitvijo zahteve ni plačal prispevkov od osnove vsaj šest mesecev, se osnova iz prvega odstavka tega člena določi v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Prispevek se odmeri po stopnji, ki je z zakonom določena za prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca za obvezno zavarovanje.
152. člen 
(zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca) 
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:
– zavarovanci iz 14., 15., 16., 17., 18. in 25. člena tega zakona ter zavarovanci iz 19. člena tega zakona, če ni s tem zakonom določeno drugače;
– Republika Slovenija za zavarovance iz drugega odstavka 19. člena tega zakona, ki so upravičeni do starševskega dodatka po predpisih, ki urejajo starševstvo; za zaposlene, ki so po predpisih, ki urejajo starševstvo, upravičeni do plačila prispevka zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega, za razliko do polnega delovnega časa; za zavarovance iz petega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona;
– zavod za zaposlovanje za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, ki imajo pravico do plačila prispevkov;
– delodajalci za zavarovance iz 132. člena tega zakona.
(2) Če se prispevki plačujejo od zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je za zavarovance iz 14. člena tega zakona ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanec za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na razliko med zneskom 60 % povprečne plače in plače ali nadomestila plače delavca.
(3) Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.
153. člen 
(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev) 
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:
– delodajalci in izplačevalci nadomestil – za zavarovance iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. in 132. člena tega zakona;
– izplačevalci prejemkov – za zavarovance iz 18. člena tega zakona;
– zavarovanci iz petega odstavka 14. člena, 15., 16. in 17. člena, šestega odstavka 19. člena in 25. člena tega zakona, razen v primerih prejemanja nadomestil. V teh primerih je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačevalec nadomestil;
– zavod za zaposlovanje – za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona;
– zavod za zdravstveno zavarovanje – za osebe iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona;
– Republika Slovenija – za zavarovance iz drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona;
(2) Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.
(3) Za izplačevalca nadomestil po tem členu se šteje pravna oseba, ki jo bremenijo izplačana nadomestila plač oziroma dohodkov, kot so zlasti Republika Slovenija, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije.
154. člen 
(zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja) 
(1) Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz 20. člena tega zakona, razen za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz osme alineje tretjega odstavka 20. člena tega zakona, so pravne in fizične osebe, pri katerih so ti zavarovanci na usposabljanju ali delu, pooblaščene organizacije, ki posredujejo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo, oziroma organizatorji del in akcij, v katerih te osebe sodelujejo.
(2) Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja za zavarovance iz prve alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona, za zavarovance iz drugega odstavka 20. člena tega zakona in za zavarovance iz osme alineje tretjega odstavka 20. člena tega zakona, so zavarovanci sami.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja zavarovanci iz druge alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona sami, če pravna ali fizična oseba, ki je izplačevalec prejemka za delo v okviru drugega pravnega razmerja ni plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
155. člen 
(plačilo prispevka za zaposlene invalide) 
(1) Invalidska podjetja in zaposlitveni centri ter delodajalci za zaposlene invalide nad predpisano kvoto, določeno s predpisi, ki urejajo zaposlovanje invalidov, so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(2) Prispevke iz prejšnjega odstavka zavodu pokriva Republika Slovenija iz proračuna v skladu s 161. členom tega zakona.
156. člen 
(delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce) 
Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev iz prve alineje prvega odstavka 153. člena tega zakona so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev v višini 30 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 % za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena tega zakona. Oproščeni del prispevka delodajalca za navedene delavce plačuje Republika Slovenija v skladu s 161. členom tega zakona.
157. člen 
(vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev) 
(1) Delodajalci lahko, ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 153. člena tega zakona, za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki niso dopolnili 26. let starosti in matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca.
(2) Delodajalec lahko uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za zavarovance iz prvega odstavka tega člena le v primeru, če za te zavarovance ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov.
(3) Minister, pristojen za delo, natančneje določi način vračila prispevkov iz tega člena.
158. člen 
(plačevanje prispevkov) 
(1) Prispevki za obvezno zavarovanje, ki so določeni s tem zakonom, se plačujejo zavodu.
(2) Prispevki za obvezno zavarovanje se plačajo v skladu s predpisi, ki veljajo v času nastanka obveznosti za plačilo prispevkov.
(3) Z namenom kontrole pravilnosti plačila prispevkov ima zavod pravico nadzora nad poslovnimi knjigami zavezancev za plačilo prispevkov.
159. člen 
(pobiranje prispevkov) 
(1) Prispevke za obvezno zavarovanje po tem zakonu pobira finančna uprava, razen prispevka za dokup pokojninske dobe.
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se glede postopka pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov in pristojnosti davčnega organa uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in davčno službo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, v postopkih, ki jih davčni organ začne na zahtevo stranke, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.
160. člen 
(plačilo prispevkov za obdobja vzpostavitve lastnosti zavarovanca za nazaj) 
(1) Ko je na podlagi sodbe sodišča za nazaj vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje po tem zakonu, se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od izplačil prejemkov po tej sodbi obračunajo po prispevnih stopnjah, veljavnih na dan plačila obveznosti.
(2) Če se prispevki iz prejšnjega odstavka plačujejo od posameznega prejemka, je osnova za obračun prispevkov mesečna osnova iz obdobja, na katero se plačilo nanaša.
(3) Če ni podatkov o osnovi iz prejšnjega odstavka iz obdobja, na katero se plačilo nanaša, se prispevki obračunajo od zneska 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji iz tega obdobja, preračunanega na mesec oziroma sorazmerno glede na obdobje, na katero se nanaša plačilo prispevkov.
(4) Zavezanec za plačilo prispevka po tem členu je dolžan od obračunanih prispevkov obračunati in hkrati z obračunanimi prispevki plačati obresti po evropski medbančni obrestni meri z ročnostjo enega leta, od prvega dneva obdobja vzpostavitve pravnega razmerja do poteka roka za plačilo prispevkov, po stopnji, ki je veljala na prvi dan obdobja vzpostavitve pravnega razmerja za nazaj. Če evropska medbančna obrestna mera za prvi dan obdobja vzpostavitve pravnega razmerja ni znana, se uporabi prva znana evropska medbančna obrestna mera.
(5) Zavezanec je dolžan plačati prispevke skupaj z obrestmi iz prejšnjega odstavka ob izplačilu posameznega prejemka, ki je izplačan na podlagi sodbe sodišča.
(6) Ko nastane obveznost plačila prispevkov na podlagi dokupa pokojninske dobe, je zavezanec dolžan plačati prispevek za dokup pokojninske dobe v enkratnem znesku v roku 15 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.
IV. poglavje: PRIHODKI IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA 
161. člen 
(obveznosti državnega proračuna) 
(1) Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov, in sicer za:
– udeležence NOB in druge vojne veterane, udeležence španske vojne, narodne heroje in nosilce Partizanske spomenice 41, družinske člane padlih oziroma umrlih borcev NOB;
– obdobje do 31. marca 1992, ki ga je uživalec pokojnine, uveljavljene pri Zavodu, prebil v zavarovanju pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ;
– čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, priznan na podlagi prve alineje 189. člena ZPIZ-1;
– čas poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo;
– čas poklicne rehabilitacije vojaškega invalida, slepega, gluhega in naglušnega, obolelega za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo, ekstrapiramidnimi obolenji ali civilnega invalida vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan;
– čas zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal nadomestilo plače;
– čas, ko je duhovnik, redovnik, redovnica ali oseba v drugi verski skupnosti poklicno opravljala versko službo na območju Republike Slovenije in ji ni bilo omogočeno plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 1. januarjem 1983;
– prišteto dobo v trajanju ene četrtine dobe dejanskega zavarovanja, ki se prišteje pokojninski dobi za pridobitev in odmero pravic zavarovancem s telesno okvaro najmanj 70 %, vojaškim invalidom od I. do VI. skupine, civilnim invalidom vojne od I. do VI. skupine, slepim, gluhim, obolelim za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji;
– dodano dobo v trajanju ene četrtine dobe dejanskega zavarovanja, ki se prišteje pokojninski dobi za pridobitev in odmero pravic zavarovancem, ki so bili vključeni v obvezno dodatno zavarovanje ali poklicno zavarovanje;
– oskrbnine;
– del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od njegove dejanske pokojninske osnove in zneskom v višini 26 % najnižje pokojninske osnove;
– čas neupravičenega kaznovanja zaradi političnih razlogov oziroma neupravičenega odvzema prostosti;
– zavarovalno dobo v trajanju razlike do polnega delovnega časa v primerih, ki ga je zavarovanec dopolnil na delu s krajšim delovnim časom od polnega, ki se upošteva v zavarovalno dobo kot delo s polnim delovnim časom;
– pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev, ki jih izplačuje Zavod;
– akontacije pokojnin, ki bi jih bil dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;
– dodatke, ki jih Zavod skladno z zakonom izplačuje k pokojninam slovenskih državljanov, ki so pridobili pravico do pokojnine iz katere od drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ;
– posebne dodatke, priznane s sklepom Izvršnega sveta SRS, k družinskim pokojninam vdovam žrtev dachauskih procesov;
– žrtve vojnega nasilja;
– uživalce izjemnih pokojnin;
– uživalce administrativnih pokojnin;
– delavce Ministrstva za notranje zadeve in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij oziroma zavodov za prestajanje kazni zapora;
– uživalce pokojnin po zakonih o poslancih, o Vladi Republike Slovenije, o notranjih zadevah, o policiji, o izvrševanju kazenskih sankcij, o obrambi, o sodniški službi, o kazenskem postopku, o prekrških;
– upravičence do višjega zneska pokojnine na podlagi zakona o popravi krivic;
– izjemne pokojnine delavcev v premogovnikih in pri proizvodnji ter predelavi azbesta;
– preživnine bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom;
– obdobje aktivne vojaške službe v nekdanji JLA;
– prispevek zavarovanca in delodajalca za zaposlene v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih;
– prispevek delodajalca za zavarovance, za katere ta prispevek plačuje Republika Slovenija;
– prispevek zavarovanca in delodajalca za upravičence do starševskega dodatka;
– prispevek delodajalca za kmete in člane kmečkih gospodarstev, ki so obvezno oziroma prostovoljno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
– prispevek zavarovanca in delodajalca za kmete in člane kmečkih gospodarstev, ki jim je bil prispevek zmanjšan ali odpisan po zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane;
– obračunane neplačane prispevke po 74. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 63/04, 72/05, 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06, 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11);
– v drugih primerih, če tako določa zakon;
– upokojene člane sklada obrtnikov, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe skladovega zavarovanja pa do 1. januarja 1983 – do zneska minimalne pokojnine;
– del pokojnine, ki je bila priznana ob upoštevanju obdobij, prebitih v invalidskih podjetjih, za katere niso bili plačani prispevki;
– del prispevkov zavarovanca in delodajalca za samozaposlene zavarovance v prvih 24 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost;
– del prispevkov delodajalca iz 156. in prvega odstavka 157. člena tega zakona;
– uživalce pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona – za celoten znesek pokojnine, ki se odmeri v višini starostne pokojnine, kot bi jim bila priznana na dan uveljavitve pokojnine po drugem odstavku 204. člena tega zakona, če bi izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, in se izplačuje do izpolnitve pogojev za uveljavitev pravice do starostne pokojnine iz 27. člena tega zakona,
– del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove ali njegove dejanske pokojninske osnove in zneskom pokojnine določene v tretjem oziroma četrtem odstavku 39. člena tega zakona.
(2) Osnove in način poračuna finančnih obveznosti iz prejšnjega odstavka določa zakon, ki ureja poračunavanje finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
162. člen 
(sofinanciranje iz državnega proračuna) 
Republika Slovenija iz državnega proračuna in iz drugih virov zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki zavoda iz prispevkov in iz drugih virov ter odhodki zavoda.
163. člen 
(zagotavljanje likvidnosti zavoda) 
Če zavodu primanjkuje likvidnih sredstev za izpolnitev obveznosti za izplačilo pokojnin in drugih obveznosti ter za kritje morebitnega primanjkljaja med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu, mu Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotovi potrebna sredstva.
V. poglavje: FINANČNO POSLOVANJE 
164. člen 
(vodenje denarnih sredstev zavoda) 
Zavod ima podračun, v okviru katerega se vodijo denarna sredstva za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
165. člen 
(finančni načrt zavoda) 
(1) Zavod opredeljuje svoje finančno poslovanje s finančnim načrtom, ki ga pripravi v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, na podlagi izhodišč, ki veljajo za državni proračun.
(2) Finančni načrt iz prejšnjega odstavka se sestavlja in sprejema za vsako koledarsko leto posebej ali za časovno obdobje, za katero se sprejema državni proračun.
(3) Finančni načrt sprejme svet zavoda. Vlada Republike Slovenije da soglasje k finančnemu načrtu.
166. člen 
(letno poročilo zavoda) 
Zavod pripravi letno poročilo v skladu s predpisi, ki urejajo računovodstvo in javne finance.
VI. poglavje: PREMOŽENJE ZAVODA 
167. člen 
(premoženje zavoda) 
V premoženje zavoda se štejejo nepremičnine, stvarnopravne in obligacijsko pravne pravice, delnice ali lastniški deleži, denar in druga sredstva, na katerih ima zavod lastninsko pravico.
168. člen 
(nastopanje zavoda v pravnem prometu) 
(1) Zavod ima pravico sklepati pogodbe v pravnem prometu in opravljati druge posle z namenom povečanja svojega premoženja v skladu s tem zakonom in statutom zavoda.
(2) Zavod ima v pravnem prometu neomejeno pravno in poslovno sposobnost ter lahko v pravnem prometu pridobiva pravice in prevzema obveznosti.
(3) Za obveznosti, prevzete v pravnem prometu, zavod odgovarja s svojim celotnim premoženjem.
(4) Zavod ima pravico ustanavljati gospodarske družbe, javne sklade, javne zavode in varstvene delavnice (gospodarski subjekti za poklicno rehabilitacijo in preprečevanje invalidnosti).
OSMI DEL POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC 
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE 
169. člen 
(uveljavljanje pravic) 
(1) Pravice iz obveznega zavarovanja lahko uveljavi pri zavodu oseba, ki je bila zavarovana pri zavodu, in sicer tudi tedaj, ko gre za pravice na podlagi mednarodnih pogodb.
(2) Pravice za primer invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec v času poškodbe zavarovan pri tem zavodu.
(3) Pravice za primer invalidnosti ali smrti zaradi poklicne bolezni se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec zavarovan pri zavodu v času obolenja oziroma če v tem času ni bil zavarovan, vendar je bil nazadnje zavarovan pri zavodu.
(4) Pokojninska doba in plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravice, se ugotavljajo po določbah tega zakona.
170. člen 
(varstvo pravic) 
(1) Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima zavarovanec pravico do pritožbe.
(2) V postopku za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti ima pravico do pritožbe tudi delodajalec.
171. člen 
(sodno varstvo) 
(1) Sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji.
(2) Sodno varstvo lahko uveljavi tudi delodajalec, če je z dokončno odločbo zavoda odločeno o pravici zavarovanca na podlagi invalidnosti.
172. člen 
(pristojnost za odločanje) 
O pravicah iz zavarovanja odločajo:
– na prvi stopnji – območna enota zavoda;
– na drugi stopnji – drugostopenjski organ zavoda.
173. člen 
(revizija) 
(1) Odločba prve stopnje, s katero je osebi priznana pravica po tem zakonu, se predloži v revizijo organu druge stopnje po načelu naključne izbire.
(2) Revizija se opravi po uradni dolžnosti.
(3) Revizija ne zadrži izvršitve odločbe.
(4) Če je zoper odločbo območne enote zavoda vložena pritožba, se odloči o reviziji in pritožbi z isto odločbo.
174. člen 
(učinek revizije) 
(1) Če revizija odločbe, ki je postala dokončna, ker zoper njo ni bila vložena pritožba, ni opravljena v treh mesecih, za pravice po mednarodnih pogodbah pa v štirih mesecih od dneva, ko preteče rok za pritožbo, šteje, da je revizija opravljena in da je odločba potrjena.
(2) V reviziji se lahko odločba prve stopnje potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi.
(3) Odločba o pravici iz obveznega zavarovanja, izdana v revizijskem postopku, učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji.
(4) Območna enota zavoda, katere odločba je bila v reviziji odpravljena ali razveljavljena, izda najpozneje v 30 dneh od prejema odločbe o reviziji novo odločbo prve stopnje o vseh pravicah, razen za pravice po mednarodnih pogodbah, kjer je rok za izdajo 60 dni od prejema odločbe o reviziji.
(5) Novo odločbo prve stopnje je treba predložiti v revizijo; v njej se preizkusi, ali je nova odločba popravljena v skladu z razlogi, zaradi katerih je bila prejšnja odločba odpravljena ali razveljavljena.
175. člen 
(revizija izvedenskih mnenj) 
(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena se v postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja v revizijo predložijo mnenja invalidske komisije I. stopnje o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije, v drugih primerih, pri obstoju potrebe po stalni pomoči in postrežbi ter pri osebnih okoliščinah iz 138. člena tega zakona pa po načelu naključne izbire. Revizijo opravi invalidska komisija II. stopnje.
(2) V reviziji lahko invalidska komisija izvedensko mnenje potrdi, spremeni ali vrne v ponovno obravnavo invalidski komisiji I. stopnje.
176. člen 
(sodno varstvo v postopku revizije) 
(1) Zoper odločbo, izdano v reviziji, s katero je spremenjena odločba prve stopnje, je zagotovljeno sodno varstvo.
(2) Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, s katero je bila v reviziji odločba prve stopnje odpravljena ali razveljavljena.
(3) Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, če je bila z njo hkrati v reviziji odpravljena ali razveljavljena odločba, izdana na prvi stopnji.
177. člen 
(ugotavljanje lastnosti zavarovanca) 
(1) Lastnost zavarovanca iz obveznega zavarovanja se ugotavlja na podlagi predpisov, ki urejajo matično evidenco.
(2) Za zavarovance za posebne primere zavarovanja iz 20. in 21. člena tega zakona se lastnost zavarovanca ugotavlja takrat, ko nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega pridobijo pravice iz obveznega zavarovanja.
(3) Za zavarovance iz 18. člena tega zakona se lastnost zavarovanca ugotavlja po preteku koledarskega leta, v katerem so bila plačila izplačana, razen v primeru, ko nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega se pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja in se lastnost zavarovanca ugotavlja ob nastanku tega zavarovalnega primera.
II. poglavje: UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ ZAVAROVANJA 
178. člen 
(začetek postopka za uveljavljanje pravic) 
(1) Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do vdovske ali družinske pokojnine pa na zahtevo vdove ali vdovca oziroma družinskega člana ali zakonitega zastopnika.
(2) Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se začne tudi na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika. V soglasju z osebnim zdravnikom se lahko postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začne tudi na predlog izvajalca medicine dela. Če je uveden postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja na predlog osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali izvajalca medicine dela v soglasju z osebnim zdravnikom, pa umaknejo predlog, ni mogoče ustaviti postopka, če se zavarovanec z ustavitvijo ne strinja in zahteva, da se postopek nadaljuje. Če je bil postopek uveden na predlog osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika, zavarovanec ali njegov zakoniti zastopnik ne moreta predlagati umika predloga.
(3) Postopek iz prvega odstavka tega člena je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden takrat, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.
(5) Zahteva za uvedbo postopka za uveljavljanje ali varstvo pravic se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda.
179. člen 
(trajanje postopka) 
(1) Če je za ugotovitev pravic ali v pritožbenem postopku potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka.
(2) V roku šest mesecev se izda odločba o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z uporabo mednarodnih pogodb. V šestih mesecih se izda tudi odločba v pritožbenih postopkih, ki se vodijo zoper odločbe, izdane v postopkih iz prejšnjega stavka.
180. člen 
(akontacija) 
(1) Kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, njegove višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja, se mu začasno izplačuje akontacija, določena po zbranih podatkih. Akontacije se usklajujejo na enak način kot pokojnine.
(2) Akontacija se izplačuje na podlagi naloga, ki ga izda pooblaščeni delavec zavoda. Nalog za izplačilo akontacije se pošlje tudi zavarovancu.
181. člen 
(izvedenski organi) 
(1) Kadar je za ugotovitev pravic iz zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski člani, potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja o invalidnosti, potrebi po stalni pomoči in postrežbi ter o nezmožnosti za delo ali nezmožnosti za delo vdove ali vdovca oziroma drugih zavarovančevih družinskih članov, izvedenski organi zavoda.
(2) Izvedenski organi zavoda delujejo v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) in podajajo mnenja kot izvedenci zdravniki posamezniki samostojno ali v senatih najmanj dveh izvedencev. Izvedence imenuje pristojni organ zavoda.
(3) V primerih, ko se ugotavlja invalidnost, poda izvedensko mnenje senat v sestavi najmanj dveh izvedencev. V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja ima v teh primerih pravico in dolžnost sodelovati predstavnik delodajalca.
(4) Če se v postopku ugotavljanja invalidnosti ugotovi, da je pri zavarovancu podana invalidnost II. kategorije, ali če zavarovanec III. kategorije uveljavlja izbirno pravico do poklicne rehabilitacije, poda invalidska komisija izvedensko mnenje o obliki poklicne rehabilitacije na podlagi mnenja strokovne institucije s področja medicine dela in poklicne rehabilitacije.
(5) V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja sodelujejo izvedenski organi zavoda iz tretjega odstavka tega člena z zavarovančevim osebnim zdravnikom, imenovanim zdravnikom, službo medicine dela, specialistično službo oziroma z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb in z delodajalci in njihovimi izvajalci medicine dela.
(6) Zavarovanec in delodajalec lahko zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta ali poklicne rehabilitacije.
(7) Zavod določi organizacijo in način delovanja izvedenskih organov zavoda s splošnim aktom. S tem aktom se določi tudi seznam obvezne medicinske in delovne dokumentacije, ki je potrebna za podajo izvedenskega mnenja.
(8) Izvedenski organi iz prvega odstavka tega člena dajejo izvedenska mnenja tudi o osebnih okoliščinah iz 138. člena tega zakona, zaradi katerih je zavarovanec opravičen do prištete dobe ter vrsti in stopnji telesne okvare za namene uveljavljanja pravic po drugih predpisih.
182. člen 
(izvršljivost odločb) 
(1) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, s katero je odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
(2) Odločba, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije, se izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku.
(3) Odločba o pravici do invalidske pokojnine postane izvršljiva z dnem, ko postane pravnomočna.
(4) Odločbe o pravicah iz obveznega zavarovanja izvrši zavod, razen v primerih, ko je s tem zakonom določeno, da jih v določenem delu izvrši delodajalec ali zavod za zaposlovanje.
183. člen 
(razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe in učinek obnove postopka) 
(1) Dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala.
(2) Odločba iz prvega odstavka tega člena se lahko izda v roku desetih let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe.
(4) Na način, ki je določen v prejšnjem odstavku, učinkuje tudi odločba, izdana v obnovi postopka.
183.a člen 
(razveljavitev dokončne odločbe na zahtevo) 
(1) Pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, lahko na zahtevo zavarovanca dokončno odločbo, s katero je bila priznana pravica, ne glede na prejšnji člen razveljavi in izda novo odločbo v primeru, če so ugotovljena nova dejstva, ki vplivajo na zavarovančevo pravico, ta dejstva, kot so na primer naknadno izplačane plače, naknadno plačani prispevki, naknadno pridobljeni podatki o osnovah, drugače oziroma naknadno ugotovljeno pravno razmerje, pa so nastala po izdaji odločbe.
(2) Dokončna odločba se razveljavi samo v primeru, če se na podlagi novih dejstev odmera lahko opravi v višjem znesku.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi.
184. člen 
(stroški postopka) 
(1) Stroške postopka uveljavljanja in varstva pravic iz obveznega zavarovanja, kot so potni stroški in nadomestilo izgubljenega zaslužka izvedencev v postopkih pred sodišči, ki jih imenuje pristojni organ zavoda, krije zavod.
(2) Zavarovanec ima pravico do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem ali uživanjem pravic, kadar ga zavod:
– napoti ali pokliče v drug kraj zaradi opravljanja zdravstvenih preiskav in podaje mnenja izvedencev;
– napoti v drug kraj zaradi poklicne rehabilitacije.
(3) Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi oseba, ki je določena za spremljanje zavarovanca iz prejšnjega odstavka.
(4) Povračilo potnih stroškov se določi v znesku stroškov prevoza in stroškov prehrane ter namestitve v času potovanja in bivanja v drugem kraju.
(5) Zavod s splošnim aktom določi vrsto in način uporabe prevoznega sredstva, upoštevajoč zdravstveno stanje zavarovanca in dolžino poti, potovalne pogoje in način uveljavljanja povračila potnih stroškov ter znesek povračila stroškov prehrane in namestitve v času potovanja in bivanja v drugem kraju.
DEVETI DEL ORGANIZIRANOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA 
I. poglavje: ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE 
185. člen 
(organizacija zavoda) 
Zavod je organiziran tako, da zagotavlja učinkovito upravljanje s sredstvi za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
186. člen 
(svet zavoda) 
(1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavlja 27 članov, od tega:
– 7 članov imenujejo sindikalne zveze oziroma konfederacije, reprezentativne za območje države;
– 1 člana imenuje reprezentativna invalidska organizacija za delovne invalide;
– 7 članov imenujejo delodajalska združenja na ravni države;
– 7 članov imenuje Vlada Republike Slovenije;
– 1 člana imenuje Študentska organizacija Slovenije;
– 3 člane imenujejo zveze oziroma organizacije upokojencev na ravni države;
– 1 člana izvolijo delavci zavoda.
(2) Svet zavoda izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika.
(3) Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta.
(4) Svet zavoda opravlja naslednje naloge:
– spremlja gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov;
– ugotavlja in objavlja odstotek uskladitve pokojnin in drugih prejemkov;
– določa izplačilne dneve pokojnin in drugih prejemkov;
– sprejema finančni načrt in letno poročilo zavoda;
– odloča o načinu uporabe sredstev, odpisu, prodaji in odtujitvi premoženja ter sprejema poročilo o inventuri;
– odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga ter možnosti za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
– imenuje in razrešuje generalno direktorico ali generalnega direktorja (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) zavoda;
– sprejema statut zavoda, splošne akte za izvajanje zavarovanja, splošni akt o pripravništvu in druge splošne akte zavoda;
– izvaja funkcijo skupščine nepremičninskega sklada;
– izvaja funkcijo organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje, ki jih izdaja minister, pristojen za finance.
(5) S statutom se lahko določi možnost, da svet zavoda oblikuje ožjo skupino, ki jo sestavljajo člani sveta zavoda in katere naloga je izvajanje funkcije organa nadzora v skladu z usmeritvami za državno notranje revidiranje iz desete alineje prejšnjega odstavka.
187. člen 
(generalni direktor) 
(1) Poslovodni organ zavoda je generalni direktor zavoda.
(2) Generalni direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda.
(3) Generalnega direktorja zavoda imenuje svet zavoda. K imenovanju direktorja zavoda daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
188. člen 
(statut) 
(1) Zavod ima statut.
(2) Statut zavoda določa način imenovanja in izvolitve članov sveta zavoda, njegovega predsednika in namestnika, konstituiranje, pristojnosti, organizacijo in način delovanja sveta zavoda, organizacijo služb zavoda ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda.
(3) K statutu zavoda daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
(4) Statut in splošni akti zavoda za izvajanje obveznega zavarovanja se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
II. poglavje: NADZOR 
189. člen 
(nadzor) 
(1) Nadzor nad zakonitostjo delovanja zavoda ter namembnostjo rabe sredstev izvaja ministrstvo, pristojno za delo. Če se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, izda minister, pristojen za delo, odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti.
(2) Ministrstvo, pristojno za delo, je vabljeno na vse seje sveta zavoda.
(3) Minister, pristojen za delo, s sklepom zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme svet zavoda, če oceni, da ni zakonita oziroma ni skladna s finančnim načrtom zavoda in državnim proračunom in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.
(4) Zavod izvaja interni strokovni nadzor.
DESETI DEL POVRNITEV POVZROČENE ŠKODE IN NEUPRAVIČENO PRIDOBLJENIH SREDSTEV 
190. člen 
(odgovornost posameznika za škodo zavodu) 
(1) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca.
(2) Za škodo, ki jo povzroči v primerih iz prejšnjega odstavka delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovoren delodajalec.
(3) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode iz prejšnjega odstavka tudi neposredno od osebe, ki je povzročila invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca s kaznivim dejanjem.
(4) Zavod določi najnižji in najvišji znesek odškodnine, ki jo lahko zahteva od fizične osebe iz tega člena.
190.a člen 
(odgovornost zavarovalnice za škodo zavodu) 
Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, ne glede na omejitve v zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.
191. člen 
(odgovornost delodajalca za škodo zavodu) 
(1) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.
(2) Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del ali nalog, kar se je ugotovilo pozneje.
(3) Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je škoda nastala zato, ker mu delodajalec ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pridobitev, odmera ali izguba pravice.
(4) Kot delodajalec se v smislu tega člena šteje oseba, za katero delavec na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo.
192. člen 
(izključitev kritja zavarovanega primera) 
(1) V primerih iz 190. in 191. člena tega zakona se šteje, da je imel zavod škodo, ne glede na to, če je zavarovani primer pokrit z zavarovanjem po tem zakonu.
(2) Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovanca, ki je sam dolžan dajati podatke v zvezi z zavarovanjem, če je škoda nastala zato, ker ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke.
(3) Za povrnitev povzročene škode je solidarno odgovorna tudi oseba, ki je kot priča s pravnomočno sodbo obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, če je bilo na podlagi takšne izpovedbe komu priznano neko obdobje v pokojninsko dobo in je bila na podlagi tako priznanega obdobja uveljavljena pokojnina, do katere tisti, ki jo je dobil, ni imel pravice, ali je bila uveljavljena večja pokojnina od tiste, do katere je imel pravico.
193. člen 
(ugotavljanje odškodnine) 
(1) Pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene zavodu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz tretjega odstavka 119. člena, 190., 190.a, 191. in 192. člena tega zakona, obsega nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih, kot tudi škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.
(3) Pri ugotavljanju višine odškodnine iz naslova pokojnin se upošteva dopolnjena pokojninska doba zavarovanca.
(4) Če zavod ugotovi, da je nastala škoda, zahteva od zavarovanca ali delodajalca, da jo povrne v določenem roku. Če škoda ni povrnjena v določenem roku, uveljavlja zavod odškodninski zahtevek pred pristojnim sodiščem.
(5) Zavod lahko za namene vodenja postopkov za povračilo škode in neupravičeno pridobljenih sredstev po tem zakonu neodplačno pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter iz evidenc naslednjih upravljavcev osebnih in drugih podatkov: inšpektorat za delo, zdravstveni in drugi zavodi, policija ter drugi državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo različne podatke, ki se nanašajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
194. člen 
(povrnitev preplačil) 
(1) Oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
(2) Zavod preveč izplačani znesek iz prejšnjega odstavka pobota s pokojninskimi prejemki upravičenca.
(3) Zavod izda odločbo o ugotovitvi preplačila, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem mu bo preplačilo povrnjeno. Zastaralni rok treh let se upošteva po uradni dolžnosti od dneva prejema denarnega zneska iz prvega odstavka tega člena do dneva izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila.
(4) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.
(5) Zavod lahko odloči, da se preplačilo povrne v obrokih, največ v roku enega leta.
(6) Odločba iz tretjega odstavka tega člena se ne izda, če znesek preplačila ne presega 20,00 eurov.
194.a člen 
(povrnitev preplačil z zapadlimi neizplačanimi prejemki) 
(1) Če zavod ugotovi, da je zavarovanec upravičen do izplačila novega prejemka, znesek preplačila iz prvega odstavka prejšnjega člena pobota z novim izplačilom zapadlih zneskov novega prejemka.
(2) Šteje se, da pobot nastane z dnem zapadlosti terjatev.
(3) Zavod lahko pobota terjatve do celotne višine nakazila novega prejemka, brez izrecne izjave ali soglasja upravičenca in ne glede na vrsto prejemka.
(4) Zavod o pobotu terjatev v petnajstih dneh od nastanka pobota obvesti upravičenca.
195. člen 
(povrnitev preplačil zaradi smrti upravičenca) 
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, ima zavod prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev direktno zahteva povrnitev zneska pokojnine ali druge denarne dajatve, ki je bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.
(2) Potrdilo zavoda o izplačilih dajatev je javna listina oziroma nalog, na podlagi katerega je izvajalec plačilnih storitev dolžan zavodu v roku treh dni vrniti zneske, nakazane po smrti imetnika osebnega računa. Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca plačilnih storitev po tem zakonu ne vpliva.
(3) Če denarja ni več na računu, mora izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev zavodu posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila in sicer ime, priimek, naslov, EMŠO in davčno številko.
(4) V primeru, da izvajalec plačilnih storitev v Sloveniji, s strani zavoda nakazana sredstva prenakaže na račun v tujino in zaradi tega vračilo po prvem odstavku tega člena ni več možno, mora v roku treh dni sporočiti zavodu vse podatke izvajalca plačilnih storitev v tujini, kateremu so bila sredstva nakazana.
(5) Izvajalec plačilnih storitev izvede vračilo zneskov iz drugega odstavka tega člena in pošlje podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zavodu brezplačno.
196. člen 
(odškodninska odgovornost zavoda) 
Zavod odgovarja za škodo, ki jo povzroči zavarovancu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, v skladu z določbami predpisov, ki urejajo obligacijska razmerja.
197. člen 
(zamudne obresti) 
(1) Če zavod ne izplača priznanih pokojninskih prejemkov v roku 60 dni od dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice izvršljiva, je dolžan izplačati prejemniku zamudne obresti na zapadle prejemke ali ga v istem roku pozvati, da sporoči potrebne podatke.
(2) Zamudne obresti se odmerijo v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja, od naslednjega dne po izteku roka iz prejšnjega odstavka.
ENAJSTI DEL POKLICNO ZAVAROVANJE 
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE 
198. člen 
(pojem poklicnega zavarovanja) 
(1) Poklicno zavarovanje po tem zakonu je zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev-članov, na podlagi katerih zavarovanci-člani, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom.
(2) Poklicno zavarovanje je zavarovanje, pri katerem zavarovanec-član prevzema naložbeno tveganje za sredstva nad višino zajamčenega donosa na vplačane prispevke, ki je opredeljen v pokojninskem načrtu.
(3) Za zajamčeni donos, določen s pokojninskim načrtom, jamči upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka 210. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: upravljavec sklada). Ne glede na prejšnji stavek jamči upravljavec sklada v obdobjih oblikovanja nerazporejenih solidarnostnih rezerv zajamčeno donosnost zavarovanca-člana v višini minimalne zajamčene donosnosti.
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oblikuje solidarnostne rezerve, ki so namenjene zagotavljanju manjkajočih sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
199. člen 
(krog zavarovancev poklicnega zavarovanja) 
(1) V poklicno zavarovanje se pod pogoji, določenimi s tem zakonom, obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Zavarovanci, ki delajo na delovnih mestih iz prejšnjega stavka, se vključijo v poklicno zavarovanje le, če delo opravljajo s polnim delovnim časom.
(2) Delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v poklicno zavarovanje zaradi težavnosti ali škodljivosti dela, je možno določiti v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji, da:
– obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu, da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
– opravljajo delavci dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
– se opravlja delo v okoliščinah iz prve in druge alineje tega odstavka polni delovni čas, pri tem pa se za polni delovni čas šteje tudi delovni čas, krajši kot polni delovni čas, določen z zakonom, in kolektivnimi pogodbami, če je tako določeno zaradi posebnih delovnih pogojev.
(3) Delovna mesta, na katerih dela po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati, se lahko določijo v primerih, ko je uspešno opravljanje dejavnosti omejeno z določeno starostjo, ker gre za dela v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti po dopolnitvi določene starosti.
(4) Vlada Republike Slovenije predpiše merila in kriterije, na podlagi katerih se ugotavlja izpolnjevanje pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Glede na stopnjo težavnosti, škodljivosti in drugih omejitev se delovna mesta v skladu z merili in kriteriji iz prejšnjega odstavka razvrščajo v pet skupin. Uvrstitev v posamezno skupino se določi ob določitvi delovnega mesta, na katerem je obvezno poklicno zavarovanje, oziroma ob reviziji ali ugotovitvi sprememb škodljivosti, težavnosti ali omejitev na obstoječih delovnih mestih, za katera je obvezno poklicno zavarovanje.
(6) Kot polni delovni čas iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih pred uveljavitvijo ZPIZ-1.
200. člen 
(vključitev v poklicno zavarovanje, obračun in plačilo prispevkov, nadzor nad predlaganjem obračunov in izterjava) 
(1) Zavezanci za obvezno vključitev zavarovancev v poklicno zavarovanje ter za obračun in plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje so delodajalci in zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.
(2) Zavezanec iz prejšnjega odstavka, po sklenitvi pogodbe z upravljavcem o financiranju pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja vsakega zavarovanca iz prvega odstavka 199. člena tega zakona vključi v poklicno zavarovanje z vložitvijo prijave iz trinajstega odstavka 209. člena tega zakona na način, v skladu s prvim odstavkom 208. člena tega zakona določen v pokojninskem načrtu, v osmih dneh od dneva začetka dela na delovnem mestu iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona.
(3) Osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana v delovnem razmerju sta plača in nadomestilo plače, za zavarovanca-člana, ki ni v delovnem razmerju, pa zavarovalna osnova, ki je s tem zakonom določena za obračun in plačilo prispevkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(4) Stopnja prispevkov za poklicno zavarovanje se določi v pokojninskem načrtu iz 208. člena tega zakona na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev.
(5) Prispevki za poklicno zavarovanje se davčno obravnavajo enako kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(6) Zavezanec izračuna prispevek za poklicno zavarovanje v obračunu v skladu s tem zakonom. V obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje mora navesti resnične, popolne in pravilne podatke. Obliko obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, ki mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna prispevkov za poklicno zavarovanje, določi upravljavec sklada. Zavezanec predloži obračun prispevkov za poklicno zavarovanje upravljavcu sklada. Za roke predložitve obračuna in roke plačila veljajo določbe, ki urejajo plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(7) Upravljavec sklada sam ugotovi obveznost glede višine prispevkov za poklicno zavarovanje, če ugotovi, da obračun prispevka za poklicno zavarovanje ni bil predložen ali da iz predloženega obračuna izhajajo nepravilnosti. Ugotovljena obveznost, ki jo ugotovi upravljavec sklada, je izvršilni naslov. Upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja določi postopek ravnanja v primerih iz prvega stavka tega odstavka, pri čemer mora zagotoviti sodelovanje zavezanca v postopku ugotavljanja obveznosti.
(8) Od prispevkov za poklicno zavarovanje, ki jih zavezanec ni plačal v predpisanem roku, upravljavec sklada obračuna obresti po zakonu, ki ureja davčni postopek.
(9) Izterjavo neplačanih prispevkov za poklicno zavarovanje opravi davčni organ na predlog upravljavca sklada. Izvršilni naslov je obračun prispevkov za poklicno zavarovanje ali obračun upravljavca sklada iz sedmega odstavka tega člena z obrestmi in potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda upravljavec sklada na podlagi nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje. Pri opravljanju izvršbe prispevkov za poklicno zavarovanje in ugotavljanju zastaranja pravice do izterjave se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja finančno upravo.
(10) Upravljavec sklada za namen nadzora nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od davčnega organa pridobi podatke o osnovah za prispevke iz tretjega odstavka tega člena, ki jih davčni organ vodi na podlagi obračunov davčnih odtegljajev in obračunov prispevkov za socialno varnost, ki jih zavezanci predlagajo davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(11) Poklicno zavarovanje miruje v obdobju, ko se zavarovancu-članu izplačuje nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in nadomestilo plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu ter v primeru iz desetega odstavka 202. člena tega zakona. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan upravljavca sklada obvestiti o mirovanju, o vzroku za vzpostavitev mirovanja poklicnega zavarovanja ter o prenehanju mirovanja poklicnega zavarovanja. Izvajanje mirovanja poklicnega zavarovanja se podrobneje uredi v pokojninskem načrtu. Rok za obvestilo je 15 dni od začetka oziroma prenehanja mirovanja poklicnega zavarovanja. Če zavezanec ne predloži ustreznih dokazil, upravljavec ne vzpostavi oziroma ne prekine mirovanja. Če upravljavec izve za okoliščine, na podlagi katerih se mirovanje vzpostavi ali preneha, zavezanec pa ni sporočil vzpostavitve ali prenehanja mirovanja, po uradni dolžnosti vzpostavi ali prekine mirovanje in o tem obvesti zavezanca.
(12) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovanec- član, ki je v obvezno zavarovanje vključen po 15., 16. ali 17. členu tega zakona, na način iz prejšnjega odstavka uveljavi mirovanje poklicnega zavarovanja v času, ko je upravičen do nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v breme zdravstvenega zavarovanja.
(13) Poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana preneha v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri zavezancu, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti in v primeru prenehanja opravljanja dela na delovnem mestu, za katero je obvezna sklenitev poklicnega zavarovanja. Zavezanec iz prvega odstavka tega člena mora v 15 dneh od nastopa razloga za prenehanje obveznosti poklicnega zavarovanja vložiti odjavo iz poklicnega zavarovanja zavarovanca-člana ter navesti razlog in predložiti ustrezno dokazilo. Prenehanje obveznosti in odjava iz poklicnega zavarovanja se podrobneje določita v pokojninskem načrtu. Če zavezanec ne predloži ustreznih dokazil, obveznost poklicnega zavarovanja ne preneha.
(14) V primerih iz prejšnjega odstavka in iz drugega odstavka 203. člena tega zakona zavarovanec-član zadrži pravice iz poklicnega zavarovanja.
(15) Članstvo v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja preneha z dnem, ko zavarovanec-član nima več sredstev na osebnem računu in ni prejemnik poklicne pokojnine.
(16) Zavezanec iz prvega odstavka tega člena je dolžan upravljavcu sklada v rokih, predpisanih s tem zakonom ali s pokojninskim načrtom iz 208. člena tega zakona, sporočiti vse podatke, določene s tem zakonom ali s pokojninskim načrtom iz 208. člena tega zakona, potrebne za sklenitev pogodbe z upravljavcem sklada o financiranju pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, vključitev zavarovanca-člana v poklicno zavarovanje, prenehanje poklicnega zavarovanja ali mirovanje poklicnega zavarovanja zavarovanca-člana ter za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje in razporejanje vplačanih sredstev na osebne račune zavarovancev-članov.
(17) V primeru, ko se za osebo, ki ji je poklicno zavarovanje že prenehalo in je zato njen osebni račun zaprt, izvede naknadno plačilo prispevkov, se takšno vplačilo ne glede na prvi odstavek 309. člena tega zakona ne preračuna v število enot premoženja, ampak se takšni osebi sredstva v višini naknadnega plačila izplačajo v enkratnem znesku ali pa se na podlagi zahteve takšne osebe prenesejo v dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer zavarovanec-član pridobi pravico do dodatne pokojnine. Če je bila poklicna pokojnina takšne osebe sofinancirana iz solidarnostnih rezerv, se sredstva v višini sofinanciranja prenesejo v solidarnostne rezerve, morebitna razlika do višine naknadnega plačila pa se takšni osebi izplača v enkratnem znesku.
201. člen 
(postopek za določitev delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje) 
(1) Komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za delo, na podlagi meril in kriterijev iz četrtega odstavka 199. člena tega zakona:
– določi delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje ali
– ugotovi spremembo škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta ter določi uvrstitev v posamezno skupino iz petega odstavka 199. člena tega zakona ali
– ugotovi, da na delovnem mestu niso več izpolnjeni pogoji iz 199. člena in iz prvega odstavka 413. člena tega zakona in odloči o prenehanju obveznosti poklicnega zavarovanja za to delovno mesto.
(2) S posebnim zakonom se lahko poleg delovnih mest iz prejšnjega odstavka določijo nova delovna mesta, na katerih so izpolnjeni pogoji iz 199. člena tega zakona.
(3) Postopek pred komisijo iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog združenja delodajalcev ali reprezentativnega sindikata, ki sta člana Ekonomsko socialnega sveta. Stroški postopka bremenijo predlagatelja. Če sta sopredlagatelja postopka združenje delodajalcev in reprezentativni sindikat, bremeni vsakega polovica stroškov postopka.
(4) Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko na zahtevo ministra, pristojnega za zakon, s katerim so določena delovna mesta, izvede postopek iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena za delovna mesta, določena v skladu z drugim odstavkom tega člena. Ugotovitve posreduje ministru, pristojnemu za zakon, s katerim so bila določena delovna mesta v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(5) Na podlagi analize posledic dela za zdravje zavarovancev iz 201.b člena tega zakona, komisija iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja, ali so na teh delovnih mestih še izpolnjeni pogoji iz 199. člena tega zakona in iz prvega odstavka 413. člena tega zakona oziroma ali je prišlo do spremembe škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta.
(6) Komisija iz prvega odstavka tega člena je sestavljena iz sedmih članov:
– treh članov, ki jih imenujejo delodajalska združenja na ravni države,
– treh članov, ki jih imenujejo sindikalne zveze ali konfederacije, reprezentativne za območje države, in
– enega predstavnika, ki ga imenuje minister, pristojen za delo.
(7) Komisija iz prvega odstavka tega člena ima sedež pri ministrstvu, pristojnem za delo.
(8) Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše postopek za imenovanje, postopek in način dela, način financiranja ter višino stroškov dela komisije iz prvega odstavka tega člena.
(9) O odločitvi iz prvega odstavka tega člena komisija izda sklep, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vroči predlagatelju. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba.
(10) Odločitve komisije iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na delovna mesta, na katerih se je štela zavarovalna doba s povečanjem do 31. decembra 1999, veljajo tudi za osebe iz prvega odstavka 398. člena tega zakona.
(11) Seznam delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, objavi minister, pristojen za delo, na uradni spletni strani ministrstva.
(12) Na podlagi sklepov komisije iz prvega odstavka tega člena se v seznam iz prejšnjega odstavka vpisujejo tudi vse spremembe glede obveznosti poklicnega zavarovanja in spremembe škodljivosti in težavnosti obstoječih delovnih mest.
(13) Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko za potrebe analize posledic dela za zdravje zavarovancev na predlaganem delovnem mestu v vseh postopkih, ki jih vodi po tem zakonu, od Nacionalnega inštituta za javno zdravje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, v anonimizirani obliki brezplačno pridobi podatke, ki jih ta vodi.
(14) Stroške postopka iz četrtega in petega odstavka tega člena krije Republika Slovenija iz državnega proračuna.
201.a člen 
(ugotovitev delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, pri zavezancu) 
(1) Minister, pristojen za delo, imenuje komisijo, ki je pristojna za ugotavljanje, ali pri zavezancu obstajajo delovna mesta iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje.
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka je sestavljena iz petih članov:
– dva člana, strokovnjaka s področja tehnologije in procesov dela v posamezni dejavnosti, ki se imenuje z liste strokovnjakov za področja dejavnosti, v katerih so določena delovna mesta iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona,
– enega člana, predstavnika ministrstva, pristojnega za delo,
– enega člana, ki ga predlagajo sindikati člani Ekonomsko socialnega sveta in
– enega člana, ki ga predlagajo delodajalska združenja, ki so člani Ekonomsko socialnega sveta.
(3) Komisija iz prvega odstavka tega člena ugotovi, ali so za posamezno delovno mesto pri posameznem zavezancu izpolnjeni pogoji iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena tega zakona in sklepa iz devetega odstavka 201. člena tega zakona ali predpisa, s katerim je bilo določeno štetje zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo tega zakona. Ugotovitve komisije obsegajo:
– naziv in šifro delovnega mesta po sklepu iz devetega odstavka 201. člena tega zakona ali predpisu, s katerim je bilo določeno štetje zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo tega zakona,
– naziv delovnega mesta po internem aktu zavezanca,
– datum, od katerega je pri delodajalcu obvezna vključitev v poklicno zavarovanje za posamezno delovno mesto iz prve in druge alineje tega odstavka,
– delovni čas, ki se po kolektivni pogodbi ali splošnem aktu zavezanca šteje kot polni delovni čas za delovno mesto iz prve in druge alineje tega odstavka.
(4) Komisija iz prvega odstavka tega člena ugotavlja tudi, ali delovna mesta pri posameznem zavezancu zaradi spremenjenih pogojev dela ne ustrezajo več pogojem iz sklepa iz devetega odstavka 201. člena tega zakona ali predpisa, s katerim je bilo določeno štetje zavarovalne dobe s povečanjem pred uveljavitvijo tega zakona, pod katerimi je določeno delovno mesto iz drugega odstavka 199. člena tega zakona.
(5) Postopek pred komisijo iz prvega odstavka tega člena se začne na predlog zavezanca ali sindikata, ki zastopa delavce pri zavezancu ali sveta delavcev. Stroški postopka bremenijo predlagatelja. Če sta predlagatelja oba, vsakega bremeni polovica stroškov postopka. Če predlog vloži le zavezanec, je sindikat, ki zastopa delavce pri tem zavezancu, stranka v tem postopku. Če predlog vloži le sindikat, ki zastopa delavce pri zavezancu, je zavezanec stranka v tem postopku.
(6) Komisija iz prvega odstavka tega člena o ugotovitvah iz tretjega in četrtega odstavka tega člena odloči z odločbo v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku. Odločba se vroči predlagatelju, drugi stranki v postopku in upravljavcu sklada.
(7) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni dovoljena pritožba, dovoljeno pa je sodno varstvo pred sodiščem, ki odloča o socialnih sporih, v roku 30 dni od vročitve odločbe.
(8) Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše postopek za imenovanje, postopek in način dela ter višino stroškov dela komisije iz prvega odstavka tega člena.
(9) Izpolnjevanje pogojev za poklicno zavarovanje na strani zavarovanca-člana v skladu z odločbo iz šestega odstavka tega člena upravljavec sklada preverja ob vključitvi v poklicno zavarovanje. Zavezanec je dolžan upravljavcu sklada sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na obveznost vključitve zavarovanca-člana v poklicno zavarovanje.
201.b člen 
(zdravstvena analiza delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje) 
(1) Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani izvede analizo posledic dela za zdravje zavarovancev za delovna mesta iz prvega odstavka 413. člena tega zakona.
(2) Javni zdravstveni zavod iz prejšnjega odstavka izvede analizo na podlagi podatkov, ki jih vodi:
– Nacionalni inštitut za javno zdravje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva,
– upravljavec sklada o osebah, ki so bile od 1. januarja 2001 dalje vključene v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po določbah ZPIZ-1, in o osebah, ki so od 1. januarja 2013 dalje vključene v poklicno zavarovanje, ter
– zavod o ugotovljeni invalidnosti ter telesnih okvarah po tem zakonu in po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ter o osebah, ki so imele od 1. januarja 2001 dalje pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka zbere, združi in anonimizira Nacionalni inštitut za javno zdravje ter jih posreduje izvajalcu analize iz prvega odstavka tega člena.
(4) Analizo iz prvega odstavka tega člena izvede javni zdravstveni zavod iz prvega odstavka tega člena v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(5) Podatke iz drugega odstavka tega člena pridobi Nacionalni inštitut za javno zdravje od pristojnih upravljavcev brezplačno.
II. poglavje: PRAVICE IZ POKLICNEGA ZAVAROVANJA 
202. člen 
(pravice iz poklicnega zavarovanja) 
(1) Na podlagi poklicnega zavarovanja zavarovanec-član ob izpolnitvi pogojev iz 204. člena tega zakona pridobi pravico do poklicne pokojnine.
(2) Zavarovancu-članu, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje po tem zakonu, se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po tem zakonu prizna kot dodana doba poklicnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: dodana doba) četrtina obdobja vključenosti v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje. Če so bili prispevki plačani le za del obdobja vključenosti v poklicno zavarovanje, se prizna dodana doba le na podlagi obdobij, za katera so bili prispevki plačani. Če za določena obdobja vključenosti v poklicno zavarovanje prispevki niso bili plačani v celoti, se za priznanje dodane dobe ugotovi sorazmerni del tega obdobja, skladno z deležem plačanih prispevkov.
(3) Zavarovancu-članu iz šestega odstavka 199. člena tega zakona, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1 ali v poklicno zavarovanje po tem zakonu, se prizna sorazmerni del dodane dobe, in sicer samo za tisti čas, ki ga je dejansko prebil na delu.
(4) Zavarovanje po četrtem odstavku 25. člena tega zakona ne vpliva na dopolnjeno dodano dobo.
(5) Osnove, od katerih so plačani prispevki za zavarovanje po četrtem odstavku 25. člena tega zakona, se ne upoštevajo za izračun pokojninske osnove iz 30. člena tega zakona, razen če je to za zavarovance-člane ugodneje.
(6) Za zavarovanca, ki je najmanj 16 let (moški) ali 15 let (ženska) vključen v poklicno zavarovanje, se ob uveljavitvi pravice do predčasne pokojnine ne upoštevajo določbe iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.
(7) Če je imel zavarovanec pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po ZPIZ-1, se v zahtevano obdobje poklicnega zavarovanja iz prejšnjega odstavka prišteje tudi obdobje, ko je imel pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje.
(8) Šteje se, da zavarovanec-član, ki skupaj z dodano dobo iz drugega odstavka tega člena izpolnjuje pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, ni upravičen do pravic iz 39.a člena tega zakona vse dokler ne izpolni zahtevanega pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe iz drugega odstavka tega člena. Zavarovanec-član je upravičen do višjega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa po šestem odstavku 37. člena tega zakona, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine iz četrtega in petega odstavka 27. člena tega zakona brez dodane dobe.
(9) Uživalcu poklicne pokojnine, ki se za stalno izseli v tujino, se poklicna pokojnina izplačuje tudi na ozemlje druge države.
(10) Zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona lahko preneha s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine.
202.a člen 
(dokup pokojninske dobe v obveznem zavarovanju na podlagi dodane dobe) 
(1) Uživalec poklicne pokojnine, uživalec pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona in uživalec starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu oziroma po predpisih iz 399. člena tega zakona, ki je pred tem uveljavil poklicno pokojnino, lahko dokupi pokojninsko dobo največ v trajanju, ki ustreza razliki med pridobljeno dodano dobo iz drugega odstavka prejšnjega člena in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine.
(2) Oseba, ki ji preneha poklicno in obvezno zavarovanje, pa ni uveljavila poklicne pokojnine, in uživalec starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu, ki ni uveljavil poklicne pokojnine, lahko dokupi pokojninsko dobo v trajanju, ki ustreza pridobljeni dodani dobi iz drugega odstavka 202. člena tega zakona.
(3) Dokupljena pokojninska doba se osebam iz prvega in drugega odstavka tega člena upošteva le pri odmeri ali ponovni odmeri starostne, predčasne, delne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu. Tako dokupljena doba ne vpliva na dopolnjeno dodano dobo v okviru obveznega zavarovanja.
(4) Osnova za plačilo prispevka za dokup pokojninske dobe iz prvega in drugega odstavka tega člena je znesek 80 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(5) Zavezanec za plačilo prispevka iz prejšnjega odstavka tega člena je upravičenec iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(6) Upravičenec iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko zahteva, da se prispevek ali del prispevka iz četrtega odstavka tega člena plača iz sredstev na njegovem osebnem računu. V tem primeru prispevek ali del prispevka za dokup vplača upravljavec sklada v imenu in za račun upravičenca.
(7) Ne glede na drugi odstavek 30. člena tega zakona se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na šesti odstavek 160. člena tega zakona je rok za plačilo prispevka iz četrtega odstavka tega člena 45 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.
(9) Upravičenec iz drugega odstavka tega člena, ki je dokupil pokojninsko dobo v celotnem trajanju dodane dobe, ne more uveljaviti pravice do poklicne pokojnine po tem zakonu.
203. člen 
(obdobje prejemanja poklicne pokojnine) 
(1) Poklicna pokojnina se izplačuje uživalcu poklicne pokojnine v mesečnih zneskih od uveljavitve pravice do poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine v obveznem zavarovanju. Obdobje prejemanja poklicne pokojnine traja največ toliko časa, kolikor je zavarovanec dopolnil dodane dobe v skladu z drugim in tretjim odstavkom 202. člena tega zakona. Izplačevanje poklicne pokojnine se začne pod pogojem, da uživalec poklicne pokojnine ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da po poteku obdobja prejemanja poklicne pokojnine izpolni pogoj za starostno pokojnino v obveznem zavarovanju ali za priznanje pokojnine v skladu z drugim odstavkom 204. člena tega zakona.
(2) Če za uživalca poklicne pokojnine iz prejšnjega odstavka nastopi obveznost zavarovanja na podlagi 14., 15., 16. in 17. člena ali četrtega, petega ali šestega odstavka 19. člena tega zakona, se za čas obveznega zavarovanja poklicna pokojnina ne izplačuje.
(3) Zadržana sredstva v skladu s prejšnjim odstavkom, ki se niso izplačevala iz solidarnostnih rezerv, ostanejo na osebnem računu uživalca poklicne pokojnine in se lahko uporabijo za uveljavitev pravice v skladu s prvim odstavkom 205.a člena ali 206. členom tega zakona.
(4) V primeru smrti uživalca poklicne pokojnine pred potekom obdobja prejemanja poklicne pokojnine iz prvega odstavka tega člena ali iz drugega odstavka 204. člena se preostanek sredstev na njegovem osebnem računu prenese v solidarnostne rezerve, razen dela, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine ter je predmet dedovanja.
204. člen 
(pogoji za pridobitev pravice) 
(1) Zavarovanec-član pridobi pravico do poklicne pokojnine, ko v skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev in če sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine.
(2) Ne glede na prvi stavek prvega odstavka prejšnjega člena za zavarovance-člane iz prejšnjega odstavka znaša obdobje prejemanja poklicne pokojnine enako kot znaša razlika med 40 leti pokojninske dobe in dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe iz naslova vključenosti v poklicno zavarovanje, vendar ne dlje, kot do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine v obveznem zavarovanju. Za zavarovanca-člana, pri katerem je obdobje prejemanja poklicne pokojnine, izračunano v skladu s prejšnjim stavkom, enako ali manjše od nič, se pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine ugotavljajo na podlagi tretjega odstavka tega člena. Ne glede na določbe 27. člena tega zakona lahko zavarovanec- član iz prejšnjega odstavka, ki je bil v poklicno zavarovanje vključen najmanj 17 let, po izteku obdobja, določenega za prejemanje poklicne pokojnine, uveljavi pravico do pokojnine, ki se odmeri v višini starostne pokojnine, kot bi mu bila priznana na dan uveljavitve pokojnine po tem odstavku, če bi izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pokojnino iz tega odstavka izplačuje Zavod do izpolnitve pogojev iz 27. člena tega zakona, ko mu Zavod po uradni dolžnosti prizna in odmeri starostno pokojnino.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena zavarovanec-član, katerega sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine, pridobi pravico do poklicne pokojnine, ko znaša njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, najmanj 40 let in ko glede na skupino delovnega mesta doseže naslednjo starost:
– za obdobja, ko zavarovanec-član ni upravičen do poklicnega zavarovanja, starost 60 let ali starost iz četrtega ali petega odstavka 27. člena tega zakona,
– delovno mesto iz 1. skupine, starost 56 let;
– delovno mesto iz 2. skupine, starost 55 let;
– delovno mesto iz 3. skupine, starost 54 let;
– delovno mesto iz 4. skupine, starost 53 let;
– delovno mesto iz 5. skupine, starost 52 let.
(4) Pri izračunu pogoja starosti iz prejšnjega odstavka se upošteva zaokroženo tehtano povprečje starostnih mej, ki veljajo za del poklicnega zavarovanja in zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem. V izračun tehtanega povprečja starostnih mej se vključijo tudi obdobja, ko zavarovanec-član ni delal na delovnih mestih, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, in so všteta v njegovo skupno pokojninsko dobo. Za obdobja, ko zavarovanec-član ni delal na teh delovnih mestih, se za izračun tehtanega povprečja upošteva starost iz četrtega ali petega odstavka 27. člena tega zakona. Natančna metodologija izračuna tehtanega povprečja se določi v pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja.
(5) Poklicna pokojnina se odmeri glede na višino zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana najmanj v višini starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec-član prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, vendar največ v višini starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, če za to zadoščajo sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana. Pogoji za določitev višine sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana, ki zadoščajo za izplačilo poklicne pokojnine, se določijo v pokojninskem načrtu. Glede morebitnega preostanka sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine, se uporabljajo določbe druge ali tretje alineje prvega odstavka 205.a člena tega zakona ali 206. člena tega zakona.
(6) Zavarovanec-član ali zavezanec lahko, najprej tri leta pred izpolnitvijo dopolnjene skupne pokojninske dobe iz prvega ali tri leta pred dopolnjeno pokojninsko dobo in starostjo iz tretjega odstavka tega člena, z vložitvijo vloge za informativni izračun pri upravljavcu sklada preveri izpolnjevanje pogoja zadostnosti sredstev iz prvega in iz tretjega odstavka tega člena. Odgovor glede izpolnjevanja pogojev iz desetega odstavka 202. člena tega zakona se posreduje zavezancu in zavarovancu-članu. Ob izpolnitvi pogoja dopolnjene pokojninske dobe in v primerih iz tretjega odstavka tega člena tudi pogoja dopolnjene starosti in pogojev iz prvega odstavka 203. člena tega zakona ter ob vložitvi zahtevka zavarovanca-člana za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine iz osmega odstavka tega člena, upravljavec ponovno preveri izpolnjevanje pogoja zadostnosti sredstev. Podrobnejšo vsebino teh zahtevkov določa pokojninski načrt.
(7) Zavarovanec-član, ki izpolnjuje oba pogoja iz prvega odstavka tega člena ali vse pogoje iz tretjega odstavka tega člena ter pogoje iz prvega odstavka 203. člena, se odloči, ali bo uveljavil pravico do poklicne pokojnine ali bo njeno uveljavitev odložil.
(8) Zavarovanec-član, ki želi uveljaviti pravico do poklicne pokojnine, vloži pri upravljavcu sklada zahtevek. Upravljavec sklada na podlagi zahtevka iz prejšnjega stavka zavarovancu- članu posreduje informacijo o izpolnjevanju pogojev za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine na podlagi prvega ali tretjega odstavka tega člena. Sestavni del informacije je izjava zavarovanca- člana o uveljavitvi pravice do poklicne pokojnine. Ko upravljavec prejme podpisano izjavo zavarovanca-člana o uveljavitvi pravice do poklicne pokojnine, izda potrdilo o pridobitvi pravic iz poklicnega zavarovanja, v katerem določi obdobje prejemanja poklicne pokojnine in višino mesečne poklicne pokojnine. Podrobnejši postopek in vsebino teh dokumentov določa pokojninski načrt.
(9) Če je imel zavarovanec pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1, se v zahtevano obdobje poklicnega zavarovanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena prišteje tudi obdobje, ko je imel pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem ali je bil vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(10) Za zavarovanca-člana, ki je imel možnost uveljavitve pravice do poklicne pokojnine na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, pa je v obdobju, ko bi bil upravičen prejemati poklicno pokojnino, ni uveljavil, po izteku tega obdobja pa še ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine na podlagi tretjega odstavka tega člena, se obdobje prejemanja poklicne pokojnine, ne glede na drugi odstavek tega člena, določi na podlagi prvega odstavka 203. člena tega zakona.
205. člen 
(prepoved zastave in neprenosljivost pravic) 
(1) Zavarovanec-član ne sme zastaviti pravic iz naslova sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisanih na njegovem osebnem računu.
(2) Pravice iz poklicnega zavarovanja so neprenosljive, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
205.a člen 
(namenska uporaba sredstev) 
(1) Sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana ali uživalca poklicne pokojnine so namensko uporabljena, če je:
– zavarovanec-član uveljavil pravico do poklicne pokojnine ali
– zavarovanec-član zahteval plačilo prispevka v skladu s šestim odstavkom 202.a člena tega zakona ali
– zavarovanec-član zahteval prenos sredstev, ki niso bila uporabljena za izplačevanje poklicne pokojnine ali dokup dobe po 202.a členu tega zakona v dodatno zavarovanje, kjer pridobi pravico do dodatne pokojnine.
(2) Prenos sredstev na osebnem računu zavarovanca- člana, uporabljenih v skladu s prejšnjim odstavkom, je brezplačen.
206. člen 
(prenos ali enkratno izplačilo odkupne vrednosti) 
(1) Zavarovanec-član, ki je še pred uveljavitvijo pravice do poklicne pokojnine izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ali uveljavil vdovsko pokojnino, ima ob upokojitvi v obveznem zavarovanju po tem zakonu pravico do enkratnega izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu, če sredstva na njegovem osebnem računu ob vložitvi popolnega zahtevka ne presegajo 5.000 eurov, ali pa zahteva, da se ta sredstva uporabijo v skladu z drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka 205.a člena tega zakona.
(2) Na način iz prejšnjega odstavka lahko uveljavi pravico do prenosa ali izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu tudi zavarovanec-član, ki je uveljavil pravico do poklicne pokojnine in so mu po poteku te pravice ostala sredstva na osebnem računu.
(3) Izplačilo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne vpliva na dodano dobo v obveznem zavarovanju.
(4) V primeru smrti zavarovanca-člana, ki ni uveljavil poklicne pokojnine, se dedičem ali upravičencem za primer smrti izplača odkupna vrednost enot premoženja na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana v enkratnem znesku, ne glede na višino sredstev na osebnem računu umrlega zavarovanca-člana.
(5) V primeru smrti uživalca poklicne pokojnine se dedičem ali upravičencem za primer smrti izplača tisti del odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu umrlega uživalca poklicne pokojnine, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine.
(6) Odkupna vrednost enot premoženja iz prvega, drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka tega člena se izračuna na način, določen v drugem odstavku 310. člena tega zakona.
(7) Ne glede na določbe tega zakona ima zavarovanec- član, ki je najmanj 10 let opravljal vojaško službo v Slovenski vojski, pa mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ni podaljšana ter ne namerava uveljavljati poklicne pokojnine, pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku ali prenesejo v dodatno zavarovanje. Enako pravico ima tudi zavarovanec-član poklicni vojak, ki se mu odpove pogodba o zaposlitvi na obrambnem področju zaradi starostne omejitve opravljanja vojaške službe ali zaradi drugih nekrivdnih razlogov. V tem primeru zavarovanec-član ni upravičen do drugih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja.
207. člen 
(jamstvo Republike Slovenije) 
V primeru, ko je nad upravljavcem sklada začet postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave, Republika Slovenija ob prenosu na drugega upravljavca jamči za minimalni zajamčeni donos, določen v pokojninskem načrtu na vplačane prispevke v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
III. poglavje: POKOJNINSKI NAČRT POKLICNEGA ZAVAROVANJA 
208. člen 
(pokojninski načrt poklicnega zavarovanja) 
(1) Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja vsebuje:
– postopek sklenitve poklicnega zavarovanja;
– stopnjo prispevkov za poklicno zavarovanje;
– način plačila prispevkov za poklicno zavarovanje;
– višino nerazporejenih solidarnostnih rezerv;
– zajamčeni donos na vplačane prispevke v obdobjih, ko se ne oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve;
– minimalni zajamčeni donos v obdobjih, ko se oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve;
– stroške, ki se povrnejo upravljavcu;
– stroške v breme sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
– določbe o prenosu ali izplačilu v enkratnem znesku odkupne vrednosti;
– pogoje za pridobitev in izplačilo poklicne pokojnine;
– pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja poklicnih pokojnin;
– sofinanciranje poklicnih pokojnin iz solidarnostnih rezerv;
– določbe o prenehanju članstva, mirovanju in zadržanju pravic;
– postopek obveščanja članov.
(2) Pokojninski načrt in njegove spremembe na podlagi mnenja predstavnikov delodajalcev in zavarovancev, imenovanih na predlog reprezentativnih predstavnikov sindikatov in delodajalcev v Ekonomsko socialnem svetu ter po predhodnem mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, odobri minister, pristojen za delo.
(3) Za odobritev pokojninskega načrta in njegove spremembe se smiselno uporabljajo določbe drugega, petega, sedmega, osmega in devetega odstavka 225. člena tega zakona.
(4) Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja in njegove spremembe začnejo veljati, ko jih odobri minister, pristojen za delo. Uporabljati se začnejo najprej po poteku 30 dni ter najkasneje po poteku 90 dni od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta in njegovih sprememb upravljavcu sklada. Upravljavec sklada v osmih dneh od vročitve odločbe o odobritvi pokojninskega načrta na svoji spletni strani objavi spremenjen pokojninski načrt in datum začetka uporabe.
IV. poglavje: UPRAVLJANJE SKLADA OBVEZNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA 
209. člen 
(Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja) 
(1) Poklicno zavarovanje izvaja Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se oblikuje kot vzajemni pokojninski sklad ob smiselni uporabi 295. člena tega zakona.
(2) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je premoženje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačilom prispevkov poklicnega zavarovanja ter morebitnimi obrestmi od prispevkov, ki jih zavezanec ni plačal v predpisanem roku, in ustvarjenimi z upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno izplačilu obveznosti do zavarovancev-članov.
(3) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je v lasti zavarovancev-članov Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so na podlagi vplačanih prispevkov poklicnega zavarovanja in izplačil obveznosti do zavarovancev-članov lastniki sorazmernega dela premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ni pravna oseba.
(5) Premoženje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je razdeljeno na enake enote premoženja.
(6) Iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se izplačujejo poklicne pokojnine, tako da se ob vsakem izplačilu poklicne pokojnine izvede izplačilo delne odkupne vrednosti v višini mesečnega zneska poklicne pokojnine, določenega v skladu s petim odstavkom 204. člena tega zakona. Delna odkupna vrednost se izračuna glede na vrednost enot premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki velja po stanju na obračunski dan obdobja iz 209.b člena tega zakona, za katerega se izplača poklicna pokojnina.
(7) Za potrebe izvajanja poklicnega zavarovanja upravljavec sklada upravlja naslednje evidence:
– evidenco zavarovancev-članov;
– evidenco zavezancev za plačilo prispevkov;
– evidenco o obračunanih in plačanih prispevkih za poklicno zavarovanje;
– evidenco uživalcev poklicnih pokojnin;
– evidenco o izplačilih poklicnih pokojnin.
(8) V evidenci zavarovancev-članov se obdelujejo naslednji osebni podatki:
– ime in priimek;
– datum rojstva;
– enotna matična številka občana ali enotna matična številka tujca;
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
– državljanstvo;
– davčna številka;
– naziv delovnega mesta pri zavezancu;
– datum začetka in datum prenehanja dela na delovnem mestu iz prejšnje alineje ter datum začetka in datum prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri zavezancu;
– šifra delovnega mesta;
– ime in sedež zavezanca;
– registrska številka zavezanca;
– davčna številka zavezanca;
– matična številka zavezanca;
– delovni čas zavarovanca-člana in polni delovni čas zavezanca
– šifra dejavnosti;
– podatki o pokojninski dobi do vključitve v poklicno zavarovanje;
– številka dokumenta o sklenitvi zavarovanja;
– podatki o upravičencih za primer smrti (ime in priimek, naslov, enotna matična številka občana, davčna številka);
– podatki o začetku, prenehanju in vzroku mirovanja poklicnega zavarovanja.
(9) V evidenci zavezancev za plačilo prispevkov se obdelujejo naslednji podatki:
– ime in sedež;
– registrska številka;
– matična številka;
– davčna številka;
– podatki o delovnih mestih, na katerih je obvezno poklicno zavarovanje pri zavezancu (šifra, datum uvedbe in datum ukinitve delovnega mesta).
(10) V evidenci o obračunanih in plačanih prispevkih se obdelujejo naslednji podatki:
– podatki o zavezancu za plačilo prispevkov iz prejšnjega odstavka;
– podatki o zavarovancu-članu iz osmega odstavka tega člena;
– znesek osnove za obračun prispevka, obdobje, na katero se nanaša in datum izplačila plače in nadomestila;
– znesek obračunanega prispevka in višino prispevne stopnje;
– znesek vplačanega prispevka, datum plačila in razporeditev na osebni račun zavarovanca-člana;
– obdobje, na katero se nanaša obračun.
(11) V evidenci uživalcev poklicnih pokojnin se poleg podatkov iz osmega odstavka tega člena obdelujejo tudi naslednji podatki:
– številka potrdila o pridobitvi pravic iz poklicnega zavarovanja;
– zakonska podlaga za pridobitev pravice do poklicne pokojnine;
– obdobje prejemanja poklicne pokojnine;
– obdobja zadržanja izplačevanja poklicne pokojnine;
– znesek poklicne pokojnine ob priznanju pravice.
(12) V evidenci o izplačilih poklicnih pokojnin se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obdelujejo tudi naslednji podatki:
– datum izplačila;
– znesek izplačila in obdobje, na katero se nanaša;
– znesek prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje;
– znesek stroškov izplačila;
– podatki, potrebni za obračun in plačilo davčnih in drugih odtegljajev.
(13) Prijava v poklicno zavarovanje vsebuje podatke iz osmega odstavka tega člena.
(14) Upravljavec sklada zavarovancu-članu na podlagi prijave zavezanca v 15 dneh izda potrdilo o vključitvi v poklicno zavarovanje. Na podlagi vzpostavitve ali prenehanja mirovanja iz poklicnega zavarovanja iz enajstega odstavka 200. člena tega zakona in odjave iz trinajstega odstavka 200. člena tega zakona upravljavec v 15 dneh zavarovancu-članu izda potrdilo o vzpostavitvi ali prenehanju mirovanja poklicnega zavarovanja in potrdilo o prenehanju poklicnega zavarovanja.
(15) Upravljavec sklada pridobiva od:
– zavezanca: osebne podatke o zavarovancu, podatke, ki se nanašajo na delovno razmerje, podatke o obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje po posameznem zavarovancu, vključno s podatki o osnovah za obračun teh prispevkov, in o obdobju, na katero se nanaša obračun;
– zavoda: podatke o pokojninski dobi, podatke o prijavah v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in odjavah iz tega zavarovanja, podatke o osnovah za izračun pokojninske osnove ter spremembe teh podatkov, podatke za izvedbo postopkov iz 204. člena tega zakona in podatke o obdobjih uživanja nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
– ministrstva, pristojnega za starševsko varstvo: podatke o obdobjih uživanja nadomestil po predpisih o starševskem varstvu.
(16) Za potrebe izvajanja poklicnega zavarovanja lahko upravljavec sklada iz Centralnega registra prebivalstva pridobi podatek o tem, da oseba še živi, o stalnem prebivališču, začasnem prebivališču in smrti zavarovancev-članov in uživalcev poklicnih pokojnin.
(17) Zavod in upravljavec sklada lahko zbirata in izmenjujeta osebne podatke o zavarovancih-članih za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine ter določitev višine poklicne pokojnine in njeno izplačevanje, za informativne izračune iz 204. člena tega zakona ter za izvajanje zakonskih pooblastil in analiz, povezanih s poklicnim zavarovanjem.
(18) Podatke iz petnajstega, šestnajstega in sedemnajstega odstavka tega člena upravljavec sklada pridobiva brez predhodne privolitve zavarovanca-člana in brezplačno.
(19) Podatki iz sedmega do dvanajstega odstavka tega člena se hranijo 10 let po zadnjem izplačilu poklicne pokojnine ali odkupne vrednosti enot premoženja in se nato izbrišejo.
(20) Upravljavec lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz tretje alineje petnajstega odstavka tega člena, šestnajstega in sedemnajstega odstavka tega člena ter desetega odstavka 200. člena tega zakona.
(21) Upravljavec sklada na svoji spletni strani objavi podatke o zavezancih iz prve in tretje alineje devetega odstavka 209. člena tega zakona. V primerih postopkov iz petega odstavka 201. člena tega zakona upravljavec objavi podatke o zavezancih v roku 6 mesecev po zaključku vseh teh postopkov. V primeru postopkov iz 201.a člena tega zakona upravljavec objavi podatke o zavezancu v roku 30 dni po zaključku vsakega postopka.
(22) Upravljavec lahko podatke, pridobljene na podlagi desetega odstavka 200. člena tega zakona, uporabi tudi za izvajanje zakonskih pooblastil in analiz, povezanih s poklicnim zavarovanjem.
209.a člen 
(osebni računi članov) 
(1) Upravljavec sklada vodi osebne račune zavarovancev-članov Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(2) Osebni račun zavarovanca-člana vsebuje podatke o posameznih vplačilih in izplačilih, skupni vrednosti privarčevanih sredstev ter podatek o zajamčeni vrednosti sredstev zavarovanca-člana.
(3) Za osebne račune zavarovanca-člana se smiselno uporablja podzakonski akt Agencije za trg vrednostnih papirjev iz tretjega odstavka 243. člena tega zakona.
209.b člen 
(čista vrednost sredstev in vrednost enote premoženja) 
(1) Upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na zadnji delovni dan obračunskega obdobja (v nadaljnjem besedilu: obračunski dan) izračuna čisto vrednost sredstev in vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada na način, določen v tem členu.
(2) Čista vrednost sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se izračuna tako, da se od vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja odštejejo obveznosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter nerazporejene in razporejene solidarnostne rezerve.
(3) Vrednost enote premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je enaka čisti vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, deljeni s številom enot premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obtoku.
(4) Vrednost enote premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja po stanju na obračunski dan se izračuna po naslednji formuli:
VEP(t) =
S(t) – O(t) – SRn(t) – SRr(t)
E(t – 1)
Pri čemer pomeni:
t:
obračunski dan
t-1:
predhodni obračunski dan
S:
sredstva Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja
O:
obveznosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja
SRn:
nerazporejene solidarnostne rezerve
SRr:
razporejene solidarnostne rezerve
E: 
število enot Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obtoku
(5) Obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je obdobje med dvema zaporednima obračunskima dnevoma.
(6) Za način izračuna čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, povprečne letne čiste vrednosti sredstev, vrednosti enote premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, odkupne vrednosti premoženja in za pravila, ki se nanašajo na izračunavanje donosnosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se smiselno uporablja podzakonski akt iz petega odstavka 308. člena tega zakona.
209.c člen 
(zajamčena vrednost sredstev in rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev) 
(1) Upravljavec sklada izračuna vrednost sredstev zavarovanca-člana in zajamčeno vrednost sredstev zavarovanca- člana na način, določen v drugem ali tretjem odstavku tega člena.
(2) Vrednost sredstev zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je enaka zmnožku vrednosti enote premoženja in številu enot premoženja na osebnem računu zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, po stanju na obračunski dan.
(3) Zajamčena vrednost sredstev zavarovanca-člana je enaka vsoti njegovih čistih vplačil, povečanih za zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 312. člena tega zakona, in izplačil, od obračunskega dneva posameznega čistega vplačila ali izplačila do dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev člana.
(4) Če je vrednost sredstev zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na obračunski dan nižja od zajamčene vrednosti njegovih sredstev, upravljavec sklada oblikuje rezervacije oziroma vzpostavi obveznosti v višini nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(5) Rezervacije iz prejšnjega odstavka so enake vsoti vseh primanjkljajev vrednosti sredstev zavarovanca-člana in zajamčene vrednosti sredstev zavarovanca-člana na posamezni obračunski dan.
(6) V primeru izplačila odkupne vrednosti premoženja, katerega odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti sredstev zavarovanca-člana Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, upravljavec sklada razliko med obema izplača v breme oblikovanih rezervacij iz prejšnjega odstavka.
(7) Rezervacije iz petega odstavka tega člena so predmet pregleda pooblaščenega revizorja, ki revidira računovodske izkaze Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Revizor pregleda te rezervacije po stanju na dan 31. decembra preteklega leta ter po stanju na dva naključna datuma v poslovnem letu.
210. člen 
(upravljavec in odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja) 
(1) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v imenu in za račun zavarovancev-članov in drugih upravičencev upravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Kapitalska družba), ločeno od svojega drugega premoženja.
(2) Storitve upravljanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja obsegajo:
1. zbiranje prispevkov poklicnega zavarovanja, nadzor nad pravilnostjo obračuna in plačila prispevkov za poklicno zavarovanje in vodenje osebnih računov zavarovancev-članov;
2. upravljanje premoženja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
3. administrativne storitve, povezane s poslovanjem Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
– pravne storitve ter vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
– odnosi z zavarovanci-člani;
– vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enot premoženja;
– pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi predpisi;
– vodenje osebnih računov zavarovancev-članov;
– administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili;
– obračun in poravnave po pogodbah ter obveščanje zavarovancev-članov, delodajalcev in javnosti;
– hrambo dokumentacije in vodenje evidenc iz 209. člena tega zakona;
– druge administrativne zadeve, povezane z delovanjem Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
4. izplačevanje odkupnih vrednosti enot premoženja;
5. izplačevanje poklicnih pokojnin in
6. oblikovanje solidarnostnih rezerv.
(3) Kapitalska družba lahko po predhodnem mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja posle iz 2. točke drugega odstavka tega člena prenese na drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje za prenos storitve upravljanja premoženja, kot jih določa zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, in posle iz 3. in 5. točke drugega odstavka tega člena na zavarovalnico, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo. Za prenos se smiselno uporabljajo določbe 259. člena tega zakona.
(4) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ima odbor Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: odbor sklada).
(5) Odbor sklada je strokovni organ, ki ga sestavlja 12 članov, od tega pet predstavnikov zavarovancev na predlog reprezentativnih sindikatov v Ekonomsko socialnem svetu, trije predstavniki delodajalcev na predlog reprezentativnih predstavnikov delodajalcev v Ekonomsko socialnem svetu, ki financirajo pokojninski načrt in štirje predstavniki Vlade Republike Slovenije.
(6) Odbor sklada spremlja poslovanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter nadzoruje delo upravljavca sklada in ob nalogah, opredeljenih v 294. členu tega zakona, daje predloge in oblikuje mnenje k spremembam pokojninskega načrta Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(7) Za odbor sklada se uporabljajo določbe tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 293. člena tega zakona.
211. člen 
(obveščanje in poslovanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja) 
(1) Delodajalec je dolžan obveščati upravljavca sklada o vsaki novi zaposlitvi in prerazporeditvi delavca na delovno mesto, za katero je dolžan skleniti poklicno zavarovanje po tem zakonu. V primeru, da je bil Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja o tem obveščen z zamudo, je delodajalec dolžan poravnati zaostale prispevke skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva razporeditve delavca. Delodajalec je dolžan poravnati zaostale prispevke skupaj z zamudnimi obrestmi tudi v primeru, ko prispevkov ni poravnal v roku, določenem za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek delodajalec ni dolžan plačevati prispevkov za zavarovanca-člana za obdobje, ko poklicno zavarovanje miruje v skladu z enajstim odstavkom 200. člena tega zakona.
(3) Upravljavec sklada zavarovancu-članu najkasneje do 31. januarja tekočega leta, po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta, izda potrdilo o stanju na osebnem računu zavarovanca-člana in podatke o vseh vplačilih in izplačilih iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v preteklem letu.
(4) Potrdilo o stanju na osebnem računu zavarovanca- člana vsebuje najmanj naslednje podatke:
1. podatke o Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
– ime sklada;
– ime in sedež upravljavca;
2. podatke o zavarovancu-članu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
– ime in priimek;
– naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, pošta, kraj, država);
– davčno številko;
– oznako pokojninskega načrta;
– številko dokumenta o pristopu, številko police ali številko obvestila o vključitvi v zavarovanje;
3. podatke, vpisane na osebnem računu zavarovanca- člana po stanju na dan 31. decembra posameznega leta:
– skupni znesek vplačil;
– skupni znesek vstopnih stroškov;
– znesek izplačane odkupne vrednosti;
– skupno vrednost privarčevanih sredstev;
– podatek o zajamčeni vrednosti sredstev zavarovanca- člana po stanju na zadnji obračunski dan koledarskega leta;
4. podatke o vplačilih v koledarskem letu:
– datum vplačila;
– znesek vplačila;
– podatke o vplačniku;
– znesek vstopnih stroškov;
– skupni znesek vplačil;
– skupni znesek vstopnih stroškov;
5. podatke o donosnosti Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za zadnje koledarsko leto, za zadnja tri koledarska leta in za zadnjih pet koledarskih let. Podatki se navedejo v odstotkih na dve decimalni mesti natančno. Upravljavec sklada ne sme navajati donosnosti za obdobja, krajša od navedenih v prvem stavku te točke.
(5) Upravljavec sklada zavezancu, ki financira pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, do 31. januarja tekočega leta, po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta, predloži potrdilo o obračunu vseh vplačil v tem letu, ki jih je financiral zavezanec.
(6) Potrdilo o vplačilih, ki jih je financiral zavezanec, vsebuje najmanj naslednje podatke:
1. podatke o Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja:
– ime sklada;
– ime in sedež upravljavca;
2. podatke o zavezancu:
– firmo oziroma ime;
– sedež;
– davčno številko;
3. podatke o posameznih vplačilih v koledarskem letu:
– datum vplačila;
– znesek vplačila;
– znesek vstopnih stroškov pri vplačilu.
(7) Upravljavec sklada najkasneje do 15. junija tekočega leta obvesti zavarovanca-člana in zavezanca o vsebini revidiranega letnega poročila ali povzetka letnega poročila za preteklo poslovno leto na način iz prejšnjega odstavka.
(8) Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo za zavezance, ki opravljajo samostojno pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.
(9) Upravljavec sklada je ne glede na tretji odstavek tega člena dolžan zavarovancu-članu na njegovo zahtevo razkriti podatke o obračunanih in plačanih prispevkih za poklicno zavarovanje za posamezni mesec.
(10) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino potrdila o stanju na osebnem računu in potrdila o vplačilih, ki jih je financiral zavezanec.
212. člen 
(smiselna uporaba) 
Za poklicno zavarovanje in sklad se smiselno uporabljajo naslednje določbe Dvanajstega dela tega zakona: drugi odstavek 217. člena, 237. člen, drugi odstavek 244. člena, 250. člen, 253. člen, drugi odstavek 254. člena, 259. člen, 261. do 267. člen, 269. do 295. člen, 302. člen, 304. člen, 305. do 307. člen, 309. člen, 310. člen, 350. člen, 352. do 354. člen, 358. do 376. člen in 377.b do 377.g člen.
213. člen 
(upravljavska provizija, vstopni in izstopni stroški) 
(1) Upravljavec sklada je upravičen do povračila vstopnih in izstopnih stroškov ter do letne provizije za upravljanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini, določeni v pokojninskem načrtu tega sklada.
(2) Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska vplačila in ne smejo znašati več kot 2,5 %.
(3) Izstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska izplačila in ne smejo znašati več kot 0,5 %.
(4) Letna provizija za upravljanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se določi v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev tega sklada v skladu z določbami 209.b člena tega zakona in upoštevaje naložbeno politiko tega sklada ne sme znašati več kot 1 %. Pri določitvi višine upravljavske provizije se upošteva višina čiste vrednosti sredstev.
213.a člen 
(solidarnostne rezerve) 
(1) Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oblikuje solidarnostne rezerve, ki so namenjene zagotavljanju sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem- članom, ki so izpolnili pogoje iz prvega ali tretjega odstavka 204. člena tega zakona vendar sredstva na njihovih osebnih računih ne zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine v skladu s petim odstavkom 204. člena tega zakona in izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje iz solidarnostnih rezerv v skladu z 213.č členom tega zakona.
(2) Solidarnostne rezerve so sestavljene iz dveh delov, in sicer iz:
– nerazporejenih solidarnostnih rezerv in
– razporejenih solidarnostnih rezerv.
(3) Nerazporejene solidarnostne rezerve so namenjene zagotavljanju sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki se bodo poklicno upokojili v prihodnosti.
(4) Razporejene solidarnostne rezerve so namenjene zagotavljanju sredstev za izplačevanje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki so se že poklicno upokojili in izpolnjujejo pogoje za sofinanciranje poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv.
(5) Sredstva, nabrana v solidarnostnih rezervah, so v skupni lasti zavarovancev-članov.
213.b člen 
(oblikovanje solidarnostnih rezerv) 
(1) Nerazporejene solidarnostne rezerve se oblikujejo, dokler z zadnjim zneskom ne dosežejo ali presežejo deleža čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je določen v pokojninskem načrtu. Nerazporejene solidarnostne rezerve lahko znašajo največ 1,8 % čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(2) Upravljavec sklada mora v vsakem obračunskem obdobju, v katerem se oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve, izračunati znesek, ki predstavlja razliko med zajamčeno vrednostjo sredstev zavarovancev-članov, izračunano z upoštevanjem zajamčene donosnosti, za katero jamči upravljavec v obdobjih, ko se nerazporejene solidarnostne rezerve ne oblikujejo in zajamčeno vrednostjo sredstev zavarovancev-članov, izračunano z upoštevanjem minimalne zajamčene donosnosti. Osnova za izračun je skupni znesek zajamčenih vrednosti sredstev vseh zavarovancev-članov na obračunski dan predhodnega obračunskega obdobja. Za izračunani znesek iz prvega stavka se v tem obračunskem obdobju oblikujejo nerazporejene solidarnostne rezerve iz prenesenega čistega poslovnega izida.
(3) Za namen oblikovanja nerazporejenih solidarnostnih rezerv se uporabijo tudi sredstva, ki v primeru smrti uživalca poklicne pokojnine iz 203. člena tega zakona ostanejo na njegovem osebnem računu, razen dela, ki se ni uporabil za izračun poklicne pokojnine in je predmet dedovanja. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka tega člena ne velja.
(4) V primeru iz prvega, drugega, četrtega, petega in sedmega odstavka 206. člena tega zakona, ko zavarovanec-član ali upravičenec zahteva enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu, upravljavec sklada obračuna 10 % vrednosti od zneska izplačila. Ta znesek se odvede v nerazporejene solidarnostne rezerve. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka tega člena ne velja.
(5) Ko nerazporejene solidarnostne rezerve dosežejo delež čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka, upravljavec preneha z njihovim oblikovanjem, ponovno pa jih začne oblikovati v prvem naslednjem obračunskem obdobju, ki sledi obračunskemu obdobju, v katerem nerazporejene solidarnostne rezerve ne dosegajo več deleža čiste vrednosti sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka.
(6) Obračunsko obdobje in obračunski dan imata pomen, kot je določen v 209.b členu tega zakona.
(7) Razporejene solidarnostne rezerve se oblikujejo v višini zneskov, ki so potrebni za sofinanciranje poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki so že uveljavili pravico do poklicne pokojnine (primanjkljaj) in so v skladu z 213.č členom tega zakona upravičeni do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv.
(8) Upravljavec odvede zneske iz nerazporejenih solidarnostnih rezerv v višini primanjkljaja za posameznega zavarovanca-člana v razporejene solidarnostne rezerve v istem obračunskem obdobju, kot se temu zavarovancu-članu začne izplačevati poklicno pokojnino.
213.c člen 
(uporaba solidarnostnih rezerv) 
(1) Nerazporejene solidarnostne rezerve se smejo uporabiti samo tako, da se odvedejo v razporejene solidarnostne rezerve v skladu z osmim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Razporejene solidarnostne rezerve se smejo uporabiti samo za namen sofinanciranja poklicnih pokojnin zavarovancem-članom, ki so že uveljavili pravico do poklicne pokojnine in so upravičeni do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv. Razporejene solidarnostne rezerve za posameznega zavarovanca se začnejo uporabljati šele potem, ko so za namen izplačevanja poklicne pokojnine porabljena vsa sredstva na njegovem osebnem računu. Poklicna pokojnina se v tem primeru zavarovancu-članu izplačuje neposredno iz razporejenih solidarnostnih rezerv.
(3) Če po zaključku obdobja prejemanja poklicne pokojnine za posameznega zavarovanca ostane med razporejenimi solidarnostnimi rezervami presežek sredstev, se ta presežek sprosti tako, da se odvede nazaj v nerazporejene solidarnostne rezerve. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka 213.b člena ne velja.
213.č člen 
(upravičenci do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv) 
(1) Do sofinanciranja poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv je upravičen zavarovanec-član, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine iz prvega ali tretjega odstavka 204. člena tega zakona, razen pogoja zadostnosti sredstev na osebnem računu, in je bil vključen v poklicno zavarovanje ali v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1 najmanj 17 let.
(2) Zavarovanec-član iz prejšnjega odstavka je upravičen do sofinanciranja poklicne pokojnine v takšni višini, da se mu skupaj s sredstvi na njegovem osebnem računu zagotovi najnižja poklicna pokojnina.
(3) Do sofinanciranja poklicne pokojnine iz solidarnostnih rezerv so zavarovanci-člani upravičeni le do višine iz prejšnjega odstavka in če sredstva nerazporejenih solidarnostnih rezerv zadostujejo za pokritje obveznosti.
(4) Do sofinanciranja iz solidarnostnih rezerv niso upravičeni zavarovanci-člani, ki so na podlagi posameznih zakonov upravičeni do višjih pravic iz naslova poklicnega zavarovanja, ki niso v skladu s tem zakonom.
DVANAJSTI DEL DODATNO ZAVAROVANJE 
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE 
214. člen 
(pojem) 
(1) Dodatno zavarovanje pomeni po tem zakonu zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: člani), z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali s tem zakonom, zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge, v tem zakonu določene pravice.
(2) Kolektivno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: kolektivno zavarovanje). V kolektivno zavarovanje se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost.
(3) Individualno dodatno zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi samostojno vsak posameznik iz 215. člena tega zakona, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premije (v nadaljnjem besedilu: individualno zavarovanje).
(4) Določbe tega dela se smiselno uporabljajo tudi za:
– zaprte vzajemne pokojninske sklade, ustanovljene po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03; v nadaljnjem besedilu: ZKDPZ), če ni v ZKDPZ ali v Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04, 34/04) določeno drugače;
– sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v obsegu, kot ga določa 212. člen zakona;
– prvi pokojninski sklad, ustanovljen na podlagi Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 50/99, 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09; v nadaljnjem besedilu: ZPISPID), če v ZPSPID ni določeno drugače, pri čemer se po uveljavitvi tega zakona v primeru nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev neposredno uporablja določila 313. člena tega zakona.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko določbe tega zakona, ki se nanašajo na preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada, uporabljajo tudi za vzajemne pokojninske sklade, ustanovljene po ZKDPZ.
215. člen 
(člani dodatnega zavarovanja) 
(1) V dodatno zavarovanje po tem zakonu se lahko vključi le zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja.
(2) Pogoji zavarovanja, določeni v pokojninskem načrtu, in pogoji za pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja ne smejo biti določeni različno glede na katerokoli osebno okoliščino.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so lahko pogoji zavarovanja pri izračunu višine pokojninske rente določeni različno glede na starost.
216. člen 
(pokojninski sklad) 
(1) Sredstva iz naslova dodatnega zavarovanja se zbirajo in upravljajo v pokojninskem skladu, oblikovanem po tem zakonu.
(2) Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot:
– vzajemni pokojninski sklad;
– krovni pokojninski sklad ali
– kritni sklad.
(3) Noben drug subjekt, razen pokojninskih skladov iz prejšnjega odstavka ter subjektov iz 327. člena tega zakona, ne sme zbirati denarnih sredstev, posredovati pri zbiranju ali kako drugače zagotavljati pogojev za zbiranje denarnih sredstev za namene dodatnega zavarovanja po tem zakonu.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje pokojninskega sklada v primeru začetka stečajnega postopka nad upravljavcem pokojninskega sklada šteje za premoženje članov in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov.
217. člen 
(naložbene strategije dodatnega zavarovanja) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada zbrana sredstva upravlja:
– v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz 311. člena in 324. člena tega zakona ali
– v skladu z naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti na čisto vplačilo v skladu s 312. ali 325. členom tega zakona.
(2) Metodologijo za izračun in višino minimalne zajamčene donosnosti določi minister, pristojen za finance.
II. poglavje: PRAVICE NA PODLAGI DODATNEGA ZAVAROVANJA 
1. Prejemki
218. člen 
(prejemki iz dodatnega zavarovanja) 
Član dodatnega zavarovanja po izpolnitvi pogojev, določenih v 219. in 220. členu tega zakona, pridobi pravico do dodatne pokojnine, kot je urejena v drugem odstavku 340. člena tega zakona, in ki se izplačuje v skladu z drugim odstavkom 348. člena tega zakona.
219. člen 
(pogoji za pridobitev pravice do dodatne pokojnine) 
(1) Član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do predčasne ali starostne pokojnine v skladu s tem zakonom.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka član dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, ko je uveljavil pravico do invalidske pokojnine ali pravico do vdovske pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma, ko je uveljavil pravico do poklicne pokojnine po tem zakonu.
(3) Članu, ki je pridobil pravico do dodatne pokojnine in se za stalno izseli v tujino, se pokojninska renta izplačuje tudi na ozemlje druge države.
220. člen 
(pogoji za pridobitev pravice do predčasne dodatne pokojnine) 
(1) Član pridobi pravico do predčasne dodatne pokojnine pred izpolnitvijo pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, če:
– je dopolnil 53 let starosti in
– ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.
(2) Članu, ki je pridobil pravico do predčasne dodatne pokojnine in se za stalno izseli v tujino, se pokojninska renta izplačuje tudi na ozemlje druge države.
2. Odkupna vrednost premoženja
221. člen 
(pravica do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku) 
(1) Ne glede na določbe 219. in 220. člena tega zakona lahko član kolektivnega zavarovanja v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:
– če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
– če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.000 eurov.
(2) Odkupna vrednost iz prejšnjega odstavka se izračuna in izplača v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
(3) Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku, v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ima oseba, ki jo je član imenoval za upravičenca v primeru smrti, v primeru, ko dodatno zavarovanje preneha zaradi smrti zavarovanca dodatnega zavarovanja pred pridobitvijo pravic iz tega zavarovanja, pravico zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada, da ji izplača enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti premoženja, vpisanega na osebnem računu člana, ne glede na višino premoženja, v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
(5) Če član ni navedel upravičenca za primer smrti, preide pravica zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka na dediče člana. Upravljavec izplača enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti, ko zahtevo iz prejšnjega odstavka podajo upravičenci za primer smrti ali dediči člana. Dediči so v primeru vložitve zahteve dolžni vlogi priložiti pravnomočni sklep o dedovanju.
(6) Znesek iz druge alineje prvega odstavka tega člena se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
III. poglavje: VZPOSTAVITEV DODATNEGA ZAVAROVANJA 
1. Pokojninski načrti
222. člen 
(pokojninski načrt) 
(1) Dodatno zavarovanje iz tega poglavja se vzpostavi na podlagi odobrenega pokojninskega načrta.
(2) Pokojninske rente se izplačujejo na podlagi pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente.
(3) Pokojninski načrt kolektivnega dodatnega zavarovanja je pokojninski načrt, ki ga oblikuje delodajalec in je namenjen kolektivnemu zavarovanju.
(4) Pokojninski načrt individualnega dodatnega zavarovanja je pokojninski načrt, ki ga oblikuje upravljavec pokojninskega sklada in je namenjen individualnemu zavarovanju.
(5) Pokojninski načrt določa pogoje za pridobitev pravic iz dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev.
(6) Pokojninski načrt se izvaja na podlagi upravljanja pokojninskih skladov, ustanovljenih po tem zakonu.
(7) Spremembe pokojninskega načrta se uporabljajo za vse člane, tudi za tiste, ki so se v dodatno zavarovanje vključili pred temi spremembami.
223. člen 
(predmet) 
(1) Pokojninski načrt predstavlja splošne pogoje zavarovanja in zagotavlja dodatno zavarovanje z namenom pridobitve pravice do:
– dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona in
– predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena tega zakona.
(2) Za osebo, ki je vključena v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, se lahko sočasno vplačujejo premije dodatnega zavarovanja samo po enem pokojninskem načrtu kolektivnega zavarovanja, ki izpolnjuje pogoje iz 225. člena tega zakona.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko osebo, ki je sklenila pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, vključi v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in se zanjo vplačujejo premije dodatnega zavarovanja pri vsakem izmed delodajalcev, pri katerem je zaposlena za krajši delovni čas.
(4) Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente določa pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja pokojninskih rent iz dodatnega zavarovanja.
224. člen 
(vsebina pokojninskega načrta) 
(1) Pokojninski načrt vsebuje:
– opredelitev, ali gre za dodatno zavarovanje z naložbeno politiko življenjskega cikla ali za dodatno zavarovanje z naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti;
– opredelitev višine zajamčene donosnosti, ki jo zagotavlja upravljavec pokojninskega sklada;
– opredelitev oblike pokojninskega sklada, preko katerega se izvaja pokojninski načrt;
– opredelitev, ali je pokojninski načrt namenjen individualnemu ali kolektivnemu zavarovanju;
– pogoje za vključitev v kolektivno ali individualno zavarovanje;
– pogoje za prenehanje zavarovanja pred pridobitvijo pravice do dodatne pokojnine ali predčasne dodatne pokojnine in pravice člana ali upravičencev v takšnih primerih;
– pogoje za pridobitev pravice do dodatne pokojnine in predčasne dodatne pokojnine;
– določbo, da upravljavec sklenitve dodatnega zavarovanja ne pogojuje z izplačevanjem pokojninske rente;
– postopek uveljavitve dodatne pokojnine in predčasne dodatne pokojnine v obliki pokojninske rente;
– naziv pokojninskega sklada in upravljavca sklada;
– pogoje za sklenitev dogovora o mirovanju dodatnega zavarovanja.
(2) Za izplačevanje pokojninske rente, kot je urejena v drugem odstavku 340. člena tega zakona in ki se izplačuje v skladu z določbami drugega odstavka 348. člena tega zakona, izplačevalec iz prvega odstavka 348. člena tega zakona oblikuje pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, ki določa način izračunavanja pokojninske rente in ki je odobren v skladu z določbami 225. člena tega zakona.
225. člen 
(odobritev pokojninskega načrta) 
(1) Pokojninski načrt, na podlagi katerega se lahko uveljavljajo davčne in druge olajšave ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, na podlagi katerega se lahko upošteva posebna davčna osnova, odobri minister, pristojen za delo.
(2) Zahtevo za odobritev pokojninskega načrta vloži delodajalec ali upravljavec pokojninskega sklada, ki bo izvajal pokojninski načrt.
(3) Zahtevo za odobritev pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente vloži izplačevalec pokojninske rente.
(4) Če upravljavec pokojninskega sklada še ni vpisan v sodni register, vloži zahtevo iz prejšnjega odstavka njegov ustanovitelj.
(5) Zahtevi iz drugega in tretjega ali četrtega odstavka tega člena vložnik priloži:
– besedilo pokojninskega načrta;
– obrazložitev posameznih določb pokojninskega načrta ter
– dokazilo o plačilu upravne takse, v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse.
(6) Minister, pristojen za delo, odobri pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, če ugotovi, da pokojninski načrt vsebuje vse obvezne sestavine v skladu z določbo 224. člena tega zakona ter da so določbe pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente v skladu s tem zakonom.
(7) Minister, pristojen za delo, odloči o odobritvi pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente z odločbo v upravnem postopku.
(8) Minister, pristojen za delo, izda odločbo o odobritvi pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente najkasneje v roku 60 dni od dneva prejema popolne zahteve za odobritev.
(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vse kasnejše spremembe pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente iz prvega odstavka tega člena. Poleg dokumentov iz četrtega odstavka tega člena, vložnik zahteve za spremembo pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente zahtevi priloži še:
– besedilo sprememb določb;
– obrazložitev besedila sprememb določb, iz katerega so razvidne predlagane spremembe določb;
– čistopis z vključenimi spremembami ter
– obrazložitev učinkov spremenjenega pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente za obstoječe člane pokojninskega sklada.
(10) Pokojninski načrt in spremembe pokojninskega načrta pričnejo veljati, ko postane odločba o odobritvi pokojninskega načrta ali odobritvi sprememb pokojninskega načrta, ki jo izda minister, pristojen za delo, pravnomočna ter se pričnejo uporabljati z dnem uveljavitve pravil upravljanja pokojninskega sklada ali sprememb teh pravil.
2. Register pokojninskih načrtov
226. člen 
(registracija pokojninskega načrta) 
(1) Pokojninski načrt in pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, odobren v skladu 225. členom tega zakona, se vpiše v poseben register, ki ga vodi pristojni davčni organ (v nadaljnjem besedilu: register).
(2) Register je sestavljen iz glavne knjige in zbirke listin.
(3) Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov, za katere ta zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis določa, da se vpišejo v register.
(4) Pokojninski načrt in pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente ter listine, za katere ta zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis določa, da se predložijo registru, se vložijo v zbirko listin.
227. člen 
(prijava za vpis v register) 
Prijavo za vpis v register vloži vložnik zahteve za odobritev pokojninskega načrta ali izplačevalec pokojninske rente po tem zakonu.
228. člen 
(podzakonski akt) 
Natančnejši predpis o vsebini in obliki prijave za vpis v register, prijavi sprememb, načinu dajanja podatkov ter dokumentaciji, ki jo je potrebno priložiti prijavi za vpis v register, izda minister, pristojen za finance.
229. člen 
(postopek vpisa v register) 
(1) Postopek za vpis v register se začne z vložitvijo prijave iz 227. člena tega zakona.
(2) O vpisu v register odloča na prvi stopnji davčni urad, pri katerem je vlagatelj prijave kot zavezanec za davek vpisan v register.
(3) Davčni urad iz prejšnjega odstavka opravi vpis v register, če je prijavo v predpisani obliki in vsebini vložila pristojna oseba, če so prijavi priložene predpisane listine in če pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, ki se prijavlja za vpis v register, izpolnjuje pogoje iz prvega in šestega odstavka 225. člena tega zakona.
(4) Davčni urad iz drugega odstavka tega člena oceni ali so za vpis v register izpolnjeni predpisani pogoji ter izda odločbo, s katero odloči o prijavi za vpis v register.
(5) Za vpis pokojninskega načrta v register se šteje dan, ko postane odločba o odobritvi prijave za vpis v register pravnomočna.
230. člen 
(pravna sredstva) 
(1) Zoper odločbo iz četrtega odstavka prejšnjega člena je dovoljena pritožba.
(2) Pritožba se vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe pri organu, ki izdal odločbo na prvi stopnji.
(3) Za odločanje o pritožbi iz prejšnjega odstavka tega člena je na drugi stopnji stvarno pristojno Ministrstvo za finance.
231. člen 
(učinek vpisa) 
(1) Delodajalec in člani dodatnega zavarovanja pridobijo pravico do davčnih in drugih olajšav z vpisom pokojninskega načrta v register.
(2) Člani, ki so prejemniki pokojninske rente, pridobijo pravico do posebne davčne osnove z vpisom pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente v register.
232. člen 
(izbris iz registra) 
(1) Davčni urad iz drugega odstavka 229. člena tega zakona izbriše pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente iz registra, če ugotovi:
– da pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente ne izpolnjuje več pogojev, določenih v tem zakonu;
– da se je dodatno zavarovanje po vpisanem pokojninskem načrtu prenehalo izvajati.
(2) Davčni urad iz drugega odstavka 229. člena tega zakona izbriše pokojninski načrt ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente iz registra tudi, če ugotovi, da je bil pokojninski načrt vpisan v register na podlagi neresničnih dejstev ali listin.
(3) Zoper odločbo o izbrisu pokojninskega načrta ali pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente iz registra je dovoljena pritožba.
(4) Za vložitev in odločanje o pritožbi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe tega zakona o vložitvi in odločanju o pritožbi zoper odločbo o vpisu v register.
(5) Posledica izbrisa pokojninskega načrta iz registra je izguba pravice do davčnih in drugih olajšav iz prejšnjega člena, posledica izbrisa pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente pa izguba pravice do posebne davčne osnove iz prejšnjega člena, in sicer od dneva pravnomočnosti odločbe o izbrisu.
3. Postopek vzpostavitve kolektivnega dodatnega zavarovanja
233. člen 
(oblikovanje pokojninskega načrta) 
(1) Delodajalec oblikuje pokojninski načrt za svoje zaposlene s tem, da se s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta iz 234. člena tega zakona ali v okviru kolektivne pogodbe zaveže, da bo oblikoval in financiral pokojninski načrt tako, da bo vplačeval premijo v korist svojih zaposlenih, ki so se vključili v kolektivno dodatno zavarovanje po tem pokojninskem načrtu.
(2) Šteje se, da je delodajalec oblikoval pokojninski načrt tudi v primeru, ko je pristopil k že odobrenemu pokojninskemu načrtu kolektivnega dodatnega zavarovanja, ki se izvaja v okviru odprtega pokojninskega sklada.
(3) V pokojninski načrt, ki ga je oblikoval delodajalec v skladu z 234. členom tega zakona, se pod enakimi pogoji in po svoji izbiri vključijo vsi zaposleni pri delodajalcu.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko kot pogoj za uveljavitev pravice do vključitve v pokojninski načrt pri delodajalcu določi, da je zaposleni v delovnem razmerju pri delodajalcu določeno časovno obdobje, ki pa ne sme biti daljše od enega leta.
(5) Delodajalec lahko oblikuje in financira tudi več pokojninskih načrtov iz prvega odstavka 225. člena tega zakona.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko delodajalec prevzemnik eno leto od dneva prenosa podjetja financira več pokojninskih načrtov iz 225. člena tega zakona, če prevzetim delavcem zagotavlja pravice v skladu z določbo drugega odstavka 239. člena tega zakona.
(7) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, lahko zaposleni pri delodajalcu, ki je za svoje zaposlene oblikoval pokojninski načrt, s pisno izjavo zahteva, da se ga ne vključi v pokojninski načrt.
(8) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko Republika Slovenija oblikuje posamezne pokojninske načrte za posamezne skupine zaposlenih in oblikuje zaprte vzajemne pokojninske sklade ali krovne pokojninske sklade za izvajanje teh pokojninskih načrtov.
234. člen 
(pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta) 
(1) Pokojninski načrt se oblikuje v skladu s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo kot pogodbeni stranki skleneta delodajalec in pri njem zaposleni delavci. Pokojninski načrt se lahko oblikuje tudi tako, da predstavlja del kolektivne pogodbe.
(2) Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali določbe kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivno dodatno zavarovanje, vsebuje zlasti:
– pogoje za vključitev v pokojninski načrt;
– višino vplačila ali način izračuna višine vplačila;
– način in roke za financiranje vplačil ter pravne posledice, če vplačila niso izvedena;
– višino vplačila v primeru dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, v primeru dopolnilnega dela ter v času prejemanja nadomestil;
– določbo, kdo bo v skladu s pokojninskim načrtom upravljal pokojninski sklad;
– posledice prenehanja zaposlitve pri delodajalcu;
– razloge in pogoje za prenehanje pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja;
– stroške, ki jih zaračunava upravljavec, določene s pogodbo iz prejšnjega člena.
(3) Delodajalec, ki oblikuje pokojninski načrt, omogoči zaposlenim vključitev v kolektivno dodatno zavarovanje, ki članu zagotavlja tudi izbiro sklada z zajamčeno donosnostjo v skladu s 312. ali 325. členom tega zakona.
235. člen 
(sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta s strani zaposlenih) 
(1) V imenu zaposlenih odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta reprezentativni sindikat pri delodajalcu.
(2) Če v družbi ni reprezentativnega sindikata, odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta svet delavcev, organiziran v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
(3) Če v družbi ni reprezentativnega sindikata in ne sveta delavcev, odločajo o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta zaposleni neposredno na zboru delavcev ali s posebno pisno izjavo.
(4) Sklep o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta je sprejet z večino glasov vseh zaposlenih. Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta je s strani zaposlenih sklenjena, ko je sprejet sklep o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta s predpisano večino.
(5) Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena velja za mikro družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, da je pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta sklenjena, ko je sprejet sklep poslovodstva družbe o oblikovanju pokojninskega načrta. Sklep poslovodstva vsebuje sestavine iz drugega odstavka 234. člena tega zakona.
236. člen 
(sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta s strani delodajalca) 
Na strani delodajalca odloča o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja poslovodstvo družbe.
237. člen 
(pogodba o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja) 
(1) V primeru iz drugega odstavka 233. člena tega zakona delodajalec, ki je oblikoval pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, sklene z upravljavcem pokojninskega sklada posebno pogodbo o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja.
(2) Pogodba o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja vsebuje način plačevanja, roke plačevanja, višino vplačil, vstopne in izstopne stroške ter druge podatke, določene s pravili upravljanja pokojninskega sklada. Pogodba o financiranju pokojninskega načrta mora biti v skladu s tem zakonom in s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, sklenjeno v skladu s tem zakonom in z določbami kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivno dodatno zavarovanje.
(3) Delodajalec članu dodatnega zavarovanja omogoči vpogled v določbe pogodbe o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja, ki se nanašajo na vplačilo premije (v nadaljnjem besedilu: vplačilo) in stroške, ki jih upravljavec pokojninskega sklada zaračunava.
238. člen 
(vključitev v kolektivno zavarovanje) 
(1) Zaposleni se vključi v pokojninski načrt z dnem vplačila v pokojninski sklad, na podlagi pokojninskega načrta delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt, razen v primeru iz četrtega in sedmega odstavka 233. člena tega zakona. Začetek kolektivnega dodatnega zavarovanja je prvi dan meseca, za katerega je bilo vplačilo izvedeno.
(2) Delodajalec je dolžan upravljavcu pokojninskega sklada vsaj 30 dni pred vplačilom prve premije posredovati osebne podatke zaposlenih, ki se vključujejo v pokojninski načrt.
(3) Upravljavec v 15 dneh pred prvim vplačilom v pokojninski sklad članu izda obvestilo o vključitvi. Obvestilu priloži:
– pokojninski načrt;
– izjavo o naložbeni politiki;
– pravila upravljanja pokojninskega sklada.
(4) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali zavarovalnica ali pokojninska družba, ki dodatno zavarovanje izvaja prek kritnih skladov z različnimi naložbenimi politikami, člana vključi v podsklad ali kritni sklad ustrezno starostni skupini tega člana. Hkrati z obvestilom o vključitvi se člana obvesti o možnosti izbire med posameznimi podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami.
(5) Član ima pravico, da enkrat letno izbere drug podsklad v okviru krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini tega člana, ali podsklad ali kritni sklad, ki izvaja manj agresivno naložbeno politiko kot podsklad ali kritni sklad, ki ustreza starostni skupini tega člana.
(6) Obvestilo o vključitvi iz tretjega odstavka tega člena vsebuje:
– osebne podatke člana: ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko;
– ime in sedež delodajalca, ki financira pokojninski načrt;
– višino, način in obliko plačila premije;
– informacijo o tem, ali in kako se pri izbiri naložb upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja družb;
– informacije o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj zadnjih pet poslovnih let oziroma za vsa leta delovanja pokojninskega sklada, kadar je to obdobje krajše od petih let;
– informacije o strukturi stroškov, ki se odtegnejo iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
– podatek o tem, kje so na voljo dodatne informacije.
(7) Upravljavec pokojninskega sklada informacije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zagotovi v tiskani obliki, ali, kadar so izpolnjeni pogoji iz drugega do četrtega odstavka 250.a člena tega zakona, z uporabo elektronskih sredstev, vključno z nosilcem podatkov, ki članu ali osebi, ki prejema dodatno ali predčasno dodatno pokojnino iz dodatnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: uživalec dodatne pokojnine) omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo uporabo, dokler je potrebno za namene teh podatkov, in nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov (v nadaljnjem besedilu: trajni nosilec podatkov), ali prek spletne strani.
239. člen 
(posledice pri pravnem prenosu podjetja) 
(1) Če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla ali pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivne pogodbe, v delu, kjer je urejeno kolektivno dodatno zavarovanje, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika, če ob prenosu ni dogovorjeno drugače.
(2) Pravice in obveznosti iz pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, delodajalec prevzemnik v primeru iz prejšnjega odstavka zagotavlja delavcem najmanj eno leto, razen če pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivna pogodba preneha veljati pred potekom enega leta ali če je pred potekom enega leta sklenjena nova pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta ali kolektivna pogodba, pri kateri sodelujejo vsi delavci pri delodajalcu prevzemniku.
(3) Če ima delodajalec prevzemnik za svoje delavce že oblikovan pokojninski načrt, se prevzeti delavci po poteku roka iz prejšnjega odstavka vključijo v kolektivno zavarovanje po pokojninskem načrtu, ki ga je delodajalec prevzemnik oblikoval za svoje zaposlene. Prevzeti delavci, ki ob vključitvi v kolektivno zavarovanje iz prejšnjega stavka ne izkoristijo pravice iz 248. člena tega zakona in ne prenesejo sredstev k že oblikovanemu pokojninskemu načrtu delodajalca prevzemnika v roku enega leta od dneva prenosa podjetja, v okviru pokojninskega načrta delodajalca prenosnika zadržijo pravice.
(4) Delodajalec prenosnik odškodninsko odgovarja za terjatve delavcev iz naslova zapadlih in neizvedenih vplačil v kolektivno zavarovanje, nastale do datuma prenosa.
4. Individualno dodatno zavarovanje
240. člen 
(vključitev v individualno zavarovanje) 
(1) Oseba se vključi v individualno zavarovanje po pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja tako, da s posebno izjavo (v nadaljnjem besedilu: pristopna izjava) pristopi k pokojninskemu načrtu, ki ga izvaja izbrani pokojninski sklad in ko izvede prvo vplačilo.
(2) Upravljavec osebo, ki se želi vključiti v individualno zavarovanje, pred vključitvijo obvesti o:
1. značilnostih pokojninskega načrta;
2. pravilih upravljanja pokojninskega sklada;
3. tem, ali in kako se pri izbiri naložb upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja družb;
4. informacijah o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj zadnjih pet poslovnih let oziroma za vsa leta delovanja pokojninskega sklada, kadar je to obdobje krajše od petih let;
5. informacijah o strukturi stroškov, ki se odtegnejo iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
6. tem, kje so na voljo dodatne informacije.
(3) Če se pokojninski načrt iz prvega odstavka tega člena izvaja na podlagi krovnega vzajemnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov z različnimi naložbenimi politikami, član že v pristopni izjavi izbere tudi podsklad krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad, v katerega želi nalagati sredstva.
(4) Če član v primeru iz prejšnjega odstavka že v pristopni izjavi ne izbere podsklada ali kritnega sklada, se šteje, da je izbral podsklad ali kritni sklad, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini člana.
(5) Pristopna izjava iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
– osebne podatke člana: ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično številko; občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko;
– višino, način in obliko plačila premije;
– podatke o upravičencih za primer smrti: ime, priimek, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, naslov prebivališča, davčno številko, delež odkupne vrednosti.
(6) Podrobnejšo vsebino pristopne izjave iz prejšnjega odstavka ter izjave o izbiri iz drugega odstavka tega člena predpiše Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, ko je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, ko je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad.
(7) Za dan začetka individualnega zavarovanja se šteje prvi dan meseca, za katerega je izvedeno vplačilo.
IV. poglavje: VPLAČILA V DODATNO ZAVAROVANJE 
1. Vplačila
241. člen 
(vplačila v kolektivno zavarovanje) 
(1) Vplačilo kolektivnega zavarovanja je denarni znesek, ki ga v korist člana plačuje delodajalec, pri katerem je član zaposlen, ali pravna oseba ali državni organ, pri katerem član poklicno opravlja določeno funkcijo (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), na način in pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
(2) Vplačilo iz prejšnjega odstavka bremeni delodajalca.
(3) V kolektivno zavarovanje lahko v dogovoru z delodajalcem vplačuje denarna sredstva tudi zavarovanec sam. Tako vplačana sredstva se obravnavajo enako kot sredstva, ki jih vplačuje zavarovanec v individualnem zavarovanju. Izvajalec vodi navedena sredstva ločeno od sredstev, ki jih je vplačal delodajalec.
242. člen 
(vplačila v individualno zavarovanje) 
(1) Vplačilo individualnega zavarovanja je denarni znesek, ki ga plačuje član in na podlagi katerega pridobi pravice iz dodatnega zavarovanja po tem zakonu.
(2) Vplačila iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo samo v okviru pokojninskega načrta individualnega zavarovanja.
243. člen 
(osebni računi članov) 
(1) Upravljavec vodi osebne račune članov pokojninskega sklada.
(2) Osebni račun člana vsebuje podatke o posameznih vplačilih, skupni vrednosti privarčevanih sredstev ter v primeru pokojninskega sklada z zajamčeno donosnostjo na čisto vplačilo, tudi podatek o zajamčeni vrednosti sredstev člana.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejši način vodenja in obvezno vsebino registra osebnih računov članov pokojninskega sklada.
244. člen 
(roki za vplačilo) 
(1) Vplačilo dodatnega zavarovanja se določi in plačuje za koledarski mesec, lahko pa se plača tudi kot četrtletno, polletno ali celoletno vplačilo, če je tako določeno s pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta iz 234. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za obdobje koledarskega leta lahko plačajo tudi dodatna vplačila v enkratnem znesku, če je tako določeno s pokojninskim načrtom.
(3) Če delodajalec v primeru kolektivnega dodatnega zavarovanja dvakrat zaporedoma ne izvede vplačila v roku, določenem s pogodbo oblikovanju pokojninskega načrta iz 234. člena tega zakona, ga upravljavec pozove za plačilo najkasneje v 15 dneh od dneva zapadlosti zadnjega plačila.
(4) Upravljavec v primeru iz prejšnjega odstavka obvesti tudi organ iz 235. člena tega zakona, ki je v imenu zaposlenih sklenil pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta.
245. člen 
(višina minimalnega vplačila) 
(1) Znesek vplačil kolektivnega zavarovanja, ki ga za posameznega člana v posameznem koledarskem letu plača delodajalec, ne sme biti nižji od 300 eurov.
(2) Če zavarovanec ni bil vključen v kolektivno zavarovanje celo leto, se znesek zniža sorazmerno glede na število mesecev vključitve.
(3) Znesek iz prvega odstavka tega člena se valorizira s koeficientom rasti povprečne mesečne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji od januarja do oktobra leta pred letom, za katero se opravi valorizacija, glede na enako obdobje predhodnega leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Višina valoriziranega zneska iz prvega odstavka tega člena se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za delo.
2. Mirovanje dodatnega zavarovanja
246. člen 
(pravica do dogovora o mirovanju dodatnega zavarovanja) 
(1) Delodajalec in upravljavec pokojninskega sklada se lahko dogovorita, da delodajalec začasno preneha z vplačevanjem v korist zaposlenih (mirovanje kolektivnega zavarovanja). O sklenitvi mirovanja kolektivnega zavarovanja delodajalec obvesti organ iz 235. člena tega zakona.
(2) Pogoji za vzpostavitev mirovanja iz prejšnjega odstavka se določijo v pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja ali v kolektivni pogodbi iz 234. člena tega zakona ter v pokojninskem načrtu.
(3) Član in upravljavec se lahko dogovorita, da član začasno preneha z vplačevanjem po pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja (mirovanje individualnega dodatnega zavarovanja).
(4) Pogoji za vzpostavitev mirovanja iz prejšnjega odstavka se določijo v pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja.
3. Zadržanje pravic
247. člen 
(zadržanje pravic) 
(1) Član dodatnega zavarovanja ima v primerih iz 239., 341., 342., 345. in 346. člena tega zakona, pravico do zadržanja pravic iz dodatnega zavarovanja.
(2) Sredstva, ki jih na podlagi tega zakona član zadrži, se obravnavajo enako kot sredstva članov, ki še naprej vplačujejo v ta pokojninski sklad.
4. Prenos sredstev
248. člen 
(pravica do prenosa sredstev med pokojninskimi načrti) 
(1) Član lahko od upravljavca pokojninskega sklada kadarkoli zahteva prenos sredstev v pokojninski sklad, ki ga na podlagi drugega pokojninskega načrta iz 225. člena tega zakona upravlja drug upravljavec.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme član sredstva prenesti šele, ko mu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, preko katerega je vključen v kolektivno zavarovanje, razen v primeru, ko delodajalec, preko katerega je vključen v kolektivno zavarovanje, sklene pogodbo o financiranju pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja z drugim upravljavcem pokojninskega sklada.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena prenos sredstev med pokojninskim načrtom kolektivnega zavarovanja in pokojninskim načrtom individualnega zavarovanja ni dovoljen.
(4) Prenos sredstev se opravi na podlagi pisne zahteve za prenos sredstev.
(5) Rok za prenos sredstev je največ 60 dni od obračunskega dne po stanju, na katerega je izračunana odkupna vrednost premoženja.
249. člen 
(prenos sredstev med podskladi krovnega pokojninskega sklada in kritnimi skladi, ki spadajo v skupino kritnih skladov, ki izvajajo naložbeno politiko življenjskega cikla) 
Član pokojninskega sklada lahko v skladu z določbami 311. člena ali 324. člena tega zakona prenese sredstva iz enega podsklada krovnega pokojninskega sklada ali kritnega sklada, ki pripada skupini kritnih skladov, v drug podsklad tega krovnega pokojninskega sklada ali drug kritni sklad, ki spada v skupino kritnih skladov, ki izvajajo naložbeno politiko življenjskega cikla.
5. Prepoved zastave in neprenosljivost pravic
250. člen 
(prepoved zastave in neprenosljivost pravic) 
(1) Član dodatnega zavarovanja ne sme zastaviti pravic iz naslova sredstev pokojninskega sklada, vpisanih na njegovem osebnem računu.
(2) Pravice iz dodatnega zavarovanja so neprenosljive, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
V. poglavje: OBVEŠČANJE POTENCIALNIH ČLANOV, ČLANOV, DELODAJALCEV IN JAVNOSTI 
250.a člen 
(načela obveščanja) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada zagotovi, da so informacije, ki jih zagotovi v zvezi s poslovanjem pokojninskega sklada:
1. redno posodobljene;
2. jasne, jedrnate in razumljive;
3. nezavajajoče, pri čemer mora biti zagotovljena dosledna uporaba besedišča in vsebine;
4. navedene v lahko berljivi obliki;
5. na voljo v slovenskem jeziku in
6. osebam, ki so upravičene do vključitve v pokojninski načrt (v nadaljnjem besedilu: potencialni član), članom in uživalcem dodatne pokojnine brezplačno zagotovljene, z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, spletne strani ali v tiskani obliki.
(2) Če so informacije potencialnim članom, članom in uživalcem dodatne pokojnine zagotovijo z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, mora biti to izvedeno primerno okoliščinam, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med upravljavcem in članom.
(3) Če se informacije potencialnim članom, članom in uživalcem dodatne pokojnine zagotovijo prek spletne strani, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– to je izvedeno primerno okoliščinam, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med upravljavcem in članom,
– član mora biti po elektronski poti obveščen o naslovu spletne strani, na kateri lahko dostopa do podatkov, in
– podatki morajo biti na navedeni spletni strani dostopni toliko časa, kot se razumno pričakuje, da jih bo potencialni član, član ali uživalec dodatne pokojnine potreboval.
(4) Za namene tega člena se zagotavljanje podatkov z uporabo elektronskih sredstev šteje kot primerno okoliščinam, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med upravljavcem in članom, če je mogoče dokazati, da ima član stalen dostop do interneta. Kot dokaz za to se šteje, da član upravljavcu pokojninskega sklada zagotovi naslov elektronske pošte za navedeno poslovanje.
(5) Član lahko prekliče, da ga upravljavec pokojninskega sklada obvešča z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, ali prek spletne strani.
251. člen 
(potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada najpozneje do 31. januarja tekočega leta vsako leto po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta pripravi potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja za vsakega člana pokojninskega sklada.
(2) Potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja je legitimacijski papir za uveljavljanje pravic iz dodatnega zavarovanja.
(3) Potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja vsebuje najmanj:
– podatke o članu pokojninskega sklada (ime, priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo, davčno številko) vključno z navedbo zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona, pogoje za uveljavitev pravice do dodatne starostne pokojnine, določene v pokojninskem načrtu, ali upokojitvene starosti, ki jo določi član;
– podatke o pokojninskem skladu in njegovem upravljavcu;
– podatek o znesku pripisanega zajamčenega donosa (samo pri pokojninskem skladu z zajamčeno donosnostjo na čisto vplačilo, katerega vplačila se ne preračunajo v število enot premoženja);
– podatek o zajamčeni vrednosti sredstev člana po stanju na zadnji obračunski dan koledarskega leta (samo pri pokojninskem skladu z zajamčeno donosnostjo na čisto vplačilo);
– informacije o pokojninskih projekcijah na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona ali upokojitvene starosti, ki jo določi član, in izjavo o omejitvi odgovornosti, v kateri je navedeno, da bi se te projekcije utegnile razlikovati od končne vrednosti pridobljenih prejemkov;
– podatke, vpisane na osebnem računu člana po stanju na dan 31. decembra preteklega leta;
– podatke o vplačilih v preteklem koledarskem letu, vključno s podatki o stroških plačanih iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
– informacije o vseh vplačilih v preteklem letu, ki jih je financiral delodajalec;
– razčlenitev stroškov, ki jih je upravljavec pokojninskega sklada v preteklem letu odtegnil iz sredstev člana in pokojninskega sklada;
– informacijo o ravni financiranja pokojninskega načrta kot celote;
– navedbo, kje in kako lahko član pridobi:
a) informacije v zvezi z možnostmi izbire določene s pravili upravljanja pokojninskega sklada;
b) letno poročilo pokojninskega sklada in izjavo o naložbeni politiki;
c) informacije o predpostavkah, uporabljenih za izračun doživljenjske dodatne pokojnine, zlasti glede na uporabljene obrestne mere, tablice smrtnosti in stroške izplačevanja, in o ponudniku dodatne pokojnine;
č) informacije o pravicah iz dodatnega zavarovanja v primeru prenehanja zaposlitve;
d) informacije o možnostih izbire med podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami ter o določbah pokojninskega načrta in pravil upravljanja, na podlagi katerih se za posameznega člana določi naložbena politika.
(4) Upravljavec v potrdilu o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja obrazloži poglavitne spremembe v primerjavi s preteklim letom.
(5) Upravljavec pokojninskega sklada zagotovi članu potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena v tiskani obliki ali, kadar so izpolnjeni pogoji iz drugega do četrtega odstavka 250.a člena tega zakona, z uporabo elektronskih sredstev, vključno s trajnim nosilcem podatkov, ali prek spletne strani. V primeru obveščanja člana z uporabo elektronskih sredstev je upravljavec pokojninskega sklada na zahtevo člana temu dolžan zagotoviti tudi pisno potrdilo o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(6) Upravljavec na zahtevo člana in članu, ki bo v tekočem letu dopolnil 58. leto starosti, zagotovi tudi informacijo o prihodnjih pravicah iz naslova dodatnega zavarovanja in možnostih izplačila ob rednem prenehanju dodatnega zavarovanja.
(7) Pravila za določanje predpostavk o projekcijah pokojninskih prejemkov na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona ali upokojitvene starosti, ki jo določi član, iz pete alineje tretjega odstavka tega člena določi minister, pristojen za delo, v sodelovanju z Agencijo za zavarovalni nadzor.
(8) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino potrdila o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.
252. člen 
(redno obveščanje o poslovanju pokojninskega sklada) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada članu najkasneje do 30. junija tekočega leta omogoči dostop do povzetka revidiranega letnega poročila pokojninskega sklada za preteklo poslovno leto. Upravljavec člana o možnosti dostopa do povzetka revidiranega letnega poročila obvesti hkrati s potrdilom o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prvega odstavka 251. člena tega zakona.
(2) Upravljavec pokojninskega sklada delodajalcu, ki financira pokojninski načrt, v roku iz prejšnjega odstavka pošlje obvestilo o tem, kje je dostopno revidirano letno poročilo za preteklo poslovno leto.
(3) Upravljavec člana in delodajalca, ki financira pokojninski načrt, obvesti tudi o morebitnih spremembah pravil upravljanja pokojninskega sklada v zadnjem letu, o morebitnih spremembah pokojninskega načrta in razlogih za te spremembe ter o posledicah poglavitnih sprememb zavarovalno-tehničnih rezervacij za člane.
(4) Upravljavec v obvestilu iz prejšnjega odstavka navede tudi mesto, kjer so pravila upravljanja in pokojninski načrt javno objavljena.
253. člen 
(obveščanje javnosti) 
Upravljavec pokojninskega sklada na spletni strani javno objavi:
1. ime upravljavca pokojninskega sklada, države članice, v kateri je upravljavec vpisan v register, in pristojnega nadzornega organa;
2. pokojninski načrt in pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, če izplačuje pokojninske rente;
3. pravila upravljanja pokojninskega sklada;
4. obvestilo o vseh spremembah pravil upravljanja v preteklem letu;
5. izjavo o naložbeni politiki;
6. revidirano letno poročilo;
7. informacije o možnostih izbire med podskladi ali kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami, izpostavljenosti tveganju, jamstev, ki so določena s pokojninskim načrtom ali pravili upravljanja, celotnih stroških poslovanja pokojninskega klada, o donosnosti pokojninskega sklada za vsaj pet let ter vrstah in strukturi naložb;
8. obvestilo o pravicah člana glede možnosti izplačevanja dodatne pokojnine in glede možnosti prenosa sredstev med skladi ali podskladi istega upravljavca ali prenosa sredstev med različnimi upravljavci.
254. člen 
(obveščanje članov na zahtevo) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada članu na njegovo zahtevo najkasneje v 15 dneh brezplačno poda informacije o:
– pravicah v primeru prenehanja zaposlitve pri delodajalcu, ki financira pokojninski načrt, in možnostih prenosa sredstev v drug pokojninski sklad;
– pravicah iz naslova zavarovanja in možnostih izplačila ob rednem prenehanju zavarovanja;
– pravicah glede prenosa sredstev med pokojninskimi skladi ali podskladi istega ali različnih upravljavcev.
(2) Upravljavec članu na njegovo zahtevo izroči tudi brezplačen izvod dokumentov iz prejšnjega člena in informacije o uporabljenih predpostavkah pri pripravi projekcije o pokojninskih prejemkih na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena tega zakona ali upokojitvene starosti, ki jo določi član.
255. člen 
(objava zbirnih podatkov) 
Minister, pristojen za delo, na spletni strani ministrstva enkrat letno po stanju na dan 31. decembra prejšnjega leta najkasneje do 1. maja tekočega leta objavi:
– število in naziv odobrenih pokojninskih načrtov, ki so oblikovani za posamezen pokojninski sklad, ter število in naziv pokojninskih načrtov za izplačevanje pokojninske rente;
– letno stopnjo donosa posameznega pokojninskega sklada;
– višino sredstev posameznega pokojninskega sklada;
– število članov posameznega pokojninskega sklada;
– višino povprečnega mesečnega vplačila.
VI. poglavje: POKOJNINSKI SKLAD 
1. Splošno
256. člen 
(ime pokojninskega sklada) 
(1) Ime pokojninskega sklada vsebuje označbo, iz katere je razvidna oblika pokojninskega sklada, in ne sme vsebovati izrazov, ki bi lahko zavajali.
(2) Ime in firma drugih pravnih subjektov ne sme vsebovati besedne zveze »pokojninski sklad« ali besednih zvez, ki bi zavajale v zmoto, da gre za pokojninski sklad po tem zakonu.
(3) Ime podsklada vsebuje ime krovnega pokojninskega sklada brez označbe »krovni pokojninski sklad« in ime, po katerem se podsklad jasno loči od drugih podskladov tega krovnega pokojninskega sklada, z označbo, iz katere je razvidna starostna skupina članov, katerim je podsklad namenjen ali naložbeni cilj podsklada.
(4) Ime posameznega kritnega sklada, ki spada v skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, vsebuje ime skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla in ime, po katerem se posamezni kritni sklad jasno loči od drugih posameznih kritnih skladov te skupine kritnih skladov, z označbo, iz katere je razvidna starostna skupina članov, katerim je kritni sklad namenjen ali naložbeni cilj kritnega sklada.
(5) Kadar se ime pokojninskega sklada uporablja v prevodu v tuj jezik, so lahko tudi sestavine imena iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka prevedene v tuj jezik.
256.a člen 
(register pokojninskih skladov) 
(1) Minister, pristojen za delo, vzpostavi in redno dopolnjuje register pokojninskih skladov, v katerega se vpisujejo podatki o pokojninskih skladih, za katere so upravljavci pridobili dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor in imajo odobren pokojninski načrt.
(2) V registru iz prejšnjega odstavka so v primeru izvajanja dejavnosti upravljanja pokojninskih skladov v drugi državi članici, pri čemer za razmerje med delodajalcem ter člani in uživalci dodatne pokojnine velja socialno in delovno pravo, ki ureja poklicno pokojninsko zavarovanje v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: čezmejna dejavnost), navedene tudi države članice Evropske unije ali državi podpisnici Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3; v nadaljnjem besedilu: država članica), v katerih osebe iz prejšnjega odstavka poslujejo.
257. člen 
(osebe, ki lahko oblikujejo in upravljajo pokojninski sklad) 
(1) Pokojninski sklad lahko oblikujejo in upravljajo:
– pokojninska družba iz 328. člena tega zakona;
– zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo;
– banka, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo;
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko banka iz tretje alineje oblikuje pokojninski sklad samo kot vzajemni pokojninski sklad ali pa kot krovni pokojninski sklad.
2. Upravljanje pokojninskega sklada
258. člen 
(storitve upravljanja pokojninskega sklada) 
(1) Storitve upravljanja pokojninskega sklada obsegajo:
1. upravljanje premoženja pokojninskega sklada,
2. administrativne storitve povezane s poslovanjem pokojninskega sklada:
– pravne storitve ter vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil pokojninskega sklada;
– odnosi s člani;
– vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enot, če je pokojninski sklad razdeljen na enote premoženja, oziroma izračunavanje sorazmernega deleža donosa pokojninskega sklada in pripisovanje dobička pokojninskega sklada, če se odkupna vrednost izračuna glede na sorazmeren delež člana v donosu pokojninskega sklada;
– pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami;
– vodenje osebnih računov članov;
– administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili;
– obračuni in poravnave po pogodbah ter obveščanje članov, delodajalcev in javnosti;
– hramba dokumentacije in vodenje evidenc;
– druge administrativne zadeve, povezane z delovanjem pokojninskega sklada;
3. trženje pokojninskih skladov.
(2) Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s tem zakonom, s pravili upravljanja, pokojninskim načrtom in s pravili stroke upravljanja kolektivnih naložbenih podjemov za neprofesionalne stranke oziroma gospodarjenja s finančnimi instrumenti strank.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju pokojninskega sklada kot splošno pravilo smiselno upošteva načelo enakovredne porazdelitve tveganj in koristi med člani različnih starosti.
259. člen 
(prenos storitev upravljanja na drugo osebo) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada lahko pisno pooblasti drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), da v njegovem imenu in za njegov račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu s prvim odstavkom 258. člena tega zakona spadajo med storitve upravljanja pokojninskih skladov.
(2) V zvezi s prenosom opravljanja posamezne storitve oziroma posla upravljanja posameznih pokojninskih skladov na pooblaščenca se za krovne pokojninske sklade in vzajemne pokojninske sklade smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, v primeru kritnih skladov oziroma skupine kritnih skladov, pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec pokojninskega sklada prenese upravljanje premoženja na pooblaščenca, ki je pod nadzorom pristojnega organa Republike Slovenije ali države članice in ima ustrezno dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja premoženja.
2.1. Provizije in stroški
260. člen 
(upravljavska provizija, vstopni in izstopni stroški ter stroški prenosa) 
(1) Upravljavec je upravičen do povračila vstopnih in izstopnih stroškov ter do letne provizije za upravljanje pokojninskega sklada v višini, določeni v pravilih upravljanja pokojninskega sklada.
(2) Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska vplačila in ne smejo znašati več kot 3 %.
(3) Izstopni stroški se obračunajo v odstotku od zneska izplačila in ne smejo znašati več kot 1 %.
(4) Pri prenosu sredstev med pokojninskimi skladi istega upravljavca, upravljavec ni upravičen do povrnitve administrativnih stroškov prenosa in vstopnih ter izstopnih stroškov.
(5) Pri prenosu sredstev med pokojninskimi skladi različnih upravljavcev v skladu z 248. členom tega zakona, upravljavec pokojninskega sklada, od katerega se sredstva prenašajo in upravljavec pokojninskega sklada h kateremu se sredstva prenašajo, nista upravičena do vstopnih in izstopnih stroškov. Upravljavec pokojninskega sklada, od katerega se sredstva prenašajo je upravičen samo do povračila administrativnih stroškov prenosa v višini največ 15 eurov. Ti stroški se ne smejo obračunati od sredstev, ki se prenašajo, ampak jih poravna član ob vložitvi zahteve za prenos sredstev.
(6) Letna provizija za upravljanje pokojninskega sklada se določi v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev pokojninskega sklada v skladu z določbami 308. člena tega zakona, in upoštevaje naložbeno politiko pokojninskega sklada, ne sme znašati več kot 1 %.
(7) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada lahko za posamezne podsklade krovnega pokojninskega sklada ali posamezne kritne sklade skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, določi različne višine vstopnih in izstopnih stroškov ter provizije za upravljanje, vendar ne višjih kot je določeno v drugem, tretjem in šestem odstavku tega člena.
(8) Znesek iz drugega stavka petega odstavka tega člena se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
261. člen 
(stroški upravljavca v zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada) 
(1) Poleg provizije za upravljanje je upravljavec pokojninskega sklada iz sredstev pokojninskega sklada upravičen izvršiti plačila samo za tiste vrste stroškov v zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada, ki so določeni v pravilih upravljanja pokojninskega sklada.
(2) Pri opredelitvi vrst stroškov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanja investicijskih skladov in družb za upravljanje v delu, ki se nanaša na vzajemne sklade.
(3) V primeru naložbe v nepremičnine je upravljavec upravičen v breme sredstev pokojninskega sklada obračunati tudi stroške vpisa lastniških in drugih pravic, stroške uveljavitve teh pravic ter stroške, povezane z rabo nepremičnin.
262. člen 
(celotni stroški poslovanja pokojninskega sklada) 
(1) Upravljavec v zvezi s poslovanjem pokojninskega sklada, ki ga upravlja, izračunava in objavlja podatek o celotnih stroških poslovanja pokojninskega sklada v preteklem poslovnem letu.
(2) Celotni stroški poslovanja pokojninskega sklada se izrazijo v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev pokojninskega sklada.
(3) Upravljavec izračunava celotne stroške poslovanja pokojninskega sklada, ki ga upravlja, v skladu z metodologijo, ki velja za izračun celotnih stroškov poslovanja za vzajemne sklade po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(4) Upravljavec navede podatek o celotnih stroških poslovanja pokojninskega sklada v preteklem letu v letnem poročilu pokojninskega sklada.
2.2. Skrbniške storitve v zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada in ločitev premoženja pokojninskega sklada
263. člen 
(skrbniške storitve) 
(1) Upravljavec za račun pokojninskega sklada s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za pokojninski sklad.
(2) Skrbnik je na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za krovni pokojninski sklad dolžan opravljati skrbniške storitve za račun vsakega podsklada krovnega pokojninskega sklada posebej.
(3) V primeru, ko se dodatno zavarovanje izvaja preko skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, je skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za skupino kritnih skladov dolžan opravljati skrbniške storitve za račun vsakega kritnega sklada, ki spada v to skupino, posebej.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje pokojninskega sklada, ki je zaupano v hrambo skrbniku, v primeru začetka stečajnega postopka nad skrbnikom oziroma drugo osebo, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev, izloči iz premoženja skrbnika oziroma druge osebe, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev, in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov.
(5) Če ni s tem zakonom določeno drugače, se za skrbniške storitve v zvezi z upravljanjem pokojninskega sklada smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za opravljanje skrbniških storitev za vzajemni sklad.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko skrbniške storitve za pokojninske sklade opravlja tudi kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki ima ustrezno dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 338), ali investicijsko podjetje, ki ima ustrezno dovoljenje na podlagi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), ali druga oseba s sedežem v drugi državi članici, ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev na podlagi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32; v nadaljnjem besedilu: Direktiva UCITS), ali druga oseba s sedežem v drugi državi članici, ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev za alternativne investicijske sklade po Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011, str. 1).
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena lahko skrbniške storitve za pokojninske sklade opravlja tudi borznoposredniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev hrambe in vodenja finančnih instrumentov za račun strank ter katere minimalni kapital se izračuna na podlagi smiselne uporabe zakona, ki ureja bančništvo, v zvezi z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, osnovni kapital pa znaša najmanj 730.000 eurov.
264. člen 
(ločitev premoženja pokojninskega sklada) 
(1) Upravljavec in skrbnik pokojninskega sklada zagotavljata ločitev premoženja pokojninskega sklada od:
– premoženja drugih pokojninskih skladov na način, določen v 265., 266., 267., in 268. členu tega zakona;
– svojega premoženja;
– drugega premoženja, ki ga upravljavec upravlja.
(2) Premoženje posameznega podsklada je ločeno od premoženja drugih podskladov krovnega pokojninskega sklada.
(3) Na premoženju pokojninskega sklada je dovoljena izvršba samo za zavarovanje ali poplačilo terjatev članov tega pokojninskega sklada.
265. člen 
(ločitev naložb v vrednostne papirje in bančne denarne depozite) 
V zvezi z ločitvijo naložb pokojninskega sklada v vrednostne papirje in bančne denarne depozite se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
266. člen 
(ločitev naložb v nepremičnine) 
Za naložbe pokojninskega sklada v nepremičnine upravljavec zagotovi, da se lastninska pravica v zemljiški knjigi vknjiži v korist pokojninskega sklada.
267. člen 
(denarni račun pokojninskega sklada) 
(1) Vsak pokojninski sklad ima en denarni račun ali več denarnih računov, ki so odprti v njegovem imenu ali jih zanj v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada odpre upravljavec ali z njegovim soglasjem skrbnik pokojninskega sklada pri:
– Banki Slovenije;
– banki s sedežem v Republiki Sloveniji;
– banki države članice.
(2) Skrbnik zagotovi, da so denarna sredstva iz naslova vplačil v pokojninski sklad, ki jih vplača član ali so vplačana v imenu in za račun člana, prejeta in poknjižena na denarnih računih pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka.
(3) Skrbnik zagotovi, da se denarni računi pokojninskega sklada vodijo v skladu z načeli varstva denarnih sredstev strank kot jih določa sklep, ki ureja pogoje za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe.
(4) Če denarni račun pokojninskega sklada odpre skrbnik pokojninskega sklada v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada, na tem računu ne smejo biti poknjižena denarna sredstva skrbnika oziroma druge osebe iz prve do tretje alineje prvega odstavka tega člena.
268. člen 
(račun krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov) 
(1) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, za krovni pokojninski sklad ali skupino kritnih skladov, ki jo upravlja, pri osebi iz prejšnjega člena odpre denarni račun krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, za katerega veljajo določbe tega zakona o ločitvi premoženja.
(2) Upravljavec lahko ta račun uporablja samo za sprejem denarnih vplačil iz naslova dodatnega zavarovanja, ki jih sproti razporeja na račune posameznih podskladov krovnega pokojninskega sklada. Upravljavec skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, denarna vplačila sproti razporeja na račune posameznih kritnih skladov.
2.3. Naložbe pokojninskih skladov
269. člen 
(pojem upravljanja premoženja pokojninskega sklada) 
(1) Upravljanje premoženja pokojninskega sklada obsega:
1. − sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje pokojninskega sklada;
– razpolaganje s premoženjem pokojninskega sklada zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada;
– sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na podlagi poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada;
– uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada ali drugih finančnih naložb pokojninskega sklada;
2. upravljanje tveganj pokojninskega sklada.
(2) Upravljavec upravlja premoženje pokojninskega sklada v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada.
(3) Upravljavec je upravičen v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada razpolagati s premoženjem pokojninskega sklada in uresničevati pravice iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada ali drugih naložb pokojninskega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja pokojninskega sklada.
(4) Upravljavec za uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka pripravi ustrezne in učinkovite politike odločanja o tem, kdaj in kako bo uveljavljal glasovalne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev v sredstvih pokojninskega sklada, ki ga upravlja, tako da se bo zagotavljalo upravljanje izključno v korist članov pokojninskega sklada.
(5) Upravljavec upravlja premoženje pokojninskega sklada tako, da so naložbe tega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja.
(6) Upravljavec zagotovi, da se vse terjatve iz poslov, sklenjenih za račun pokojninskega sklada, plačujejo oziroma izpolnjujejo v poslovno običajnih rokih.
270. člen 
(odgovornost upravljavca za obveznosti in odškodninska odgovornost upravljavca) 
(1) Upravljavec v razmerju do druge stranke odgovarja za izpolnitev obveznosti iz posla, ki ga je sklenil za račun pokojninskega sklada.
(2) Terjatev do upravljavca iz poslov, ki jih je ta sklenil za svoj račun, in iz pravnih poslov iz drugega odstavka 280. člena ter iz četrtega odstavka 282. člena tega zakona ni dovoljeno pobotati s terjatvami, ki jih je upravljavec po tem zakonu upravičen uveljavljati v svojem imenu in za račun pokojninskega sklada.
(3) Upravljavec pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi, ki se nanašajo na izvajanje njegove dejavnosti, v skladu s pravili upravljanja pokojninskega sklada in pravili stroke upravljanja kolektivnih naložbenih podjemov za neprofesionalne stranke ter pazi na interese članov pokojninskega sklada.
(4) Upravljavec odgovarja članom za škodo, ki jo povzroči premoženju pokojninskega sklada, katerega upravlja, z ravnanjem, ki je v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(5) Tožbo za povrnitev škode iz prejšnjega odstavka je upravičen za račun pokojninskega sklada vložiti skrbnik, ki opravlja skrbniške storitve za ta pokojninski sklad.
(6) Če skrbnik v 30 dneh od prejema pisne zahteve člana ne vloži tožbe iz prejšnjega odstavka, lahko tako tožbo za račun pokojninskega sklada vloži vsak član pokojninskega sklada.
(7) Peti in šesti odstavek tega člena ne izključujeta pravice člana do uveljavljanja in povrnitve škode, ki mu jo upravljavec povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.
(8) Odškodninske odgovornosti upravljavca iz četrtega oziroma sedmega odstavka tega člena ni mogoče niti omejiti niti izključiti.
271. člen 
(načela naložbene politike pokojninskega sklada) 
Upravljavec pokojninskega sklada pri upravljanju premoženja pokojninskega sklada ravna v skladu s pravili skrbnega in varnega poslovanja ter pri tem upošteva naslednja načela:
1. sredstva pokojninskega sklada se nalagajo v dolgoročno korist članov kot celote. V primeru možnosti nastanka nasprotij interesov med upravljavcem in člani pokojninskega sklada upravljavec sredstva sklada nalaga izključno v korist članov;
2. ob upoštevanju pravil skrbnega in varnega poslovanja lahko upravljavec pokojninskega sklada pri nalaganju sredstev upošteva tudi morebitne dolgoročne učinke naložb na okoljske in socialne dejavnike ter dejavnike upravljanja družb;
3. sredstva pokojninskega sklada morajo biti naložena tako, da se zagotovijo varnost, kakovost, likvidnost in donosnost premoženja sklada kot celote;
4. sredstva pokojninskega sklada so naložena predvsem v instrumente, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, druge oblike naložb pa se ohranjajo na previdni ravni;
5. izvedeni finančni instrumenti se lahko uporabijo za zmanjševanje tveganj iz naslova upravljanja premoženja pokojninskega sklada ali kot tehnika upravljanja sredstev pokojninskega sklada;
6. naložbe so glede na opredeljeno naložbeno politiko primerno razpršene, in sicer tako v sklopu posameznih vrst naložb kot med njimi;
7. izpostavljenost pokojninskega sklada do posameznega izdajatelja ali skupine izdajateljev ne sme voditi v preveliko tveganje koncentracije.
272. člen 
(vrste dovoljenih naložb) 
(1) Glede vrste dovoljenih naložb pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad, če ni s tem zakon določeno drugače.
(2) Premoženje pokojninskega sklada lahko predstavljajo denarni depoziti pri kreditnih institucijah, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka razen pogoj, ki se nanaša na ročnost denarnega depozita.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada lahko za račun pokojninskega sklada sklepa transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti samo kot tehniko upravljanja sredstev iz 276. člena tega zakona, in sicer za zniževanje tveganj iz naslova upravljanja premoženja pokojninskega sklada.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada predstavljajo tudi nepremičnine:
– če so vpisane v zemljiški knjigi ali drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji ali državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;
– če dajejo donos ali je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos;
– če je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca pooblaščenega ocenjevalca, imenovanega v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje;
– če je prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena so lahko naložbe pokojninskega sklada tudi:
– finančni instrumenti, ki jih izda ali za katere jamči Evropska investicijska banka v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe;
– enote evropskih dolgoročnih investicijskih skladov, evropskih skladov za socialno podjetništvo in evropskih skladov tveganega kapitala.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada predstavljajo tudi zadolžnice, ki jih je izdal izdajatelj s sedežem v državi podpisnici Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru ali državi članici OECD.
(7) Podrobnejša pravila glede vrste dovoljenih naložb, ki upoštevajo naravo dodatnega zavarovanja, predpiše Agencija za trg vrednostnih papirjev.
273. člen 
(izpostavljenost iz naslova naložb pokojninskega sklada) 
(1) Glede izpostavljenosti pokojninskega sklada v zvezi s transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti, izpostavljenosti pokojninskega sklada do posamezne vrste naložb, posamezne osebe, posebnih kategorij oseb in izračuna razmerij med deleži sredstev ter odstopa od pravil o izpostavljenosti, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za vzajemne sklade, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek veljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki se nanašajo na največje dopustne izpostavljenosti vzajemnega sklada do posebnih kategorij oseb, samo za izpostavljenost pokojninskega sklada do tržnih vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država podpisnica sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma država članica OECD oziroma mednarodna finančna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica, ali za tržne vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga za katere jamči ena od teh oseb.
(3) Ne glede na prvi odstavek naložbe v eno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so med seboj tako blizu, da pomenijo eno samo naložbo, ne smejo presegati 10 % vseh sredstev pokojninskega sklada, skupno pa vse naložbe v nepremičnine ne smejo presegati 20 % sredstev pokojninskega sklada.
(4) Ne glede na posamezne omejitve iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, pokojninski sklad ne sme biti izpostavljen do posameznega delodajalca, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja oziroma imeti več kot 5 % svojih sredstev naloženih v kombinacije naslednjih oblik naložb:
– vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga iz 272. člena tega zakona, katerih izdajatelj je delodajalec,
– depozitov, sklenjenih pri delodajalcu, vendar samo, kadar je delodajalec kreditna institucija,
– izpostavljenosti, ki izhajajo oziroma nastajajo pri transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenimi na trgu institucionalnih vlagateljev in ki jih pokojninski sklad sklepa z delodajalcem, oziroma
– drugih vrst naložb kakorkoli povezanih z delodajalcem.
(5) V primeru, da delodajalec pripada skupini, kot je to opredeljeno v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, skupna izpostavljenost pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka do oseb, ki pripadajo isti skupini, ne sme presegati 10 % vseh sredstev pokojninskega sklada.
(6) Določbe četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izpostavljenost pokojninskega sklada do njegovega upravljavca.
(7) Določbe četrtega odstavka tega člena ne veljajo v primeru, ko je delodajalec, ki financira pokojninski načrt, Republika Slovenija.
(8) Naložbe pokojninskega sklada iz petega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 5 % sredstev pokojninskega sklada.
(9) Naložbe pokojninskega sklada v zadolžnice ne smejo presegati 10 % sredstev pokojninskega sklada.
274. člen 
(naložbe v enote ali delnice odprtih investicijskih skladov) 
(1) Ne glede na 272. člen tega zakona ima lahko pokojninski sklad največ 10 % vrednosti sredstev naloženih v enote posameznega odprtega investicijskega sklada.
(2) Naložbe pokojninskega sklada v enote odprtih investicijskih skladov, katerih poslovanje ni usklajeno z določbami Direktive UCITS, skupaj ne smejo presegati 30 % sredstev pokojninskega sklada.
(3) Ne glede na 272. člen tega zakona ima pokojninski sklad lahko naložena sredstva v enote kateregakoli odprtega investicijskega sklada, pod pogojem, da ima ta investicijski sklad skupno največ 10 % vrednosti sredstev naloženih v enote odprtih investicijskih skladov in imajo takšno omejitev vlaganja v enote odprtih investicijskih skladov izrecno navedeno v svojih pravilih upravljanja ali v statutu.
(4) Pokojninski sklad ima lahko sredstva naložena v enote odprtih investicijskih skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, s prenosom upravljanja na drugo osebo isti upravljavec, ali katerakoli druga pravna oseba, s katero je upravljavec povezan, kot je to določeno v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, samo pod pogojem, da za takšno nalaganje upravljavec pridobi soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor.
(5) Če upravljavec pokojninskega sklada ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, v zvezi z nalaganjem sredstev pokojninskega sklada v enote investicijskega sklada prejme provizijo ali drug denarni znesek, ga nemudoma vplača v premoženje pokojninskega sklada. Takšno vplačilo povečuje sredstva pokojninskega sklada.
(6) Za soglasje iz četrtega odstavka tega člena se šteje soglasje, ki ga Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda k pravilom upravljanja pokojninskega sklada. Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda takšno soglasje kadar pravila upravljanja pokojninskega sklada določajo, da pokojninski sklad, ki bo nalagal sredstva v enote odprtih investicijskih skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, s prenosom upravljanja na tretje osebe, isti upravljavec, ali katerakoli druga pravna oseba, s katero je upravljavec povezan, ne bo zavezan k plačilu nobenih vstopnih in izstopnih stroškov povezanih s tovrstno naložbo.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada v enote posameznega odprtega investicijskega sklada, katerega poslovanje je usklajeno z določbami Direktive UCITS, predstavljajo tudi do največ 50 % vrednosti sredstev pokojninskega sklada.
(8) Pravila upravljanja pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka vsebujejo izrecno navedbo o takšni naložbeni politiki ter v zvezi s tem število in lastnosti odprtih investicijskih skladov v katere bodo naložena sredstva pokojninskega sklada v deležu, ki presega omejitev iz prvega odstavka tega člena, vključno z navedbo največje višine upravljavske provizije posameznega tipa odprtega investicijskega sklada, v katerega bodo naložena sredstva pokojninskega sklada v povečanem obsegu.
(9) Letno poročilo pokojninskega sklada, ki ima v enote odprtih investicijskih skladov skupaj naloženih več kot 20 % svojih sredstev, vsebuje tudi informacijo o višini upravljavske provizije vsakega izmed odprtih investicijskih skladov, v enote katerega ima pokojninski sklad naloženih več kot 5 % svojih sredstev.
(10) Pokojninskemu skladu, katerega sredstva so naložena tudi v enote odprtih investicijskih skladov, sredstev odprtega investicijskega sklada ni treba seštevati ali upoštevati pri izračunavanju omejitev izpostavljenosti iz naslova naložb pokojninskega sklada iz 273. člena tega zakona.
(11) Agencija za trg vrednostnih papirjev s podrobnejšimi pravili določi dodatne pogoje v zvezi z naložbami v enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov.
275. člen 
(prepoved pomembnega vpliva na upravljanje izdajatelja) 
(1) Upravljavec za račun pokojninskih skladov, ki jih upravlja, skupno ne sme pridobiti deleža delnic z glasovalnimi pravicami, z uresničevanjem katerih bi lahko pomembneje vplival na upravljanje ali upravo izdajatelja. V ta delež se vštevajo tudi delnice z glasovalnimi pravicami, ki jih upravljavec pridobi za račun drugega premoženja, ki ga upravlja.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev podrobneje določi merila za opredelitev pomembnega vpliva iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena ima lahko posamezni pokojninski sklad:
1. največ 10 % vseh delnic posameznega izdajatelja brez glasovalne pravice;
2. največ 10 % vseh dolžniških vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja;
3. največ 10 % instrumentov denarnega trga posameznega izdajatelja;
4. največ 25 % enot posameznega odprtega investicijskega sklada.
(4) Omejitve iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka je dovoljeno prekoračiti le v času pridobitve teh finančnih instrumentov, za katere poteka postopek prve prodaje, če njihove vrednosti še ni mogoče natančno izračunati.
(5) Prvi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata za prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki jih izda ali za katere jamči Republika Slovenija, njena lokalna ali regionalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja država s seznama, ki ga določi Agencija za tg vrednostnih papirjev iz sedmega odstavka 272. člena tega zakona oziroma mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena upravljavec za račun pokojninskih skladov, ki jih upravlja, pri skrbniku, ki za te pokojninske sklade opravlja skrbniške storitve, skupno ne sme pridobiti kvalificiranega deleža, ki predstavlja posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi na podlagi katerih imetnik pridobi:
– najmanj 10 % delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 % delež v kapitalu te pravne osebe, ali
– delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 %, vendar mu že ta omogoča pomemben vpliv na upravljanje te pravne osebe.
276. člen 
(tehnike upravljanja sredstev) 
(1) Za učinkovito upravljanje naložb pokojninskega sklada se lahko, če pravila upravljanja pokojninskega sklada tako opredeljujejo, uporabljajo tehnike upravljanja sredstev.
(2) Glede vrst in lastnosti ter drugih pravil, povezanih s tehnikami upravljanja sredstev pokojninskega sklada, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad.
(3) Uporaba tehnik iz prvega odstavka tega člena in njihovih posledice ne smejo biti v nasprotju z naložbenim ciljem in politiko pokojninskega sklada, kot sta opredeljena v njegovih pravilih upravljanja.
2.4. Splošne obveznosti pokojninskega sklada
277. člen 
(prepovedani posli upravljavca pokojninskega sklada) 
Upravljavec za svoj račun ali za račun drugega pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ne sme skleniti pravnega posla, katerega predmet bi bile naložbe pokojninskega sklada, ki ga upravlja.
278. člen 
(posli z osebami povezanimi z upravljavcem pokojninskega sklada in posli s skrbnikom) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada ne sme, če ta zakon ne določa drugače, skleniti pravnega posla, katerega predmet je ali bi postal naložba pokojninskega sklada, ki ga upravlja:
1. z osebo, ki je povezana z upravljavcem pokojninskega sklada;
2. s skrbnikom, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:
– posle, sklenjene z Republiko Slovenijo, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije;
– posle, katerih predmet so naložbe pokojninskega sklada, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej;
– sprejem prevzemne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, katerih predmet so delnice, katerih imetnik je pokojninski sklad;
– posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije, ki jih upravljavec pokojninskega sklada za račun pokojninskega sklada sklene z osebo iz prejšnjega odstavka, ki v poslu nastopa v vlogi primarnega vpisnika oziroma vzdrževalca trga s temi finančnimi instrumenti, ti posli pa se izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
(3) Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena lahko upravljavec pokojninskega sklada z osebo, ki je z njo povezana na način, da upravljavec pokojninskega sklada in ta oseba sicer ne bi bili povezani osebi, če ne bi bila z njima povezana Republika Slovenija, sklepa:
– denarne depozite,
– posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje zakon o trgu finančnih instrumentov, če je njihov izdajatelj ta oseba,
če se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena lahko upravljavec pokojninskega sklada sklepa s skrbnikom denarne depozite, posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje zakon o trgu finančnih instrumentov, če je njihov izdajatelj skrbnik, pod pogojem, da:
1. skrbnik pokojninskega sklada nima kvalificiranega deleža v upravljavcu, ki upravlja ta pokojninski sklad;
2. skrbnik in upravljavec sprejmeta pravila, s katerimi opredelita možne oblike nasprotja interesov v primeru takšnih naložb pokojninskega sklada ter načine omejitve teh nasprotij interesov;
3. se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za pokojninski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
(5) Upravljavec pokojninskega sklada ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvesti skrbnika o osebah, ki so povezane z njim in ga tekoče obvešča o spremembah teh povezav.
(6) V letnem poročilu pokojninskega sklada mora biti razkrit odstotek sredstev pokojninskega sklada, vloženih skupaj v depozite in finančne instrumente, katerih izdajatelj je skrbnik tega pokojninskega sklada ali oseba, povezana z upravljavcem tega pokojninskega sklada.
(7) O naložbah oziroma poslih iz tega člena skrbnik pokojninskega sklada poroča Agenciji za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad, ali Agenciji za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla.
(8) Posli iz tega člena so predmet rednega letnega revizijskega pregleda poslovanja pokojninskega sklada. Revizor v svojem poročilu napiše mnenji o izpolnjenosti pogojev iz tega člena in o tem, ali sta skrbnik investicijskega sklada in upravljavec pri takšni naložbi ravnala v najboljšem interesu članov.
279. člen 
(zadolževanje) 
(1) Upravljavec in skrbnik za račun pokojninskega sklada, za katerega vršita storitve upravljanja ali skrbništva premoženja, ne smeta najemati kreditov ali se zadolževati.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pokojninski sklad za potrebe uravnavanja likvidnosti lahko zadolži do 10 % vrednosti sredstev, pod pogojem, da gre za začasno ali kratkoročno zadolžitev z dospelostjo do šest mesecev.
(3) Zadolžitev pokojninskih skladov je ob izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka dopustna pod pogojem, da tako določajo pravila upravljanja pokojninskega sklada in če so pogoji zadolževanja v skladu z običajnimi tržnimi pogoji.
280. člen 
(poroštva in dana posojila) 
(1) Upravljavec in skrbnik za račun pokojninskega sklada ne sme izdajati poroštev ali drugih oblik jamstev tretjim osebam ter odobriti posojil.
(2) Pravni posli, ki so v nasprotju z določbami prejšnjega odstavka o poroštvih in jamstvih, so nični.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena pa lahko pokojninski sklad pridobi prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga in druge finančne instrumente, ki jih ta zakon opredeljuje kot dovoljeno naložbo, ki še niso v celoti plačani.
281. člen 
(nekrite prodaje vrednostnih papirjev) 
(1) Niti upravljavec niti skrbnik za račun pokojninskega sklada ne smeta skleniti pogodbe o prodaji in prodati prenosljivih vrednostnih papirjev, instrumentov denarnega trga ali drugih finančnih instrumentov, če pokojninski sklad ob sklenitvi pogodbe ali prodajnega posla ni imetnik finančnih instrumentov, ki so predmet prodaje in nima zadostnega kritja na računu vrednostnih papirjev ali finančnih instrumentov, ki so predmet prodaje.
(2) Ravnanje v nasprotju s prepovedjo iz prejšnjega odstavka ne vpliva na veljavnost pravnega posla.
282. člen 
(zastava in posojanje premoženja) 
(1) Premoženja pokojninskega sklada ni dovoljeno zastaviti niti ga kako drugače obremeniti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme upravljavec za račun pokojninskega sklada, ki ga upravlja, zastaviti njegovo premoženje v zavarovanje obveznosti vračila kredita iz 279. člena tega zakona, pri čemer vrednost zastavljenega premoženja, po kateri je to premoženje izkazano v računovodskih izkazih pokojninskega sklada, ne sme presegati omejitev iz drugega odstavka 279. člena tega zakona.
(3) Glede pogojev in kriterijev, pod katerimi lahko upravljavec za račun posameznega pokojninskega sklada, ki ga upravlja, posoja iz premoženja teh pokojninskih skladov vrednostne papirje ali finančne instrumente nasprotni pogodbeni stranki, veljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(4) Pravni posli, ki so v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom tega člena, so nični.
283. člen 
(izterjava terjatev) 
Pokojninski sklad ima lahko sredstva v obliki terjatev, ki nastajajo pri normalnem poslovanju pokojninskih skladov, pri čemer upravljavec zagotovi, da se te terjatve izterjujejo v običajnih rokih, ki veljajo za sočasno izpolnitev obveznosti.
2.5. Upravljanje tveganj in izjava o naložbeni politiki
284. člen 
(upravljanje tveganj pokojninskega sklada) 
(1) Upravljavec za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja, zagotovi učinkovito upravljanje tveganj, ki mu omogoča sprotno ugotavljanje in merjenje vseh vrst tveganj, ki izvirajo iz sprejetih pozicij in njihov prispevek k celotni tveganosti pokojninskega sklada.
(2) V zvezi z upravljanjem tveganj iz prejšnjega odstavka upravljavec za vsak pokojninski sklad izdela in neprekinjeno izvaja načrt upravljanja tveganj pokojninskega sklada.
(3) Pri upravljanju tveganj se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov, v katere so naložena sredstva pokojninskega sklada, in oseb, do katerih je pokojninski sklad izpostavljen, upravljavec ne sme izključno ali samodejno opirati na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije.
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor ob upoštevanju velikosti, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti pokojninskega sklada pri upravljanju tveganj pokojninskega sklada proučita, ali upravljavec spoštuje določbe prejšnjega odstavka, in po potrebi upravljavca opozorita, naj zmanjša izključnost ali samodejnost uporabe bonitetnih ocen.
(5) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev najmanj enkrat letno poroča o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, v katere je nalagal sredstva pokojninskega sklada, tveganjih, ki izhajajo iz teh transakcij ter omejitvah izpostavljenosti in metodah, ki jih uporablja za merjenje teh tveganj.
(6) Upravljavec kritnega sklada ali skupine kritnih skladov Agenciji za zavarovalni nadzor najmanj enkrat letno poroča o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, v katere je nalagal sredstva pokojninskega sklada, tveganjih, ki izhajajo iz teh transakcij ter omejitvah izpostavljenosti in metodah, ki jih uporablja za merjenje teh tveganj.
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev v zvezi z upravljanjem tveganj pokojninskega sklada iz tega člena predpiše:
– podrobnejšo vsebino načrta upravljanja tveganj pokojninskega sklada iz drugega odstavka tega člena;
– način in roke predložitve načrta upravljanja tveganj pokojninskega sklada oziroma predložitve njegovih sprememb, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad;
– podrobnejši način in roke poročanja informacij iz tretjega odstavka, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad.
(8) Agencija za zavarovalni nadzor v zvezi z upravljanjem tveganj pokojninskega sklada iz tega člena predpiše:
1. način in roke predložitve načrta upravljanja tveganj pokojninskega sklada oziroma predložitve njegovih sprememb, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali skupina kritnih skladov;
2. podrobnejši način in roke poročanja informacij iz šestega odstavka tega člena, kadar je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali skupina kritnih skladov.
285. člen 
(izjava o naložbeni politiki) 
(1) Upravljavec sprejme izjavo o naložbeni politiki, ki je lahko ali samostojen dokument ali enovit sestavni del načrta upravljanja tveganj iz 284. člena tega zakona. V slednjem primeru načrt upravljanja tveganj vsebuje jasno označbo, da je izjava o naložbeni politiki njegov sestavni del.
(2) Izjava o naložbeni politiki iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– podatke o metodah za ugotavljanje in merjenje naložbenih tveganj;
– opis postopkov za obvladovanje posameznih vrst tveganj;
– strateško porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje obveznosti pokojninskega sklada;
– opis upoštevanja ali neupoštevanja okoljskih in socialnih dejavnikov ter dejavnikov upravljanja družb pri naložbeni politiki.
(3) Upravljavec članu pokojninskega načrta na njegovo zahtevo izroči brezplačen izvod izjave o naložbeni politiki.
(4) Izjava o naložbeni politiki mora biti skladna z določbami pravil upravljanja pokojninskega sklada, ki se nanašajo na naložbeno politiko pokojninskega sklada.
(5) Upravljavec predloži besedilo izjave o naložbeni politiki hkrati z zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev, če je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad. Če je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, upravljavec besedilo izjave o naložbeni politiki predloži Agenciji za zavarovalni nadzor.
(6) Upravljavec najmanj vsaka tri leta preveri vsebino izjave o naložbeni politiki pokojninskega sklada, in jo po potrebi spremeni. Upravljavec izjavo o naložbeni politiki nemudoma prilagodi tudi vsem pomembnim spremembam naložbene politike, opredeljene v pravilih upravljanja pokojninskega sklada.
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev za pokojninske sklade, oblikovane kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad, določi podrobnejšo vsebino izjave o naložbeni politiki ter način in roke poročanja Agenciji za trg vrednostnih papirjev o spremembah izjave o naložbeni politiki.
(8) Agencija za zavarovalni nadzor za pokojninske sklade, oblikovane kot kritni sklad, določi podrobnejšo vsebino izjave o naložbeni politiki ter način in roke poročanja Agenciji za zavarovalni nadzor o spremembah izjave o naložbeni politiki.
2.6. Poslovne knjige in poslovna poročila pokojninskega sklada ter revidiranje
286. člen 
(poslovne knjige in poslovna poročila pokojninskega sklada) 
(1) Upravljavec za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja, vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke in sestavlja poročila v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, določenimi z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/ES z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 1) ter v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(2) Upravljavec organizira poslovanje in tekoče vodi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne ali poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali pokojninski sklad posluje v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
287. člen 
(letno poročilo pokojninskega sklada) 
(1) Letno poročilo pokojninskega sklada sestavljajo:
– bilanca stanja;
– izkaz poslovnega izida;
– izkaz denarnih tokov;
– izkaz gibanja vrednosti enote premoženja in števila enot premoženja v obtoku za pokojninske sklade oziroma pripisa dobička za kritne sklade in skupine kritnih skladov;
– izkaz premoženja;
– priloga s pojasnili k računovodskim izkazom;
– poslovno poročilo.
(2) Za letno poročilo pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo splošna pravila o letnem poročilu velike gospodarske družbe.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada sestavlja letno poročilo pokojninskega sklada za obdobje, ki je enako koledarskemu letu.
288. člen 
(letno poročilo krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov) 
Letno poročilo krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, vsebuje zbirno bilanco stanja in izkaz poslovnega izida krovnega pokojninskega sklada ali skupine kritnih skladov ter letno poročilo iz 287. člena tega zakona za vsak podsklad krovnega sklada posebej ali za vsak sklad skupine kritnih skladov posebej.
289. člen 
(revidiranje letnega poročila) 
(1) Letno poročilo pokojninskega sklada pregleda revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje, razen, če ni v tem zakonu drugače določeno.
(2) Revizor pregleduje in poroča zlasti o:
– računovodskih izkazih pokojninskega sklada;
– pravilnosti in popolnosti razkritij v prilogi k računovodskim izkazom pokojninskega sklada;
– spoštovanju pravil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov o upravljanju pokojninskega sklada.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor, v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, lahko od revizorja zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.
(4) Če revizijski pregled ni opravljen ali revizijsko poročilo ni izdelano v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena ali v skladu z določbami predpisa iz drugega odstavka 287. člena tega zakona, Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, zavrne poročilo in zahteva, da revizijski pregled opravi drug revizor na stroške upravljavca.
290. člen 
(predložitev revidiranega letnega poročila) 
Upravljavec Agenciji za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agenciji za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, predloži revidirano letno poročilo pokojninskega sklada, ki ga upravlja, za preteklo poslovno leto najkasneje do 30. junija tekočega leta.
291. člen 
(povzetek letnega poročila) 
(1) Upravljavec pripravi in javno objavi povzetek revidiranega letnega poročila pokojninskega sklada, v katerem na jasen in razumljiv način povzame poslovanje in rezultate poslovanja pokojninskega sklada.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino povzetka letnega poročila vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino povzetka letnega poročila kritnega sklada ali skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, iz prvega odstavka tega člena.
292. člen 
(predpis o poslovnih knjigah, letnih poročilih pokojninskih skladov in revidiranju) 
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše:
– sheme računovodskih izkazov vzajemnih pokojninskih skladov;
– podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk vzajemnega pokojninskega sklada in analitični kontni načrt;
– podrobnejšo vsebino letnega poročila vzajemnega pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada;
– vsebino priloge s pojasnili k računovodskim izkazom vzajemnega pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:
– sheme računovodskih izkazov kritnih skladov;
– podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk kritnih skladov in analitični kontni načrt;
– podrobnejšo vsebino letnega poročila kritnega sklada in skupine kritnih skladov;
– vsebino priloge s pojasnili k računovodskim izkazom kritnega sklada in skupine kritnih skladov.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše podrobnejšo vsebino in najmanjši obseg revizijskega pregleda letnega poročila vzajemnega in krovnega pokojninskega sklada in vsebino revizorjevega poročila.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino in najmanjši obseg revizijskega pregleda letnega poročila kritnega sklada in skupine kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla ter vsebino revizorjevega poročila.
3. Odbor pokojninskega sklada
293. člen 
(odbor pokojninskega sklada) 
(1) Vsak pokojninski sklad in skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, v katerem se izvaja kolektivno dodatno zavarovanje ima odbor pokojninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: odbor).
(2) Odbor je strokovni organ, ki ga sestavlja pet članov od tega trije predstavniki članov in dva predstavnika delodajalcev, ki financirajo pokojninski načrt. Člani odbora delujejo neodvisno in z upravljavcem pokojninskega sklada niso povezani na način, ki bi lahko vodil v konflikt interesov.
(3) Način konstituiranja odbora določi upravljavec pokojninskega sklada. Upravljavec pokojninskega sklada je dolžan zagotavljati vse materialne in tehnične pogoje, potrebne za delovanje odbora.
(4) Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika. Mandat predsednika ter namestnika predsednika traja 24 mesecev, pri čemer se na funkciji predsednika in namestnika predsednika izmenjujejo predstavniki članov in delodajalcev. Mandat članov odbora je 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.
(5) Odbor odloča z navadno večino. Odbor uredi način dela in odločanja s poslovnikom.
(6) Odbor se skliče vsaj enkrat letno.
294. člen 
(pristojnosti odbora) 
(1) Odbor iz prejšnjega člena spremlja poslovanje pokojninskega sklada ter nadzoruje delo upravljavca. V ta namen ima naslednje pristojnosti:
– daje mnenje k letnemu poročilu pokojninskega sklada;
– daje mnenje k spremembam pravil upravljanja pokojninskega sklada, razen v primeru obveznih uskladitev z zakonodajnimi spremembami;
– daje mnenje k spremembam izjave o naložbeni politiki v delu, ki se nanaša na strateško porazdelitev sredstev glede na vrsto in trajanje obveznosti pokojninskega sklada;
– predlaga spremembe stroškov in provizije upravljavca pokojninskega sklada;
– preverja uspešnost poslovanja glede na doseženo donosnost in glede na doseženo donosnost v primerjavi z drugimi izvajalci;
– daje mnenje k poročilom upravljavca pokojninskega sklada o tveganjih, katerim je pokojninski sklad izpostavljen;
– obravnava način in pravilnost obveščanja delodajalcev in članov pokojninskega sklada;
– obravnava poročilo o pritožbah v zvezi z delovanjem pokojninskega sklada;
– druge pristojnosti, določene v splošnem aktu upravljavca pokojninskega sklada.
(2) V primeru ugotovitve nepravilnosti pri poslovanju pokojninskega sklada odbor od upravljavca zahteva odpravo nepravilnosti v primernem roku in zahteva poročilo o odpravi ugotovljenih nepravilnosti.
(3) Če upravljavec ne odpravi nepravilnosti pri poslovanju v postavljenem roku ali v postavljenem roku ne ukrepa ustrezno ali ne pripravi poročila o odpravi ugotovljenih nepravilnosti, odbor o ugotovljenih nepravilnostih ali o neustreznem ukrepanju obvesti nadzorni organ upravljavca ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad in Agencijo za zavarovalni nadzor, v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla.
4. Vzajemni pokojninski skladi in krovni pokojninski skladi
4.1. Splošno
295. člen 
(vzajemni pokojninski sklad) 
(1) Vzajemni pokojninski sklad je premoženje, ki je ločeno od premoženja upravljavca pokojninskega sklada in ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplačili dodatnega zavarovanja in ustvarjeno z upravljanjem s temi sredstvi, in je namenjeno pridobitvi pravic na podlagi dodatnega zavarovanja iz II. poglavja dvanajstega dela tega zakona.
(2) Vzajemni pokojninski sklad ni pravna oseba.
(3) Premoženje vzajemnega pokojninskega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja.
(4) Vzajemni pokojninski sklad je v lasti članov vzajemnega pokojninskega sklada, ki so na podlagi vplačil iz naslova dodatnega zavarovanja lastniki sorazmernega dela premoženja vzajemnega pokojninskega sklada.
(5) Vzajemni pokojninski sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist članov vzajemnega pokojninskega sklada.
296. člen 
(krovni pokojninski sklad) 
(1) Krovni pokojninski sklad je vzajemni pokojninski sklad, sestavljen iz treh podskladov, ki so oblikovani kot ločeno premoženje.
(2) Premoženje vsakega posameznega podsklada je razdeljeno na enake enote premoženja.
(3) Podskladi krovnega sklada se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki in ciljni skupini vplačnikov, kateri so prvenstveno namenjeni.
(4) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za podsklade krovnega pokojninskega sklada uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za vzajemni pokojninski sklad in podzakonski predpisi, ki veljajo za vzajemni pokojninski sklad.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Agencija za trg vrednostnih papirjev v predpisih, izdanih na podlagi tega zakona, ki veljajo za vzajemne pokojninske sklade, določi posebnosti, ki veljajo le za krovne pokojninske sklade ali za njihove podsklade.
297. člen 
(upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov in krovnih pokojninskih skladov) 
Vzajemni pokojninski sklad in krovni pokojninski sklad lahko upravlja:
– pokojninska družba iz 328. člena tega zakona;
– zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo;
– banka, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja bančništvo.
4.2. Oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada
298. člen 
(oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada) 
Upravljavec oblikuje vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad tako, da sprejme pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada, in s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev.
299. člen 
(dovoljenje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada) 
(1) Upravljavec pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada.
(2) Upravljavec pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja podskladov krovnega sklada pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje krovnega pokojninskega sklada in dovoljenje za upravljanje vsakega posameznega podsklada.
(3) Krovni pokojninski sklad ob oblikovanju vsebuje tri podsklade.
300. člen 
(zahteva za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada) 
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada je treba priložiti:
– višino, način in roke financiranja prispevkov dodatnega zavarovanja;
– prilogo k pravilom upravljanja iz 306. člena tega zakona;
– načrt upravljanja tveganj iz 284. člena tega zakona;
– izjavo o naložbeni politiki iz 285. člena tega zakona;
– dopolnitev poslovnega načrta upravljavca, iz katere bo razviden vpliv načrtovanih poslov upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada na organizacijsko zgradbo in kadrovsko strukturo upravljavca;
– opis ukrepov za razmejevanje konflikta interesov med upravljavcem, skrbnikom in delodajalci, ki financirajo pokojninski načrt;
– druge listine s katerimi upravljavec dokazuje, da izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev podrobneje predpiše dokumentacijo, ki jo upravljavec priloži zahtevi iz prejšnjega odstavka.
301. člen 
(odločanje o dovoljenju za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada) 
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, če ugotovi, da upravljavec izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, na katerega se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, če:
– upravljavec ni pridobil dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz prvega odstavka 263. člena tega zakona;
– upravljavec ni pridobil soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada iz 304. člena tega zakona;
– upravljavec ne izpolnjuje drugih pogojev za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, določenih s tem zakonom.
4.3. Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada
302. člen 
(pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada) 
(1) Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada urejajo vsebino pravnih razmerij med upravljavcem in članom vzajemnega pokojninskega sklada.
(2) Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada vsebujejo:
– ime vzajemnega pokojninskega sklada;
– naložbene cilje in naložbeno politiko vzajemnega pokojninskega sklada, vključno z omejitvami naložb vzajemnega pokojninskega sklada;
– višino vstopnih in izstopnih stroškov, do katerih je upravičen upravljavec in način njihovega izračuna ter plačila;
– višino provizije za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, do katere je upravičen upravljavec, in način izračuna ter obračuna te provizije;
– vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja vzajemnega pokojninskega sklada upravičen upravljavec in vrste drugih stroškov, ki neposredno bremenijo vzajemni pokojninski sklad;
– višino provizije, do katere je upravičen skrbnik, in način obračuna te provizije;
– vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja vzajemnega pokojninskega sklada upravičen skrbnik;
– mesto, način in roke obveščanja članov o finančnem in pravnem položaju vzajemnega pokojninskega sklada, o njegovem poslovanju in o zamenjavi skrbnika premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
– pogoje in način prenosa opravljanja skrbniških storitev na drugega skrbnika;
– pogoje in način prenosa upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada na drugega upravljavca;
– obdobje obračunavanja čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
– postopek vplačila ter način preračuna vplačil v enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
– postopek izplačila in način izračuna odkupne vrednosti;
– razloge za likvidacijo in opis postopka likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada;
– opredelitev okoliščin in postopka spremembe pravil upravljanja in s tem povezanih pravic članov vzajemnega pokojninskega sklada.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada.
303. člen 
(pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada) 
(1) Pravila krovnega pokojninskega sklada poleg splošnih določb, ki jih vsebujejo pravila vzajemnega pokojninskega sklada, jasno določajo, da gre za krovni pokojninski sklad s tremi podskladi.
(2) Za posamezne podsklade se ne sprejemajo ločena pravila, ampak so posebnosti, ki se nanašajo na posamezni podsklad določene v pravilih upravljanja krovnega pokojninskega sklada.
(3) V pravilih krovnega pokojninskega sklada so določbe pravil, ki veljajo za vse podsklade krovnega pokojninskega sklada jasno ločene od določb, ki veljajo le za posamezni podsklad.
(4) Pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada določajo pogoje, postopek in roke izstopa in izplačila iz posameznega podsklada in hkratnega pristopa in vplačila v drugi podsklad istega krovnega pokojninskega sklada brez izplačila odkupne vrednosti premoženja (v nadaljnjem besedilu: prenos sredstev med podskladi).
(5) S pravili upravljanja krovnega pokojninskega sklada upravljavec določi, kateri posredni stroški bremenijo posamezni podsklad in kateri vse podsklade ter način delitve skupnih stroškov med podsklade, pri tem pa upošteva, da:
– posamezni podsklad bremenijo vsi tisti stroški, ki so povezani izključno z njegovim poslovanjem;
– se skupni stroški lahko delijo na enake dele ali pa v razmerju povprečne letne čiste vrednosti sredstev podskladov.
(6) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino pravil upravljanja krovnega pokojninskega sklada.
304. člen 
(soglasje k pravilom upravljanja) 
(1) Pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada in krovnega pokojninskega sklada začnejo veljati, ko upravljavec pridobi soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev k tem pravilom.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada je treba priložiti besedilo pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda soglasje k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, če je njihova vsebina v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
305. člen 
(sprememba pravil upravljanja) 
(1) Upravljavec je za spremembo pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada dolžan pridobiti soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja k spremembi pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada je treba priložiti:
– besedilo pravil upravljanja, iz katerega bodo razvidne spremembe in dopolnitve besedila;
– prečiščeno besedilo spremenjenih pravil upravljanja;
– mnenje odbora iz 293. člena tega zakona k spremembi pravil upravljanja;
– v primeru spremembe naložbene politike tudi obrazložitev učinkov spremenjene naložbene politike za obstoječe člane vzajemnega pokojninskega sklada ali podsklada krovnega pokojninskega sklada.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, če je vsebina spremembe teh pravil v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(4) Če pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada ne določajo daljšega roka za uveljavitev sprememb, začnejo spremembe teh pravil veljati z iztekom enega meseca od dneva prejema soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev k spremembi pravil upravljanja.
306. člen 
(priloga k pravilom upravljanja) 
Upravljavec pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada priloži prilogo, ki vsebuje:
– podatke o upravljavcu vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada;
– podatke o skrbniku, ki za vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve;
– firmo in sedež podjetja, ki opravlja revizijo računovodskih izkazov vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada;
– podatke o drugih osebah, ki po pooblastilu upravljavca opravljajo posamezne storitve upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
307. člen 
(sprememba priloge k pravilom upravljanja) 
(1) Upravljavec v primeru nastanka dogodka ali okoliščin, ki zahtevajo spremembo priloge k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada to nemudoma spremeni tako, da odraža dejansko stanje.
(2) Za spremembo ali dopolnitev priloge k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev ni potrebno.
(3) Upravljavec najkasneje v petnajstih dneh po spremembi priloge k pravilom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada Agencijo za trg vrednostnih papirjev obvesti o njeni spremembi.
4.4. Čista vrednost sredstev, vrednost enote premoženja in vplačila ter izplačila
308. člen 
(čista vrednost sredstev in vrednost enote premoženja) 
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada na obračunski dan izračuna čisto vrednost sredstev in vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada na način, določen v tem členu.
(2) Čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada se izračuna tako, da se od vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada odštejejo obveznosti vzajemnega pokojninskega sklada.
(3) Vrednost enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada je enaka čisti vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada, deljeni s številom enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada v obtoku.
(4) Obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada je obdobje med dvema zaporednima obračunskima dnevoma.
(5) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše:
– način izračuna čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada;
– način izračuna povprečne letne čiste vrednosti sredstev;
– način izračuna vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada;
– način izračuna odkupne vrednosti premoženja;
– pravila, ki se nanašajo na izračunavanje donosnosti vzajemnega pokojninskega sklada;
– pravila za ravnanje v primeru napake pri izračunu čiste vrednosti sredstev vzajemnega pokojninskega sklada.
309. člen 
(vplačilo v vzajemni pokojninski sklad) 
(1) Vplačila v vzajemni pokojninski sklad, opravljena v določenem obračunskem obdobju, se preračunajo v število enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada po vrednosti enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada na obračunski dan.
(2) Enote premoženja vzajemnega pokojninskega sklada evidentira upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada na osebnih računih članov.
310. člen 
(izplačilo odkupne vrednosti) 
(1) Član vzajemnega pokojninskega sklada lahko od upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada v primerih, določenih s tem zakonom, pisno zahteva, da mu izplača odkupno vrednost premoženja vpisanega na njegovem osebnem računu.
(2) Odkupna vrednost premoženja, vpisanega na osebnem računu člana, se izračuna glede na vrednost enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, ki velja po stanju na obračunski dan obdobja iz 308. člena tega zakona, ko je bila podana popolna zahteva za izplačilo, zmanjšana za izstopne stroške.
(3) Upravljavec odkupno vrednost izplača najkasneje v 30 dneh po koncu obračunskega obdobja iz prejšnjega odstavka, razen če pravila upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada določajo krajši rok za izplačilo.
(4) Članu z dnem izplačila odkupne vrednosti enot premoženja preneha lastninska pravica na sorazmernem delu premoženja vzajemnega pokojninskega sklada.
4.5. Naložbene politike dodatnega zavarovanja
311. člen 
(naložbena politika življenjskega cikla člana) 
(1) Upravljavec, ki upravlja krovni pokojninski sklad v okviru treh podskladov, izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla člana.
(2) Podskladi krovnega pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki, ki je upoštevajoč namen dodatnega zavarovanja in načela tega zakona, ustrezno prilagojena ciljni starostni skupini članov, katerim je posamezni podsklad namenjen.
(3) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada v pravilih upravljanja krovnega pokojninskega sklada za vsakega izmed podskladov iz prvega odstavka tega člena določi ciljno starostno skupino, kateri je podsklad namenjen, in najnižji dovoljeni delež sredstev podsklada, naložen v nizko tvegane finančne instrumente.
(4) Upravljavec naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz prvega odstavka tega člena izvaja tako, da vplačila v dobro člana, prispela na poseben denarni račun krovnega pokojninskega sklada, razporeja na posebni denarni račun podsklada iz prvega odstavka tega člena, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča. Upravljavec prenese odkupno vrednost premoženja na osebnem računu člana v podsklad istega krovnega sklada, namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, najkasneje v roku treh let od prvega naslednjega obračunskega dne po dnevu, ko član dopolni mejno starost starostne skupine podsklada. Upravljavec sredstva prenese v enkratnem znesku in brez stroškov za člana pri čemer pri odločitvi za prenos zasleduje cilj največje ekonomske koristi za člana. Upravljavec vsa nova vplačila v dobro člana, prejeta od dneva, ko član dopolni mejno starost starostne skupine podsklada, razporeja na denarni račun podsklada, ki je namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, v katero se član po novem uvršča.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek ima član posameznega podsklada iz prvega odstavka tega člena pravico, da enkrat letno izbere drug podsklad krovnega pokojninskega sklada, pri čemer pa ta podsklad ne sme biti namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, kateri član pripada.
312. člen 
(naložbena politika zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo) 
(1) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada v okviru podsklada iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki je namenjen najstarejši starostni skupini članov, izvaja naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti iz drugega odstavka 217. člena tega zakona na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja.
(2) Upravljavec v okviru samostojnega vzajemnega pokojninskega sklada izvaja naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti iz drugega odstavka 217. člena tega zakona na vplačano čisto vplačilo dodatnega zavarovanja.
313. člen 
(zajamčena vrednost sredstev in rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev) 
(1) Upravljavec, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja na vsak obračunski dan izračuna vrednost sredstev člana in zajamčeno vrednost sredstev člana na način, določen v drugem odstavku tega člena.
(2) Vrednost sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada je enaka zmnožku vrednosti enote premoženja in števila enot premoženja na osebnem računu člana vzajemnega pokojninskega sklada, po stanju na obračunski dan.
(3) Zajamčena vrednost sredstev člana je enaka vsoti njegovih čistih vplačil, povečanih za zajamčeno donosnost iz drugega odstavka prejšnjega člena, od obračunskega dneva posameznega čistega vplačila do dneva, na katerega se izračunava zajamčena vrednost sredstev člana.
(4) Če je vrednost sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada na obračunski dan nižja od zajamčene vrednosti njegovih sredstev, upravljavec oblikuje rezervacije oziroma vzpostavi obveznosti v višini nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev pokojninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: rezervacije).
(5) Rezervacije so enake vsoti vseh primanjkljajev vrednosti sredstev člana in zajamčene vrednosti sredstev člana na posamezni obračunski dan.
(6) Vrednost rezervacij ne sme presegati 20 % kapitala upravljavca.
(7) V primeru, ko vrednost rezervacij doseže 20 % kapitala upravljavca, upravljavec najkasneje v 15 delovnih dneh od zadnjega obračunskega dne na denarni račun pokojninskega sklada vplača denarna sredstva v višini, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogoja iz prejšnjega odstavka.
(8) V primeru izplačila odkupne vrednosti premoženja, katerega odkupna vrednost je nižja od zajamčene vrednosti sredstev člana vzajemnega pokojninskega sklada, upravljavec razliko med obema izplača v breme oblikovanih rezervacij.
(9) Upravljavec pokojninskega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na čisto vplačilo, mora v višini rezervacij za nedoseganje zajamčene donosnosti vzpostaviti ločeno evidenco sredstev, ki po vrsti naložb ustrezajo naložbeni politiki vzajemnega pokojninskega sklada.
(10) Na premoženje rezervacij iz prejšnjega odstavka je dovoljena izvršba samo za poplačilo terjatev člana pokojninskega sklada.
(11) O višini kapitala upravljavca, o višini rezervacij in strukturi naložb iz naslova teh rezervacij mora upravljavec mesečno poročati Agenciji za trg vrednostnih papirjev oziroma Agenciji za zavarovalni nadzor. Agencija za trg vrednostnih papirjev za pokojninski sklad, oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad in Agencija za zavarovalni nadzor za pokojninski sklad, oblikovan kot kritni sklad, predpišeta podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja upravljavca.
(12) Rezervacije so predmet pregleda pooblaščenega revizorja. Revizor pregleda rezervacije po stanju na dan 31. decembra ter po stanju na dva naključna datuma v poslovnem letu.
(13) Ne glede na določbe ZPISPID se določbe prvega do dvanajstega odstavka tega člena uporabljajo tudi za upravljanje Prvega pokojninskega sklada RS.
4.6. Prenos upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada
314. člen 
(prostovoljni prenos upravljanja) 
(1) Upravljavec, ki upravlja vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad (v nadaljnjem besedilu: prenosni upravljavec), lahko s pogodbo o prenosu upravljanja prenese upravljanje tega sklada na drugega upravljavca (v nadaljnjem besedilu: prevzemni upravljavec), če:
– prevzemni upravljavec izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa, določene s tem zakonom;
– s prenosom upravljanja soglaša najmanj 70 % članov vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
(2) Predmet prenosa upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada so tudi rezervacije iz petega odstavka prejšnjega člena. Ob prenosu se zagotovi pokritje teh rezervacij.
(3) Pogodba o prenosu upravljanja obsega:
– določen opis vseh postopkov in dejanj, ki jih bosta upravljavca opravila v zvezi s prenosom upravljanja,
– rok, v katerem bosta upravljavca opravila prenos upravljanja, ki ne sme biti krajši od enega meseca, šteto od prejema dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem upravljanja.
(4) Upravljavec o pogodbi o prenosu upravljanja pisno obvesti vse člane vzajemnega pokojninskega sklada ali podskladov krovnega pokojninskega sklada. Šteje se, da član soglaša s prenosom upravljanja, če v roku 15 dni od prejema obvestila o prenosu, na obrazcu, ki je obvezna priloga k obvestilu, ne obvesti upravljavca, da prenosu nasprotuje. Na pravico do ugovora je član jasno in razumljivo opozorjen v obvestilu o prenosu.
(5) Pred prenosom upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada prevzemni upravljavec pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem upravljanja.
315. člen 
(prenos upravljanja na zahtevo članov) 
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada je dolžan prenesti upravljanje sklada na drugega upravljavca, če to zahteva najmanj 70 % članov vzajemnega pokojninskega sklada ali najmanj 70 % članov vseh podskladov krovnega pokojninskega sklada.
(2) Za prenos upravljanja na zahtevo članov se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega zakona.
(3) Določbe tega člena ne veljajo za prvi pokojninski sklad iz tretje alineje četrtega odstavka 214. člena tega zakona.
316. člen 
(zahteva za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja) 
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja prevzemni upravljavec predloži:
– listine, iz katerih je razvidno, da prevzemni upravljavec izpolnjuje vse pogoje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada;
– pogodbo o prenosu upravljanja;
– dokazilo o tem, da s prenosom upravljanja soglaša najmanj 70 % članov vzajemnega pokojninskega sklada ali najmanj 70 % članov vseh podskladov krovnega pokojninskega sklada;
– zahtevo za izdajo dovoljenja za sklenitev ali spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad;
– potrdilo, da prevzemni upravljavec izpolnjuje kapitalske zahteve.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za prevzem upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, če iz priloženih listin izhaja, da:
– prevzemni upravljavec izpolnjuje vse pogoje za upravljanje sklada, katerega upravljanje je predmet prevzema, določene s tem zakonom;
– so izpolnjeni vsi tehnični in drugi pogoji za prenos upravljanja;
– so podani pogoji za izdajo dovoljenja za sklenitev ali spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad;
– v primeru, ko je upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada zavarovalnica ali pokojninska družba, Agencija za zavarovalni nadzor s prenosom soglaša.
(3) O zahtevi za izdajo dovoljenja za sklenitev ali spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad odloči Agencija za trg vrednostnih papirjev hkrati z odločitvijo o dovoljenju za prevzem upravljanja.
(4) Dovoljenje za prevzem upravljanja ima za prevzemnega upravljavca enake učinke in posledice kot dovoljenje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada iz 299. člena tega zakona.
317. člen 
(obvestilo članom o prenosu upravljanja) 
(1) Prevzemni in prenosni upravljavec v petnajstih dneh po prejemu dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za prevzem upravljanja delodajalce in člane pokojninskega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa, obvestita o prenosu.
(2) V obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavca delodajalce in člane poučita tudi o dnevu, s katerim nastopijo pravne posledice prenosa upravljanja.
318. člen 
(pravne posledice prenosa upravljanja) 
(1) Z iztekom roka iz druge alineje drugega odstavka 314. člena tega zakona nastopijo naslednje pravne posledice:
– vse pravice in obveznosti prenosnega upravljavca v zvezi z upravljanjem vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada preidejo na prevzemnega upravljavca;
– prenosnemu upravljavcu preneha dovoljenje za upravljanje sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa.
(2) Prevzemni in prenosni upravljavec do izteka roka iz druge alineje drugega odstavka 314. člena tega zakona opravita vse postopke in dejanja, potrebne za prenos upravljanja in Agenciji za trg vrednostnih papirjev predložita poročilo o postopkih in dejanjih, ki sta jih v zvezi s tem opravila.
319. člen 
(prisilni prenos upravljanja) 
(1) Prisilni prenos upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada na drugega upravljavca se opravi v primeru, če:
– je s pravnomočno odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev upravljavcu odvzeto dovoljenje za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada;
– je bil nad upravljavcem začet stečajni postopek ali postopek likvidacije;
– je število članov vzajemnega pokojninskega sklada ali članov vseh podskladov krovnega pokojninskega sklada ob koncu prvega leta od oblikovanja manjše od 1.000;
– se število članov vzajemnega pokojninskega sklada ali članov vseh podskladov krovnega pokojninskega sklada zmanjša pod 1.000 in v naslednjih šestih mesecih ne doseže tega števila;
– čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada ali vseh podskladov krovnega pokojninskega sklada v roku šest mesecev od dneva, ko je upravljavec prejel odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev o dovoljenju za upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada, ne doseže 100.000 eurov;
– se čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada ali vseh podskladov krovnega pokojninskega sklada zniža pod 100.000 eurov in v nadaljnjih treh mesecih ne doseže ponovno 100.000 eurov.
(2) V zvezi s prisilnim prenosom upravljanja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad, pri čemer v primeru nastopa razloga iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka prisilni prenos upravljanja opravi skrbnik, ki za pokojninski sklad opravlja skrbniške storitve, v drugih primerih iz prejšnjega odstavka, pa upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
4.7. Likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada
320. člen 
(likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada) 
(1) Likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada se izvede samo v primeru, ko prisilnega prenosa upravljanja ni mogoče izvesti.
(2) Postopek likvidacije začne tista oseba (skrbnik ali upravljavec), ki je vodila neuspeli postopek prisilnega prenosa upravljanja.
(3) Za postopek likvidacije pokojninskega sklada se smiselno uporablja zakon, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za vzajemni sklad.
4.8. Preoblikovanje vzajemnih pokojninskih skladov
321. člen 
(preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada s prenosom premoženja) 
(1) Vzajemni pokojninski sklada se preoblikuje s prenosom celotnega premoženja na drug že obstoječ vzajemni pokojninski sklad.
(2) Za postopek preoblikovanja vzajemnih pokojninskih skladov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za združitev vzajemnih skladov.
322. člen 
(preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada) 
(1) Upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada lahko preoblikuje vzajemni pokojninski sklad v podsklad krovnega pokojninskega sklada tako, da sprejme sklep o preoblikovanju vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada in pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada.
(2) V primeru preoblikovanja vzajemnega pokojninskega sklada, oblikovanega na podlagi ZPIZ-1, v podsklad krovnega pokojninskega sklada, vzajemni pokojninski sklad postane podsklad krovnega pokojninskega sklada, ki zagotavlja zajamčeno donosnost na vplačano čisto vplačilo iz drugega odstavka 312. člena tega zakona.
(3) Zahtevi za izdajo dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada je treba priložiti:
– sklep o preoblikovanju vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada;
– dopolnjena pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada;
– pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, za krovni pokojninski sklad.
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada, če ugotovi:
– da je vsebina pravil upravljanja krovnega pokojninskega sklada v delu, ki se nanaša na podsklad, preoblikovan iz vzajemnega pokojninskega sklada, v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
– da je vsebina pogodbe o opravljanju skrbniških storitev v delu, ki se nanaša na podsklad, preoblikovan iz vzajemnega pokojninskega sklada, v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(5) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada se šteje, da je izdala:
– dovoljenje za upravljanje podsklada, preoblikovanega iz vzajemnega pokojninskega sklada;
– dovoljenje za pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za krovni pokojninski sklad.
(6) Če upravljavec vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada in sočasno zahtevo za izdajo dovoljenja za oblikovanje krovnega pokojninskega sklada, se postopek odločanja o dovoljenju za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje krovnega pokojninskega sklada.
(7) Upravljavec v osmih dneh po prejemu odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, s katero je bilo izdano dovoljenje za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada po določbah tega člena, to dejstvo javno objavi v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije in na svoji spletni strani.
(8) Pravila upravljanja krovnega pokojninskega sklada začnejo v delu, ki se nanaša na podsklad, nastal s preoblikovanjem, veljati 30. dan po javni objavi iz prejšnjega odstavka. Šteje se, da je z uveljavitvijo pravil upravljanja vzajemni pokojninski sklad preoblikovan v podsklad krovnega pokojninskega sklada, člani vzajemnega pokojninskega sklada pa so postali člani podsklada, ki je nastal iz vzajemnega pokojninskega sklada.
(9) Upravljavec krovnega pokojninskega sklada obvesti vse člane podsklada, ki je nastal iz vzajemnega pokojninskega sklada, katerih starost še omogoča izbiro podskladov z agresivnejšo naložbeno politiko, o tej možnosti, v roku 6 mesecev od zaključenega preoblikovanja. Če član ne obvesti upravljavca o izbiri drugega podsklada, se šteje, da ostane v podskladu z zajamčeno donosnotjo na čisto vplačilo.
(10) Agencija za trg vrednostnih papirjev podrobneje predpiše dokumentacijo, ki jo je treba priložiti zahtevi za pridobitev dovoljenja za preoblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada v podsklad krovnega pokojninskega sklada iz četrtega odstavka tega člena in vsebino javne objave iz sedmega odstavka tega člena.
5. Kritni sklad
323. člen 
(kritni sklad) 
(1) Kritni sklad po tem zakonu je premoženje, namenjeno kritju obveznosti zavarovalnice ali pokojninske družbe iz dodatnega zavarovanja.
(2) Kritni sklad, ki je last zavarovalnice ali pokojninske družbe, se oblikuje in upravlja izključno v korist članov dodatnega zavarovanja, kritni sklad iz dodatnega zavarovanja pa je dovoljeno uporabiti samo za izplačilo obveznosti iz tega zavarovanja.
(3) Za naložbe kritnega sklada iz dodatnega zavarovanja se uporabljajo določbe tega zakona.
(4) Zavarovalnica ali pokojninska družba lahko za izvajanje pokojninskega načrta iz 225. člena tega zakona oblikuje več kritnih skladov, ki se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki in ciljni skupini vplačnikov, kateri so prvenstveno namenjeni.
(5) Vse določbe, ki se nanašajo na vzajemni pokojninski sklad iz 4. podpoglavja VI. poglavja dvanajstega dela tega zakona smiselno veljajo tudi za kritni sklad za dodatno zavarovanje, razen določb 295., 296. in 297. člena, prvega in drugega odstavka 299. člena, 300. člena, 301. člena, 311. člena, 312. člena in od 314. člena do vključno 322. člena tega zakona.
(6) Ne glede na določbe 304. in 305. člena tega zakona, daje soglasje k pravilom upravljanja in k spremembam pravil upravljanja, ki jih sprejeme pokojninska družba ali zavarovalnica za kritni sklad, na podlagi katerega se izvaja dodatno zavarovanje, Agencija za zavarovalni nadzor.
(7) Zavarovalnica ali pokojninska družba k zahtevi za izdajo soglasja k pravilom upravljanja priloži dokumentacijo iz 300. člena tega zakona.
(8) V primeru, ko pokojninska družba ali zavarovalnica dodatno zavarovanje izvaja na podlagi enega kritnega sklada, izvaja naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo.
(9) V primeru, ko pokojninska družba ali zavarovalnica izvaja dodatno zavarovanje na podlagi skupine kritnih skladov, izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla.
324. člen 
(naložbena politika življenjskega cikla člana) 
(1) V primeru, da upravljavec pokojninskega sklada izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla člana, v ta namen oblikuje skupino treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja.
(2) Kritni skladi iz prejšnjega odstavka se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki, ki upošteva namen dodatnega zavarovanja in načela tega zakona.
(3) Če član izbere naložbeno politiko življenjskega cikla, bo upravljavec pokojninskega sklada v skladu s pravili upravljanja in glede na starost člana vplačana sredstva v dodatno zavarovanje razporedil v sklad, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča.
(4) Upravljavec naložbeno politiko življenjskega cikla člana iz prvega odstavka tega člena izvaja tako, da vplačila v dobro člana razporeja na denarni račun kritnega sklada iz prvega odstavka tega člena, ki je namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča. Upravljavec prenese odkupno vrednost premoženja na osebnem računu člana v kritni sklad, namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, najkasneje v roku treh let od prvega naslednjega obračunskega dne po dnevu, ko član dopolni mejno starost starostne skupine kritnega sklada. Upravljavec sredstva prenese v enkratnem znesku in brez stroškov za člana, pri čemer pri odločitvi za prenos zasleduje cilj največje ekonomske koristi za člana. Upravljavec vsa nova vplačila v dobro člana, prejeta od dneva, ko član dopolni mejno starost starostne skupine kritnega sklada, razporeja na denarni račun kritnega sklada, ki je namenjen ustrezni višji starostni skupini članov, v katero se član po novem uvršča.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek ima član posameznega kritnega sklada iz prvega odstavka tega člena pravico, da enkrat letno izbere drugačno razporeditev sredstev, pri čemer pa ta ne sme biti bolj tvegana od razporeditve v skladu s politiko življenjskega cikla.
325. člen 
(zagotavljanje minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada v samostojnem kritnem skladu dodatnega zavarovanja zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 217. člena tega zakona na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja v skladu z določbami tega zakona.
(2) V primeru, ko upravljavec na podlagi skupine kritnih skladov izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla, zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost iz drugega odstavka 217. člena tega zakona v kritnem skladu, ki je namenjen najstarejši starostni skupini članov.
6. Čezmejno upravljanje pokojninskih skladov in čezmejni prenosi
326. člen 
(izvajanje kolektivnega dodatnega zavarovanja v drugi državi članici) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz prve do tretje alineje prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko dejavnost upravljanja pokojninskih skladov izvaja tudi v drugi državi članici, pri čemer za razmerje med delodajalcem, ki je oblikoval pokojninski načrt, ter člani in uživalci dodatne pokojnine velja socialno in delovno pravo, ki ureja poklicno pokojninsko zavarovanje v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: država članica gostiteljica).
(2) Upravljavec, ki namerava opravljati čezmejno dejavnost, o tem obvesti ministra, pristojnega za delo.
(3) V obvestilu iz prejšnjega odstavka upravljavec navede naslednje informacije:
– ime države članice, v kateri namerava opravljati čezmejno dejavnost;
– ime in sedež glavne uprave podjetja ali drugega subjekta, ki v državi članici gostiteljici plačuje oziroma bo plačeval prispevke instituciji za poklicno pokojninsko zavarovanje, ne glede na to, ali to podjetje ali ta subjekt vključuje eno ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki delujejo kot delodajalci ali samozaposleni, ali pa je sestavljeno iz kombinacije teh možnosti (v nadaljnjem besedilu: delodajalec, ki je oblikoval pokojninski načrt);
– glavne značilnosti pokojninskega načrta, ki ga bo izvajal za delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt.
(4) Minister, pristojen za delo, v treh mesecih od prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena pristojnemu nadzornemu organu države članice gostiteljice posreduje prejete informacije in o tem obvesti upravljavca.
(5) Minister, pristojen za delo, v treh mesecih od prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena zavrne zahtevo za posredovanje informacije pristojnemu nadzornemu organu države članice, če obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije upravljavca, njegovem finančnem položaju in dobrem imenu ter če znanje ali izkušnje oseb, ki vodijo upravljavca, niso primerne za načrtovano čezmejno dejavnost.
(6) Če minister, pristojen za delo, v treh mesecih od prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena prejetih informacij ne posreduje pristojnemu nadzornemu organu države članice gostiteljice, upravljavcu izda odločbo o zavrnitvi zahteve za posredovanje informacij, v kateri navede razloge, zaradi katerih je zavrnil posredovanje informacij.
(7) Upravljavec, ki opravlja čezmejno dejavnost, potencialne člane, člane in uživalce dodatne pokojnine iz države članice gostiteljice obvešča v skladu s predpisi, ki veljajo v zadevni državi.
(8) Preden začne upravljavec opravljati čezmejno dejavnost, minister, pristojen za delo, upravljavca seznani z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri upravljanju pokojninskega načrta, ki ga financira podjetje v državi članici gostiteljice, ter z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša, ki jih prejme od pristojnega organa države članice gostiteljice.
(9) Upravljavec lahko začne opravljati čezmejno dejavnost po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka ali po poteku šest tedenskega roka, odkar je minister, pristojen za delo, prejel obvestila iz prejšnjega odstavka, če minister, pristojen za delo, v tem roku ne pošlje obvestila iz prejšnjega člena. Čezmejno dejavnost mora upravljavec opravljati v skladu z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava države članice gostiteljice na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja in z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
(10) Minister, pristojen za delo, upravljavca seznani s prejetimi informacijami pristojnega organa države članice gostiteljice o vseh večjih spremembah v zvezi z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja države članice gostiteljice, ki bi lahko vplivale na značilnosti pokojninskega načrta, če to zadeva opravljanje čezmejne dejavnosti, in o večjih spremembah v zvezi z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša, ki jih prejme od pristojnega organa države članice gostiteljice.
(11) Če minister, pristojen za delo, prejme obvestilo pristojnega organa države članice gostiteljice o nepravilnostih pri poslovanju upravljavca pokojninskega sklada v drugi državi članici, o tem obvesti pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona, ki ukrepa v skladu z 2. podpoglavjem IX. poglavja tega zakona.
327. člen 
(izvajanje pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja s strani upravljavca pokojninskih skladov druge države članice) 
(1) Ne glede na 257. člen tega zakona lahko dejavnost upravljanja pokojninskih skladov v Republiki Sloveniji izvaja tudi druga oseba države članice, ki v okviru poklicne dejavnosti zagotavlja pokojnine na podlagi pokojninskega načrta (v nadaljnjem besedilu: upravljavec pokojninskih skladov države članice), ki je vpisana v register ali ima dovoljenje pristojnega organa države članice v skladu zakonom ali drugimi predpisi države članice, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU.
(2) Minister, pristojen za delo, v šestih tednih od prejema informacij z vsebino iz tretjega odstavka prejšnjega člena pristojni organ države članice seznani z določbami tega zakona, ki urejajo kolektivno dodatno zavarovanje, ter 250.a do 255. in 271. do 276. členom tega zakona, ki jih je upravljavec pokojninskih skladov iz druge države članice dolžan spoštovati pri opravljanju čezmejne dejavnosti.
(3) Upravljavec pokojninskih skladov države članice lahko začne opravljati dejavnost v Republiki Slovenije, ko ga pristojni organ države članice seznani z določbami iz prejšnjega odstavka. Če ga pristojni organ matične države članice s temi določbami ne seznani v šestih tednih od prejema informacij z vsebino iz tretjega odstavka prejšnjega člena, lahko upravljavec pokojninskih skladov države članice začne opravljati dejavnosti po poteku tega roka.
(4) Minister, pristojen za delo, pristojni organ države članice obvesti o vseh večjih spremembah veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja Republike Slovenije, ki bi lahko vplivale na značilnosti pokojninskega načrta, če to zadeva opravljanje čezmejne dejavnosti, in o večjih spremembah glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
(5) Nadzor nad izvajanjem dejavnosti upravljavca pokojninskega sklada iz druge države članice na ozemlju Republike Slovenije glede skladnosti njegovih dejavnosti z zahtevami iz drugega odstavka tega člena opravljajo pristojni nadzorni organi iz 351. člena tega zakona. Ob odkritju nepravilnosti pri poslovanju upravljavca pokojninskega sklada iz druge države na območju Republike Slovenije, pristojni nadzorni organi iz 351. člena tega zakona o tem nemudoma obvestijo pristojni organ matične države članice.
(6) Če pristojni organ matične države članice ne zagotovi odprave kršitev ali ne sprejme zadostnih ukrepov za njihovo odpravo, lahko pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona po predhodnem obvestilu pristojnemu organu matične države članice sprejme ustrezne ukrepe za odpravo kršitev.
327.a člen 
(čezmejni prenos v Republiko Slovenijo) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz prve do tretje alineje prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko s pogodbo delno ali v celoti prevzame obveznosti pokojninskega sklada kolektivnega zavarovanja, zavarovalno-tehnične rezervacije in druge obveznosti in pravice ter pripadajoča sredstva ali njihove denarne ustreznike drugega upravljavca iz druge države članice, ki je vpisan v register ali ima dovoljenje pristojnega organa države članice v skladu zakonom ali drugimi predpisi države članice, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU (v nadaljnjem besedilu: prenosni upravljavec).
(2) Upravljavec pokojninskega sklada za prenos iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za čezmejni prenos v pokojninski sklad.
(3) Pred vložitvijo zahteve iz prejšnjega odstavka mora upravljavec pridobiti soglasje za prenos najmanj 70 % članov prenosnega pokojninskega sklada, ki morajo biti o pogojih prenosa predhodno pravočasno obveščeni.
(4) Zahtevi za izdajo dovoljenja za prenos iz drugega odstavka tega člena upravljavec pokojninskega sklada predloži:
1. pisni dogovor med prenosnim upravljavcem in upravljavcem pokojninskega sklada, v katerem so določeni pogoji prenosa in popis premoženja pokojninskega sklada, ki bo predmet čezmejnega prenosa;
2. opis glavnih značilnosti pokojninskega načrta, ki se prenaša;
3. opis obveznosti ali zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki naj bi se prenesle, ter drugih obveznosti in pravic, pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov;
4. podatke o nazivih in lokaciji glavnih uprav oziroma sedežev prenosnega in prevzemnega upravljavca ter podatke o državi članici, v katerih sta upravljavca registrirana ali pooblaščena;
5. podatke o nazivih in lokaciji glavne uprave oziroma sedežu delodajalca, ki je oblikoval pokojninski načrt;
6. dokazilo o soglasju iz tretjega odstavka tega člena;
7. imena držav članic, katerih socialno in delovno pravo, ki velja za področje pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, se uporablja za zadevni pokojninski načrt, če je to relevantno.
(5) Stroški prenosa ne smejo bremeniti preostalih članov in uživalcev dodatne pokojnine prenosnega pokojninskega sklada ali prvotnih članov in uživalcev dodatne pokojnine prevzemnega pokojninskega sklada.
(6) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona prevzemnega upravljavca glede zahteve za izdajo dovoljenja za čezmejni prenos premoženja v pokojninski sklad iz drugega odstavka tega člena izda odločbo v treh mesecih po prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja in o tem obvesti upravljavca pokojninskega sklada.
(7) Po prejemu zahteve za izdajo dovoljenja za prenos iz drugega odstavka tega člena pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona takoj, ko je to mogoče, zaprosi za soglasje pristojni organ države članice prenosnega upravljavca.
(8) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona izda dovoljenja za čezmejni prenos premoženja iz drugega odstavka tega člena, če:
– je upravljavec pokojninskega sklada predložil vse potrebne informacije iz četrtega odstavka tega člena;
– so upravna struktura in finančni položaj upravljavca pokojninskega sklada ter ugled ali poklicne kvalifikacije ali izkušnje vodstvenega osebja upravljavca pokojninskega sklada združljivi s predlaganim prenosom;
– so dolgoročni interesi članov in uživalcev dodatne pokojnine prevzemnega pokojninskega sklada in preneseni del premoženja med prenosom in po njem ustrezno zaščiteni;
– so zavarovalno-tehnične rezervacije prevzemnega upravljavca na dan prenosa v celoti krite, kadar gre pri prenosu za čezmejno dejavnost, ter
– so sredstva za prenos zadostna in primerna za kritje obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic, ki naj bi se prenesle, v skladu s tem zakonom.
(9) Za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za prenos iz drugega odstavka tega člena se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. Zoper odločitev pristojnega nadzornega organa iz 351. člena tega zakona je zagotovljeno sodno varstvo pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.
(10) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v dveh tednih po izdaji odločbe iz šestega odstavka tega člena obvesti pristojni organ države članice prenosnega upravljavca o svoji odločitvi.
(11) Kadar se s prenosom premoženja vzpostavi čezmejna dejavnost, mora pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v sedmih tednih po izdaji odločbe iz šestega odstavka tega člena upravljavca pokojninskega sklada obvestiti o zahtevah veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri delovanju pokojninskega načrta, ter o zahtevah države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
(12) Po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za prenos iz šestega odstavka tega člena ali če pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v štirih mesecih in treh tednih od prejema zahteve iz četrtega odstavka tega člena o zahtevi ne odloči, lahko prevzemni upravljavec začne upravljati pokojninski sklad.
(13) V primeru nestrinjanja s postopkom ali odločitvijo pristojnega organa matične države članice prenosnega ali prevzemnega upravljavca, vključno z odločitvijo o odobritvi ali zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za čezmejni prenos, lahko Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (European Insurance and Occupational Pensions Authority, v nadaljnjem besedilu: EIOPA) na zahtevo pristojnega organa ali na svojo pobudo opravi nezavezujočo mediacijo.
(14) Kadar se s prenosom premoženja vzpostavi čezmejna dejavnost, se uporabljajo osmi, deveti in deseti odstavek 326. člena tega zakona.
327.b člen 
(čezmejni prenos iz Republike Slovenije) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada iz prve do tretje alineje prvega odstavka 257. člena tega zakona lahko s pogodbo delno ali v celoti prenese obveznosti iz pokojninskega sklada kolektivnega zavarovanja, zavarovalno-tehnične rezervacije in druge obveznosti in pravice ter pripadajoča sredstva ali njihove denarne ustreznike na drugega upravljavca iz druge države članice, ki je vpisan v register ali ima dovoljenje pristojnega organa države članice v skladu zakonom ali drugimi predpisi države članice, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2016/2341/EU (v nadaljnjem besedilu: prevzemni upravljavec države članice).
(2) Po prejemu vloge za soglasje pristojnega organa prevzemnega upravljavca države članice pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona izda soglasje za čezmejni prenos, če so:
– v primeru delnega prenosa obveznosti pokojninskega sklada, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic ter pripadajočih sredstev ali njihovih denarnih ustreznikov dolgoročni interesi članov in uživalcev dodatne pokojnine preostalega dela pokojninskega sklada ustrezno zaščiteni;
– pravice posameznih članov in uživalcev dodatne pokojnine po prenosu vsaj enake;
– sredstva pokojninskega sklada, ki naj bi se prenesel, zadostna in primerna za kritje obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij in drugih obveznosti in pravic, ki naj bi se prenesle, v skladu s tem zakonom.
(3) Pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona izda soglasje iz prejšnjega odstavka v osmih tednih po prejemu popolne vloge.
(4) Če se s prenosom premoženja vzpostavi čezmejna dejavnost, mora pristojni nadzorni organ iz 351. člena tega zakona v štirih tednih po prejemu obvestila, da je pristojni organ prevzemnega upravljavca države članice izdal dovoljenje za čezmejni prenos, ta pristojni organ seznaniti z zahtevami veljavnega socialnega in delovnega prava na področju pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, ki jih je treba upoštevati pri delovanju pokojninskega načrta, ter z zahtevami države članice gostiteljice glede dolžnosti obveščanja potencialnih članov, članov in uživalcev dodatne pokojnine, na katere se ta čezmejna dejavnost nanaša.
7. Pokojninska družba
328. člen 
(pojem) 
Pokojninska družba je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti dodatnega zavarovanja po tem zakonu.
329. člen 
(pravno organizacijska oblika in uporaba določb) 
(1) Pokojninska družba je finančna družba, organizirana kot delniška družba.
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za poslovanje pokojninske družbe uporablja zakon, ki ureja zavarovalništvo, in predpisi, izdani na njegovi podlagi glede kvalificiranega deleža in udeležbe, nadrejene in podrejene družbe, obvladovanja in razmerij povezanosti, statusnih določb zavarovalnice, razen določb, ki se nanašajo na vzajemno delniško družbo, upravljanja tveganj, varovanja zaupnih podatkov in nadzora nad zavarovalnicami.
330. člen 
(dejavnost pokojninske družbe) 
(1) Pokojninska družba ne sme opravljati nobene druge dejavnosti razen dejavnosti po tem zakonu.
(2) Za dejavnost pokojninske družbe po tem zakonu se šteje opravljanje:
– poslov upravljanja pokojninskega sklada iz prvega odstavka 258. člena tega zakona;
– storitev izplačevanja pokojninske rente v skladu z določbami 348. in 349. člena tega zakona.
331. člen 
(osnovni kapital in delnice pokojninske družbe) 
(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala je enak višini, določeni v sedmem odstavku 331.f člena tega zakona.
(2) Delnice pokojninske družbe se lahko vplačajo samo v denarju in so le imenske.
(3) Delnice pokojninske družbe so v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
331.a člen 
(obvladovanje tveganj) 
(1) Pokojninska družba zagotovi, da ima vedno dovolj ustreznega kapitala, glede na obseg in vrste dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov (kapitalska ustreznost).
(2) Pokojninska družba posluje tako, da:
– tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju dejavnosti dodatnih pokojninskih zavarovanj, nikoli ne presežejo omejitev, določenih v tem poglavju, in v predpisih izdanih na njegovi podlagi,
– je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) in
– da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost).
(3) Pokojninska družba organizira svoje poslovanje in tekoče vodi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne ali poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.
331.b člen 
(kapital pokojninske družbe) 
Kapital pokojninske družbe se zaradi ugotavljanja izpolnjevanja določb o obvladovanju tveganj izračuna na način, določen v naslednjih členih tega poglavja.
331.c člen 
(temeljni kapital pokojninske družbe) 
(1) Pri izračunu temeljnega kapitala pokojninske družbe se upoštevajo naslednje postavke:
– vplačani osnovni kapital pokojninske družbe, razen na podlagi kumulativnih prednostnih delnic vplačanega osnovnega kapitala;
– kapitalske rezerve, razen kapitalskih rezerv, povezanih s kumulativnimi prednostnimi delnicami;
– rezerve iz dobička;
– preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let;
– presežek iz prevrednotenja v zvezi s sredstvi, ki niso financirana iz zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:
– lastne delnice in lastni poslovni deleži;
– neopredmetena dolgoročna sredstva;
– prenesena čista izguba iz prejšnjih let in izguba tekočega leta.
(3) Temeljni kapital je vedno najmanj enak znesku, določenemu v sedmem odstavku 331.f člena tega zakona.
331.č člen 
(dodatni kapital) 
(1) Pri izračunu dodatnega kapitala pokojninske družbe se upoštevajo naslednje postavke:
– vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic;
– kapitalske rezerve, povezane s kumulativnimi prednostnimi delnicami;
– podrejeni dolžniški instrumenti;
– druge postavke.
(2) Postavke iz prejšnjega odstavka se pri izračunu dodatnega kapitala upoštevajo največ v obsegu, določenem s predpisom iz 331.e člena tega zakona glede na nižjega izmed zneskov kapitala pokojninske družbe iz prejšnjega člena ali zneskov minimalnega kapitala pokojninske družbe iz 331.f člena tega zakona. Med druge postavke iz četrte alineje prejšnjega odstavka se na podlagi zahteve pokojninske družbe, podprte z ustreznimi dokazili, in z dovoljenjem Agencije za zavarovalni nadzor šteje:
– vrednost matematične rezervacije, ki v izračunu ne upošteva ali delno upošteva strošek pridobivanja dodatnih pokojninskih zavarovanj iz premijskega izračuna, zmanjšana za matematično rezervacijo, ki v izračunu upošteva strošek pridobivanja dodatnih pokojninskih zavarovanj iz premijskega izračuna. Stroški pridobivanja zavarovanj v izračunu matematične rezervacije ne smejo presegati 3,5 % od zavarovalne vsote. V izračunu razlik matematičnih rezervacij se negativne vrednosti postavijo na nič;
– skrite čiste rezerve, ki izhajajo iz vrednotenja sredstev, če takšne skrite rezerve nimajo narave izjeme;
– polovica nevplačanega vpoklicanega kapitala pokojninske družbe.
(3) Podrejeni dolžniški instrumenti so vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v primeru stečaja oziroma likvidacije izdajatelja pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov izdajatelja ali ki so glede dospelosti in drugih lastnosti primerni za pokrivanje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena pokojninska družba.
331.d člen 
(izračun kapitala) 
(1) Pri izračunu kapitala pokojninske družbe se seštevek temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša za:
– udeležbo v drugih zavarovalnicah, pozavarovalnicah, zavarovalnih holdingih, pokojninskih družbah, bankah, borzno- posredniških družbah, družbah za upravljanje in drugih finančnih institucijah, če skladno s predpisi izračunavajo kapitalsko ustreznost, v katerih je pokojninska družba udeležena skladno z drugim odstavkom 329. člena tega zakona;
– naložbe v podrejene dolžniške instrumente in druge naložbe v osebe iz prejšnje točke, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala in v katerih je pokojninska družba udeležena skladno z drugim odstavkom 329. člena tega zakona;
– nelikvidna sredstva.
(2) Nelikvidna sredstva so naložbe pokojninske družbe v delnice borze, klirinško depotne družbe, terjatve iz naslova vplačil v jamstveni sklad pri klirinško depotni družbi, terjatve iz naslova vplačil v druge sklade, ki so namenjeni vzajemnemu jamstvu za izpolnitev obveznosti več oseb, in druga sredstva, ki jih ni mogoče unovčiti v času, ki je potreben zaradi pravočasne izpolnitve zapadlih denarnih obveznosti.
331.e člen 
(predpis o obvladovanju tveganj) 
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejša pravila za obvladovanje tveganj pokojninskih družb, s katerimi določi:
1. način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,
2. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,
3. podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz tretjega odstavka 331.č člena tega zakona in nelikvidnih sredstev iz drugega odstavka prejšnjega člena,
4. podrobnejša pravila za izračun minimalnega kapitala iz 331.f člena tega zakona,
5. podrobnejša pravila in minimalne standarde, lahko pa tudi metodologijo, za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij,
6. podrobnejše vrste in lastnosti premoženja kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona ter podrobnejša pravila za razpršitev in omejitev teh naložb, njihovo vrednotenje in njihovo usklajenost,
7. podrobnejši način izračuna količnikov likvidnosti in najmanjši obseg likvidnosti.
331.f člen 
(minimalni kapital pokojninske družbe) 
(1) Zahtevani minimalni kapital pokojninske družbe je vedno najmanj enak kapitalskim zahtevam, ki se izračunajo glede na prevzete obveznosti, kot je določeno v tem členu.
(2) Kapitalske zahteve se izračunajo kot vsota naslednjih dveh rezultatov:
– prvi rezultat se izračuna na naslednji način:
4 % matematičnih rezervacij, oblikovanih na zadnji dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami, oblikovanimi za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, se pomnožijo z deležem, določenim v tretjem odstavku tega člena;
– drugi rezultat se izračuna samo za obveznosti iz pogodb, pri katerih tvegani kapital ni negativen, in sicer na način, določen v četrtem odstavku tega člena.
(3) Matematične rezervacije se za izračun kapitalske zahteve za pokojninske družbe izračunajo tako, da se znesek matematičnih rezervacij, oblikovanih na zadnji dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami, ki jih krije pozavarovanje, pomnoži z deležem, ki za zadnje poslovno leto ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom matematičnih rezervacij na zadnji dan preteklega poslovnega leta, zmanjšanim za matematične rezervacije za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, in
– skupnim zneskom matematičnih rezervacij, oblikovanih na zadnji dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami, oblikovanimi za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,85.
(4) Tvegani kapital je razlika med zavarovalno vsoto za primer smrti in oblikovano matematično rezervacijo. Izračuna se samo za obveznosti iz pogodb, pri katerih tvegani kapital ni negativen, in sicer na naslednji način:
1. znesek tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta, vključno s tveganim kapitalom za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, se pomnoži z 0,003;
2. zmnožek iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnje poslovno leto ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega poslovnega leta, zmanjšanim za znesek tveganega kapitala za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, in
– skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta, vključno s tveganim kapitalom za obveznosti iz pogodb, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5.
3. ne glede na 1. točko tega odstavka se pri izračunu kapitalskih zahtev za obveznosti iz pogodb za primer smrti znesek tveganega kapitala pomnoži z 0,001, če je zavarovanje sklenjeno za največ tri leta, oziroma z 0,0015, če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta in največ pet let.
(5) Poleg kapitalskih zahtev iz drugega odstavka tega člena se kapitalske zahteve za obveznosti iz pogodb življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem iz zakona, ki ureja zavarovalništvo, ki so vezane na enote KNPVP skladov, in za posle upravljanja pokojninskih skladov, kot to določa zakon, ki ureja zavarovalništvo, in sicer v poglavju dejavnost zavarovalnice, izračunajo na naslednji način:
– 4 % zavarovalno-tehničnih rezervacij v višini, določeni v skladu s prvim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska družba prevzema naložbeno tveganje;
– 1 % zavarovalno-tehničnih rezervacij v višini, določeni v skladu s prvim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska družba ne prevzema naložbenega tveganja, vendar so stroški upravljanja določeni in nespremenljivi za obdobje daljše od petih let;
– 25 % neto administrativnih stroškov preteklega poslovnega leta, ki se nanašajo na izvajanje teh pogodb, če pokojninska družba ne prevzema naložbenega tveganja in stroški upravljanja niso določeni in nespremenljivi;
– 0,3 % tveganega kapitala v višini, določeni v skladu z drugim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če pokojninska družba krije nevarnost smrti.
(6) Poleg kapitalskih zahtev iz drugega in petega odstavka tega člena se za dodatna zavarovanja, kot jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo, in sicer pri zavarovalni vrsti življenjska zavarovanja, v izračunu minimalnega kapitala upoštevata premijski in škodni količnik v skladu s 331.g členom tega zakona.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena zahtevani minimalni kapital pokojninske družbe ne sme biti nikoli nižji od zneska, določenega za absolutni prag zahtevanega minimalnega kapitala zavarovalnice v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
331.g člen 
(kapitalske zahteve za dodatna zavarovanja pokojninske družbe) 
(1) Za dodatna zavarovanja iz šestega odstavka prejšnjega člena se določijo kapitalske zahteve na podlagi premijskega oziroma škodnega količnika za pretekla tri poslovna leta, in sicer tistega od obeh, ki je višji.
(2) Kapitalske zahteve se z uporabo premijskega količnika izračunajo na naslednji način:
1. vsota premij za dodatna zavarovanja, dosežena v zadnjem poslovnem letu, do skupne višine 50.000.000 eurov se pomnoži z 0,18, vsota teh premij v višini, ki presega 50.000.000 eurov, pa se pomnoži z 0,16;
2. vsota obeh zmnožkov iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnja tri poslovna leta ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije pozavarovanje, in
– skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5;
3. za vsoto premij za dodatna zavarovanja, doseženo v zadnjem poslovnem letu, se upošteva znesek, ki je enak večjemu izmed kosmatih obračunanih premij in kosmatih prihodkov od premij. Pred določitvijo vsote iz prejšnjega stavka se upošteva 4. točka tega odstavka;
4. od vsote premij iz prejšnje točke se odštejejo vsota premij za dodatna zavarovanja, ki so bila odpovedana v poslovnem letu, in celotni zneski morebitnih davkov ali prispevkov, vključenih v vsoto premij iz prejšnje točke.
(3) Kapitalske zahteve se z uporabo škodnega količnika izračunajo na naslednji način:
1. letna vsota terjatev za izplačilo odškodnin za dodatna zavarovanja, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, do skupne višine 35.000.000 eurov se pomnoži z 0,26, vsota teh terjatev v višini, ki presega 35.000.000 eurov, pa z 0,23;
2. vsota obeh zmnožkov iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnja tri poslovna leta ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije pozavarovanje, in
– skupnim zneskom terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj v tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5;
3. letna vsota terjatev za izplačilo odškodnin za dodatna zavarovanja se izračuna tako, da se znesek kosmatih obračunanih škod iz dodatnih zavarovanj za pretekla tri poslovna leta, povečan za znesek kosmatih škodnih rezervacij iz dodatnih zavarovanj na koncu tega obdobja, zmanjšan za znesek kosmatih škodnih rezervacij iz dodatnih zavarovanj na začetku tega obdobja in za znesek uveljavljenih regresnih terjatev v tem obdobju, deli s številom let v obdobju.
(4) Pri izračunu letnih vsot terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj iz 1. točke tretjega odstavka tega člena se upoštevajo zadnja tri poslovna leta.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kapitalske zahteve za prvo leto poslovanja pokojninske družbe izračunajo z uporabo premijskega količnika.
(6) Pri izračunu skupnega zneska terjatev za izplačilo odškodnin iz dodatnih zavarovanj iz drugega in tretjega odstavka tega člena se poleg prijavljenih terjatev upoštevajo tudi ocenjene terjatve, za katere se oblikujejo škodne rezervacije po 332.a členu tega zakona.
(7) Če so kapitalske zahteve, izračunane na podlagi drugega do četrtega odstavka tega člena, manjše od kapitalskih zahtev za preteklo leto, se določijo na način, da se kapitalske zahteve za preteklo leto pomnožijo z razmerjem med čistimi škodnimi rezervacijami iz dodatnih zavarovanj na koncu tekočega leta in čistimi škodnimi rezervacijami iz dodatnih zavarovanj na koncu preteklega leta, vendar ne z več kot z 1.
332. člen 
(zavarovalno-tehnične rezervacije) 
(1) Pokojninska družba v zvezi z vsemi posli dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih opravlja, oblikuje ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije, namenjene kritju prihodnjih obveznosti in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz poslov dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih opravlja.
(2) Pokojninska družba oblikuje škodne, matematične in druge zavarovalno-tehnične rezervacije.
332.a člen 
(škodne rezervacije) 
(1) Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih obveznosti, ki jih je pokojninska družba dolžna izplačati na podlagi pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja, ne glede na to, ali je zavarovalni primer že prijavljen, vključno z vsemi stroški, ki na podlagi teh pogodb bremenijo pokojninsko družbo.
(2) Škodne rezervacije poleg ocenjenih obveznosti za prijavljene nastale, a še nerešene škode vključujejo tudi ocenjene obveznosti za že nastale, a še neprijavljene škode.
332.b člen 
(matematične rezervacije) 
(1) Matematične rezervacije se oblikujejo v višini sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih obveznosti pokojninske družbe na podlagi sklenjenih dodatnih pokojninskih zavarovanj, zmanjšanih za sedanjo ocenjeno vrednost prihodnjih premij, ki bodo vplačane na podlagi teh zavarovanj.
(2) Matematične rezervacije se izračunavajo z uporabo ustreznega aktuarskega vrednotenja, ki upošteva vse prihodnje obveznosti pokojninske družbe, na podlagi posamezne zavarovalne pogodbe, vključno z:
– zajamčenimi izplačili, do katerih je upravičen zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec;
– vsemi upravičenji, med katerimi lahko zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec izbira na podlagi zavarovalne pogodbe;
– stroški, vključno s provizijami.
(3) Pri izbiri metode aktuarskega vrednotenja pokojninska družba ustrezno upošteva metode vrednotenja premoženja kritnega sklada, ki jih uporablja.
(4) Pokojninska družba izračunava matematične rezervacije posamično za vsako zavarovalno pogodbo. Uporaba ustreznih približkov oziroma posplošitev je dovoljena samo, kadar je verjetno, da bo njihova uporaba privedla do približno enakega rezultata kot posamični izračun.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pokojninska družba uporabi retrospektivno računsko metodo za izračun obveznosti, kadar zaradi narave zavarovalne pogodbe prospektivne računske metode ni mogoče uporabiti ali kadar je mogoče dokazati, da vrednost izračunane obveznosti ni manjša od obveznosti, izračunane z uporabo prospektivne računske metode.
(6) Matematične rezervacije, oblikovane v zvezi s pogodbo dodatnega pokojninskega zavarovanja, ne smejo biti manjše od odkupne vrednosti, kot jo določa ta zakon.
(7) Pokojninska družba v dodatku k letnemu poročilu opiše podlage in metode, ki jih uporablja pri izračunu matematičnih rezervacij.
332.c člen 
(druge zavarovalno-tehnične rezervacije) 
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije oblikuje pokojninska družba glede na predvidene prihodnje obveznosti in tveganja, v zvezi s katerimi ne oblikuje posameznih rezervacij iz 332.a ali 332.b člena tega zakona.
332.č člen 
(kritni sklad) 
(1) Kritni sklad je premoženje, namenjeno kritju prihodnjih obveznosti in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz poslov dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih opravlja pokojninska družba in v zvezi s katerimi je pokojninska družba dolžna oblikovati zavarovalno-tehnične rezervacije.
(2) Vrednost premoženja kritnega sklada pokojninske družbe je vedno najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(3) Na premoženje kritnega sklada je dovoljena izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo terjatve zavarovalca, zavarovanca ali drugega upravičenca iz zavarovalne pogodbe, v zvezi s katero je bil oblikovan kritni sklad.
(4) Pokojninska družba premoženje kritnega sklada upravlja ločeno od drugega premoženja.
(5) Pokojninska družba oblikuje poseben kritni sklad za vsako od naslednjih vrst zavarovanj:
– za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem se odkupna vrednost izračunava na podlagi sorazmernega deleža zavarovanca v donosu kritnega sklada oziroma na podlagi pripisa dobička,
– za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem se odkupna vrednost izračunava glede na vrednost enot premoženja kritnega sklada, ki je razdeljeno na enote premoženja,
– za dodatno invalidsko in dodatno družinsko pokojnino,
– za izplačevanje pokojninskih rent.
(6) Kadar pokojninska družba oblikuje več kritnih skladov, se določbe tega zakona o kritnem skladu in poplačilu iz premoženja kritnega sklada uporabljajo ločeno za vsakega od kritnih skladov te družbe.
(7) Pokojninska družba ob koncu vsakega trimesečja za račun kritnega sklada pridobi dodatno premoženje, če je to potrebno zaradi uskladitve vrednosti premoženja kritnega sklada z višino zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(8) Ne glede na drugi in sedmi odstavek tega člena je vrednost premoženja kritnega sklada iz prve in druge alineje petega odstavka tega člena, za katerega pokojninska družba zagotavlja zajamčeno donosnost, skupaj s premoženjem, ki ga za kritje rezervacij za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev omenjenega kritnega sklada pokojninska družba oblikuje v skladu s 313. členom tega zakona, najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih rezervacij.
332.d člen 
(ločitev premoženja kritnega sklada od premoženja pokojninske družbe) 
(1) Za kritne sklade iz šestega odstavka prejšnjega člena pokojninska družba premoženje kritnega sklada loči od svojega premoženja v skladu z 2.2 podpoglavjem VI. poglavja dvanajstega dela tega zakona.
(2) Klirinško depotna družba oziroma skrbnik Agenciji za zavarovalni nadzor na njeno zahtevo predloži podatke o stanju vrednostnih papirjev, ki jih hrani za račun kritnih skladov, in ji omogoči pregled teh stanj.
(3) Pokojninska družba v zvezi z naložbami kritnega sklada v bančne denarne depozite sklene pogodbo z banko v svojem imenu in za račun kritnega sklada. Iz pogodbe je jasno razvidno, da je sklenjena za račun kritnega sklada.
(4) Pokojninska družba pri banki za vsak kritni sklad, ki ga oblikuje, odpre transakcijski račun kritnega sklada, prek katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz naslova celotnega poslovanja kritnega sklada in vodi denarna sredstva kritnega sklada.
332.e člen 
(upravljanje likvidnosti) 
(1) Pokojninska družba gospodari z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti.
(2) Pokojninska družba za zavarovanje pred likvidnostnim tveganjem oblikuje in izvaja politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki obsega:
– načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje;
– redno spremljanje likvidnosti;
– sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov nelikvidnosti.
(3) Pokojninska družba tekoče izračunava količnike likvidnosti sredstev.
332.f člen 
(izračunavanje in ugotavljanje) 
(1) Pokojninska družba za vsako trimesečje izračunava in ugotavlja:
1. višino kapitala,
2. kapitalske zahteve,
3. kapitalsko ustreznost,
4. višino zavarovalno-tehničnih rezervacij,
5. vrednost in vrste naložb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij,
6. vrednost kritnega sklada,
7. vrste, razpršenost, usklajenost in lokalizacijo naložb kritnih skladov,
8. zavarovalno-statistične podatke.
(2) Kapitalske zahteve za posamezno trimesečje se izračunajo z uporabo 331.f člena tega zakona, pri čemer se pri drugem, tretjem in petem odstavku iz 331.f člena tega zakona upošteva stanje na zadnji dan trimesečja, pri izračunu kapitalskih zahtev za dodatna zavarovanja pa se upoštevajo podatki iz predhodnega poslovnega leta.
332.g člen 
(poročilo o merjenju tveganj) 
(1) Pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor poroča o podatkih iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino poročil iz prejšnjega odstavka ter roke in način poročanja.
332.h člen 
(vrste dovoljenih naložb pokojninskih družb) 
(1) Premoženje kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba, so lahko samo naslednje vrste naložb:
1. vrednosti papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država članica oziroma država članica OECD oziroma mednarodna finančna organizacija, oziroma za katere jamči ena od teh oseb,
2. obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
3. obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma državi članici oziroma državi članici OECD,
4. delnice in drugi lastniški vrednostni papirji s spremenljivim donosom, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
5. delnice in drugi lastniški vrednostni papirji s spremenljivim donosom, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD in če so izdani kot vrednostni papir,
6. investicijski kuponi vzajemnih skladov oziroma delnice investicijskih družb, ki svoje premoženje nalagajo izključno v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe,
7. terjatve iz naslova posojil, zavarovanih z zastavno pravico na nepremičnini, če je zastavna pravica vpisana v zemljiški oziroma drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi članici, in če višina terjatve ni višja od 60 % vrednosti nepremičnine, ugotovljene na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način, če je na nepremičnini že vpisana ena ali več zastavnih pravic, višina terjatve ne sme biti višja od 60 % vrednosti nepremičnine, zmanjšane za vrednost že vpisane zastavne(-ih) pravice (pravic),
8. terjatve iz naslova posojil bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD oziroma za izplačilo katerih, vključno z obrestmi, jamči banka s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
9. terjatve iz naslova posojil, ki so zavarovane z zastavno pravico na vrednostnih papirjih iz 1., 2. oziroma 4. točke tega odstavka,
10. terjatve iz naslova drugih posojil, ki so ustrezno zavarovane,
11. predplačila na račun odkupne vrednosti zavarovanja na podlagi zavarovalnih polic in posojila, zavarovana z odkupno vrednostjo zavarovalne police,
12. nepremičnine in druge stvarne pravice na nepremičnini (na primer stavbna pravica), če:
– so vpisane v zemljiški knjigi oziroma drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi članici,
– dajejo donos oziroma je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos in
– je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način,
– so prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti,
13. naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
14. gotovina v blagajni oziroma na vpoglednem denarnem računu,
15. terjatve iz naslova povračila davkov,
16. terjatve do garancijskih, solidarnostnih in škodnih skladov,
17. opredmetena osnovna sredstva, razen zemljišč in zgradb, ki se vrednotijo glede na amortizacijo po načelu preudarnosti, če:
– so v oziroma na nepremičnini ali so kako drugače povezane z nepremičnino, ki je dopustna naložba kritnega premoženja,
– dajejo donos in
– so prosta vseh bremen,
18. terjatve do pozavarovateljev skupaj s pozavarovateljevimi deleži zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2) Na vrednostnih papirjih, ki pomenijo dovoljene naložbe kritnega sklada, ne sme biti vpisana zastavna pravica.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko določi tudi druge vrste naložb, ki so glede na varnost, donosnost in tržnost primerne za kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba in za te naložbe določi tudi omejitve.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo pokojninske družbe, ki upravlja kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, dovoli, da premoženje kritnega sklada naloži v druge vrste naložb, kot naložbe, dovoljene na podlagi prvega odstavka tega člena in predpisa, izdanega na podlagi prejšnjega odstavka. Veljavnost dovoljenja je omejena za čas, ki ga ob upoštevanju razlogov, iz katerih je dovoljenje izdala, določi Agencija za zavarovalni nadzor. Pri tem Agencija za zavarovalni nadzor upošteva predvsem boniteto vrednostnega papirja oziroma njegovega izdajatelja.
(5) Za banke po tem členu se štejejo banke in druge institucije, ki imajo dovoljenje nadzornega organa Republike Slovenije oziroma druge države za opravljanje bančnih storitev.
(6) Pojmi organiziran trg, večstranski sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: MTF) in organizirani sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: OTF) imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
332.i člen 
(omejitve posameznih naložb) 
(1) Vrednost posameznih vrst naložb kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba, ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne višine matematičnih rezervacij:
1. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. do 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena in terjatve iz naslova posojil iz 7. do 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo skupno presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
2. ne glede na omejitve iz prejšnje točke lahko naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena dosegajo do 40 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, če ti vrednostni papirji izpolnjujejo naslednje pogoje:
– so predmet posebnega javnega nadzora za zaščito pravic imetnikov oziroma imetnic teh vrednostnih papirjev,
– izdale so jih banke ali druge kreditne institucije, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja finančne konglomerate, in ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali v državi članici,
– denarna sredstva oziroma kupnina od njihove izdaje se nalaga le v premoženje, ki v celotnem obdobju do njihove dospelosti omogoča poravnavanje obveznosti, nastalih na njihovi podlagi, in ki je v primeru nezmožnosti izpolnitve obveznosti prednostno uporabljeno za poplačilo glavnice in natečenih obresti,
3. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 1 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, razen kadar ob novi izdaji vrednostnih papirjev izdajatelj v prospektu določi, da bodo novi vrednostni papirji po pridobitvi vseh dovoljenj uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev. V tem primeru tovrstne naložbe ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, vendar največ za šest mesecev od datuma nakupa,
4. naložbe v vrednostne papirje iz 3. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
5. naložbe v vrednostne papirje iz 4. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena in naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo po pravilih sklada več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki ne dajejo zajamčenega donosa, skupaj ne smejo presegati 30 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
6. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 1 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
7. naložbe v vrednostne papirje iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
8. naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo po pravilih sklada več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki dajejo zajamčen donos, skupaj ne smejo presegati 40 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
9. naložbe v terjatve iz naslova posojil posameznemu posojilojemalcu iz 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, skupno pa vse terjatve iz naslova teh posojil ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
10. naložbe v eno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so med seboj tako blizu, da pomenijo eno naložbo, in naložbe v eno opredmeteno osnovno sredstvo iz 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 10 % višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, skupno pa vse naložbe v nepremičnine in druge stvarne pravice iz 12. točke prvega odstavka prejšnjega člena ter vse naložbe v opredmetena osnovna sredstva iz 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 30 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
11. naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki iz 13. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 30 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, pri čemer naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri posamezni banki skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ne glede na prejšnji stavek naložbe pri posamezni hranilnici ali hranilno-kreditni službi skupno ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
12. naložbe v obliki gotovine v blagajni in na vpoglednih računih iz 14. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
13. naložbe v terjatve iz naslova povračila davkov iz 15. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
14. naložbe v terjatve do garancijskih, solidarnostnih in škodnih skladov iz 16. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ne glede na prejšnji stavek naložbe v terjatve do posameznega garancijskega, solidarnostnega in škodnega sklada ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo pokojninske družbe, ki upravlja kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, tej dovoli, da v zvezi s posamezno vrsto naložb prekorači omejitve, določene na podlagi prejšnjega odstavka. Veljavnost dovoljenja je omejena za čas, ki ga ob upoštevanju razlogov, iz katerih je dovoljenje izdala, določi Agencija za zavarovalni nadzor.
(3) Skupna vrednost naložb kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba, v naložbe iz 2. do 11. točke prvega odstavka prejšnjega člena istega izdajatelja (dolžnika) in z njim povezanih oseb, ne sme presegati 10 % matematičnih rezervacij. V omejitev 10 % se ne upoštevajo naložbe iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v 2. točki prvega odstavka tega člena.
(4) Pokojninska družba lahko v zvezi z naložbami kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, uporablja terminske pogodbe, opcije in druge izvedene finančne instrumente, če ti prispevajo k zmanjševanju tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje zavarovalnega portfelja.
(5) Omejitve posameznih naložb iz tega člena veljajo ločeno za vsak kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona.
332.j člen 
(lokalizacija premoženja kritnega sklada pokojninske družbe) 
(1) Pokojninska družba nalaga sredstva kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona na celotnem območju držav članic in na območju držav članic OECD.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo posamezne pokojninske družbe tej dovoli, da kot premoženje kritnega sklada uporabi tudi naložbo, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega odstavka.
332.k člen 
(usklajenost naložb pokojninske družbe) 
(1) Pokojninska družba naložbe kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, zaradi katerih je izpostavljena tveganjem morebitnih izgub zaradi spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut oziroma drugih tržnih tveganj, ustrezno uskladi z njenimi obveznostmi na podlagi sklenjenih pogodb, katerih višina je odvisna od enakih sprememb.
(2) Pokojninska družba pri naložbah kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona ustrezno upošteva dospelost obveznosti iz sklenjenih pogodb.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pokojninska družba naložbe kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona uskladi z obveznostmi na podlagi sklenjenih pogodb, katerih višina je odvisna od sprememb tečajev tujih valut, najmanj do 80 %.
333. člen 
(dovoljenje za opravljanje dejavnosti pokojninske družbe) 
(1) Dovoljenje za posle upravljanja pokojninskega sklada in storitve izplačevanja pokojninskih rent za pokojninske družbe izda nadzorni organ po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, na podlagi pozitivnega mnenja ministra, pristojnega za delo.
(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov zakona, ki ureja zavarovalništvo.
333.a člen 
(trden in zanesljiv sistem upravljanja) 
(1) Pokojninska družba vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki obsega najmanj:
1. pregledno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti;
2. učinkovit sistem prenosa informacij;
3. obravnavo okoljskih in socialnih dejavnikov ter dejavnikov upravljanja, povezanimi z naložbenimi sredstvi pri naložbenih odločitvah;
4. učinkovito in v organizacijsko strukturo ter procese odločanja pokojninske družbe integrirano funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti, funkcijo notranje revizije in aktuarsko funkcijo;
5. strategijo, pisna pravila, procese in postopke upravljanja tveganj;
6. ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja, ki so skladni z njenimi sistemi, viri in postopki, med katere spada tudi izdelava kriznega načrta.
(2) Pokojninska družba ima pisno opredeljena pravila sistema upravljanja, ki določajo najmanj način upravljanja tveganj, sistem notranjih kontrol, notranjo revizijo, aktuarsko funkcijo in izločene posle, če pokojninska družba del poslovanja prenese na drugo osebo. Pravila sistema upravljanja so pregledna in razumljiva.
(3) Pravila sistema upravljanja so predmet rednega, najmanj letnega pregleda. Pravila sistema upravljanja potrdi uprava pokojninske družbe s soglasjem nadzornega sveta pokojninske družbe.
(4) Sistem upravljanja je sorazmeren velikosti, naravi, obsegu in zahtevnosti poslov pokojninske družbe.
333.b člen 
(funkcija) 
(1) V okviru sistema upravljanja funkcija pomeni sposobnost pokojninske družbe za opravljanje praktičnih nalog.
(2) Sistem upravljanja pokojninske družbe vključuje funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo spremljanja skladnosti, funkcijo notranje revizije in aktuarsko funkcijo.
333.c člen 
(nosilci ključnih funkcij) 
(1) Nosilci ključnih funkcij pokojninske družbe so osebe, ki so odgovorne za ključne funkcije pokojninske družbe.
(2) Nosilec ključne funkcije je lahko le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za zanesljivo in preudarno opravljanje nalog ključne funkcije;
2. ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja in zoper njo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
3. nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja;
4. ni oseba, ki v pokojninski družbi opravlja funkcijo člana uprave ali prokurista;
5. ni oseba, za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih zavarovalnici ali pokojninski družbi pravnomočno naložila odvzem pooblastila za ključno funkcijo zaradi hujše kršitve določb zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede upravljanja tveganj ali glede nadzora, upravljanja tveganj in razkritij na ravni skupine oziroma za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih pokojninski družbi pravnomočno naložila razrešitev imenovanega pooblaščenega aktuarja zaradi hujše kršitve nalog pooblaščenega aktuarja, določenih v 604. členu Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15 in 9/19) oziroma za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih pokojninski družbi pravnomočno naložila odvzem pooblastila za ključno funkcijo zaradi hujše kršitve nalog nosilca ključne funkcije, določenih v tem zakonu;
6. je oseba dobrega ugleda in integritete.
(3) Uprava s soglasjem nadzornega sveta pokojninske družbe pooblasti nosilce ključnih funkcij.
(4) O podelitvi pooblastila nosilcu ključne funkcije pokojninska družba v osmih dneh od podelitve pooblastila obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor. V obvestilu poda tudi utemeljitve glede primernosti novo pooblaščenega nosilca ključne funkcije.
(5) Če v zvezi z nosilcem ključne funkcije nastopijo okoliščine, da nosilec ključne funkcije ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka tega člena, mu pokojninska družba odvzame pooblastilo za ključno funkcijo.
(6) Pokojninska družba v osmih dneh od dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor pisno obvesti o razlogih, ki so privedli do odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije.
(7) Nosilec ključne funkcije v osmih dneh od dneva, ko je po lastni volji prenehal opravljati naloge ključne funkcije, obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o razlogih za prenehanje opravljanja nalog ključne funkcije.
(8) V primeru odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije pokojninska družba pooblasti novega nosilca ključne funkcije v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje v treh mesecih od dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma od dneva prenehanja opravljanja nalog ključne funkcije.
(9) Za ugotavljanje in nadzor nad izpolnjevanjem pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in pokojninska družba pridobita podatke iz 2. točke drugega odstavka tega člena od nosilca ključne funkcije ali iz kazenske evidence.
(10) Za namen ugotavljanja in nadzora izpolnjevanja pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in pokojninska družba pridobita podatke iz 3. točke drugega odstavka tega člena iz poslovnega registra oziroma druge evidence.
(11) Za osebe, ki niso državljani Republike Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita kot zadosten dokaz glede 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena enakovredne dokumente pristojnih organov držav, v katerih je tuji državljan prebival v zadnjih desetih letih pred pooblastitvijo za nosilca ključne funkcije.
(12) Kadar pristojni organ države članice ali tretje države, v kateri ima ali je imel bivališče tuji državljan, ne zagotovi podatkov iz prejšnjega odstavka, ima enakovredno veljavo izjava tujega državljana, overjena pri notarju.
(13) Dokumenti iz enajstega in dvanajstega odstavka tega člena se predložijo v treh mesecih od njihove izdaje.
333.č člen 
(ključne funkcije) 
(1) Pokojninska družba lahko organizira ključne funkcije tako, da posamezna oseba ali organizacijska enota opravlja aktivnosti več kot ene ključne funkcije, z izjemo funkcije notranje revizije, ki mora biti ločena od drugih ključnih funkcij.
(2) Pokojninska družba pri opravljanju ključnih funkcij upošteva velikost in notranjo sestavo pokojninske družbe ter velikost, naravo, obseg in kompleksnost njene dejavnosti.
(3) Posamezna oseba ali organizacijska enota, ki opravlja aktivnosti ključne funkcije, ne sme opravljati podobne ključne funkcije pri delodajalcu, ki je za svoje zaposlene oblikoval pokojninski načrt, ki ga pokojninska družba izvaja, razen če gre za delodajalca, ki skupaj s pokojninsko družbo spada v skupino podjetij.
(4) Brez poseganja v privilegij zoper samoobtožbo nosilec ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor obvesti, če uprava ali nadzorni svet pokojninske družbe ne sprejme ustreznih in pravočasnih popravnih ukrepov, če je:
– oseba ali organizacijska enota pri opravljanju aktivnosti ključne funkcije odkrila obstoj precejšnjega tveganja, da pokojninska družba ne bo izpolnila pomembnih zakonskih zahtev, in je o tem poročala upravi ali nadzornemu svetu pokojninske družbe ter bi to lahko pomembneje vplivalo na interese članov in uživalcev dodatne pokojnine ali
– oseba pri opravljanju aktivnosti ključne funkcije opazila pomembno kršitev zakonov ali drugih predpisov, ki se uporabljajo za pokojninsko družbo in njene dejavnosti, in je o tem poročala upravi ali nadzornemu svetu pokojninske družbe.
(5) Osebe, ki so po tem, ko so v skladu s prejšnjim odstavkom obvestile Agencijo za zavarovalni nadzor, deležne delodajalčevih povračilnih ukrepov, imajo zagotovljeno pravno varstvo pred pristojnim sodiščem.
(6) Sistem upravljanja tveganj pokojninske družbe zajema najmanj naslednja področja:
1. sklepanje zavarovanj in oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij;
2. upravljanje sredstev in obveznosti;
3. naložbe, zlasti v izvedene finančne instrumente, listinjenje in podobne obveze;
4. likvidnost;
5. upravljanje zavarovalnih, tržnih, kreditnih, operativnih, likvidnostnih tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih tveganj, ki jim je zavarovalnica izpostavljena;
6. pozavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganj;
7. okoljska in socialna tveganja ter tveganja upravljanja v zvezi z naložbenim portfeljem in njegovim upravljanjem.
(7) Kadar v skladu s pogoji pokojninskega načrta tveganja nosijo člani in uživalci dodatne pokojnine, sistem obvladovanja tveganj ta tveganja obravnava tudi z vidika članov in uživalcev dodatne pokojnine.
(8) Pri upravljanju tveganj se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov, v katere so naložena sredstva pokojninskih skladov, oseb, do katerih je pokojninski sklad izpostavljen, in sredstev pokojninske družbe pokojninska družba ne sme izključno ali samodejno opirati na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, temveč upošteva tudi druge ustrezne informacije, če je to praktično izvedljivo.
(9) Naloge aktuarske funkcije pokojninske družbe so, da:
1. koordinira in nadzira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
2. zagotavlja, da se za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij uporabljajo ustrezne metode in modeli ter predpostavke;
3. ocenjuje ustreznost, zadostnost in kakovost podatkov, potrebnih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;
4. primerja predpostavke, na katerih temelji izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij z izkustvi;
5. obvešča organe vodenja in nadzora zavarovalnice o zanesljivosti in ustreznosti metod, modelov ter predpostavk, uporabljenih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, ter o ustreznosti izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij;
6. poda mnenje o splošni politiki sklepanja zavarovanj, če ima pokojninska družba tako ureditev;
7. sodeluje pri uvedbi in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri izvedbi lastne ocene tveganj;
8. preverja ustreznosti ureditve zavarovanja, če ima pokojninska družba tako ureditev.
(10) Za prenos katere koli dejavnosti pokojninske družbe, vključno s ključnimi funkcijami in upravljanjem pokojninskih skladov, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede izločenih poslov.
333.d člen 
(mnenje nosilca aktuarske funkcije k letnemu poročilu) 
(1) Pokojninska družba v 14 dneh po tem, ko je predložila letno poročilo pokojninske družbe, Agenciji za zavarovalni nadzor predloži tudi poročilo nosilca aktuarske funkcije z mnenjem nosilca aktuarske funkcije o tem, ali je pokojninska družba izračunavala premije in zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino poročila nosilca aktuarske funkcije.
(3) Za mnenje nosilca aktuarske funkcije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja revidiranje, o mnenju pooblaščenega revizorja.
334. člen 
(kadrovske zahteve) 
(1) Pokojninska družba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti pokojninske družbe iz drugega odstavka 330. člena tega zakona, zaposluje delavce, ki imajo ustrezna strokovna znanja in izkušnje s področja financ.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše najmanjše število delavcev, ki jih zaposluje pokojninska družba v skladu s prejšnjim odstavkom, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ter način preverjanja teh pogojev.
335. člen 
(uprava pokojninske družbe) 
(1) Uprava pokojninske družbe, ima najmanj dva člana, ki pokojninsko družbo zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče izmed članov uprave te pokojninske družbe ali prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje pokojninske družbe za celoten obseg storitev dejavnosti pokojninske družbe.
(2) Za člana uprave pokojninske družbe je lahko imenovana le oseba, ki na podlagi izpolnjevanja pogojev za člana uprave zavarovalne družbe po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave pokojninske družbe.
(3) Član uprave je v pokojninski družbi v delovnem razmerju s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
336. člen 
(postopek izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave) 
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz drugega odstavka prejšnjega člena kandidat za člana uprave priloži dokaze o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če na podlagi listin zaključi, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave pokojninske družbe.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če:
– iz podatkov, ki jih ima na voljo izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih oseba opravlja, ali zaradi ravnanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje zavarovalne delniške družbe v skladu s pravili upravljanja tveganj;
– na podlagi kandidatove predstavitve vodenja poslov pokojninske družbe, ki jo Agencija za zavarovalni nadzor lahko določi za kandidata za člana uprave v postopku odločanja o izdaji dovoljenja za člana uprave po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, presodi, da kandidat ne bo zagotovil poslovanja pokojninske družbe v skladu s pravili, določenimi v tem zakonu ali v predpisih, ki urejajo zavarovalništvo ali v drugih predpisih, ki urejajo poslovanje pokojninske družbe;
– ugotovi, da je oseba v zahtevi za izdajo dovoljenja ali tekom predstavitve iz prejšnje alineje navajala netočne podatke.
(4) Oseba, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, mora pred imenovanjem za opravljanje te funkcije v drugi pokojninski družbi ponovno pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za imenovanje za člana uprave.
337. člen 
(nadzorni svet pokojninske družbe) 
(1) Pokojninska družba ima nadzorni svet.
(2) Za sestavo nadzornega sveta ne veljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
(3) Član nadzornega sveta je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana nadzornega sveta zavarovalne delniške družbe, določene z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
(4) Najmanj ena tretjina članov nadzornega sveta pokojninske družbe se imenuje na predlog članov pokojninskih skladov, ki jih upravlja pokojninska družba.
(5) Način imenovanja članov nadzornega sveta iz prejšnjega odstavka se določi v statutu pokojninske družbe.
337.a člen 
(politika prejemkov) 
(1) Pokojninska družba vzpostavi in izvaja premišljeno politiko prejemkov, in sicer na način, ki je sorazmeren z njeno velikostjo in notranjo organizacijo ter z naravo, obsegom in kompleksnostjo njenih dejavnosti.
(2) Politika prejemkov iz prejšnjega odstavka se nanaša na stalne in variabilne sestavine prejemkov in velja za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela.
(3) Zaposleni s posebno naravo dela so zaposleni, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganja pokojninske družbe, in obsegajo zlasti naslednje kategorije zaposlenih:
– upravo,
– nosilce ključnih funkcij,
– neposredne prevzemnike tveganj in
– druge zaposlene, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po višini enaki ali višji od prejemkov uprave ali neposrednih prevzemnikov tveganj.
(4) Neposredni prevzemniki tveganj iz tretje alineje prejšnjega odstavka so zaposleni, ki imajo posamično ali skupaj kot člani skupine zaradi svoje poklicne dejavnosti ključen vpliv na profil tveganja pokojninske družbe.
(5) Politiko prejemkov pokojninske družbe sprejme uprava s soglasjem nadzornega sveta, ki tudi najmanj enkrat letno preveri njeno ustreznost.
(6) Za uveljavitev politike prejemkov je odgovorna uprava pokojninske družbe.
(7) Pokojninska družba najmanj enkrat letno izvede celovit in neodvisen notranji pregled skladnosti prakse prejemkov s politikami prejemkov pokojninske družbe.
(8) Pokojninske družbe javnosti redno razkrivajo informacije o politiki prejemkov.
337.b člen 
(temeljna načela politik prejemkov) 
Pokojninska družba pri vzpostavljanju in izvajanju politike prejemkov upošteva naslednja načela:
1. politika prejemkov se določi, izvaja in vzdržuje v skladu z dejavnostmi, profilom tveganj, cilji ter dolgoročnim interesom, finančno stabilnostjo in uspešnostjo pokojninske družbe kot celote ter podpira dobro, preudarno in učinkovito upravljanje pokojninske družbe;
2. politika prejemkov je v skladu z dolgoročnimi koristmi članov pokojninskih skladov, ki jih upravlja pokojninska družba in uživalcev dodatne pokojnine;
3. politika prejemkov vključuje ukrepe, namenjene preprečevanju nasprotja interesov;
4. politika prejemkov je skladna z dobrim in učinkovitim obvladovanjem tveganj ter ne spodbuja prevzemanja tveganja, ki ni v skladu s profili tveganja in pravili pokojninske družbe;
5. politika prejemkov se uporablja za pokojninske družbe in za zunanje izvajalce dejavnosti pokojninske družbe;
6. pokojninska družba določi splošna načela politike prejemkov, jo pregleda in posodobi vsaj vsaka tri leta in je odgovorna za njeno izvajanje;
7. uvede se jasno, pregledno in učinkovito upravljanje, kar zadeva prejemke in nadzor nad njimi.
338. člen 
(preoblikovanje in prenehanje pokojninske družbe) 
(1) Pokojninska družba se lahko preoblikuje v zavarovalno delniško družbo, če izpolnjuje vse pogoje določene z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, in če pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) Za prenehanje pokojninske družbe se uporabljajo določbe o likvidaciji in stečaju zavarovalne delniške družbe, določene z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
338.a člen 
(lastna ocena tveganj) 
(1) Del sistema upravljanja tveganj pokojninske družbe je izvedba lastne ocene tveganj, ki je povezana s poslovno strategijo pokojninske družbe. Pri izvedbi lastne ocene tveganj pokojninska družba upošteva tveganja, ki jim je izpostavljena, velikost in notranjo sestavo pokojninske družbe ter velikost, naravo, obseg in kompleksnost njene dejavnosti.
(2) Oceno tveganj je treba izvesti redno najmanj enkrat letno ali takoj po vsaki pomembni spremembi profila tveganj pokojninske družbe. Če se pomembno spremenijo samo tveganja posameznega pokojninskega sklada ali kritnega sklada, lahko pokojninska družba omeji ponovljeno oceno tveganj le na pokojninski sklad ali kritni sklad, v katerem je bila izvedena sprememba.
(3) Ocena tveganj vključuje:
1. opis, kako je lastna ocena tveganj vključena v upravljanje in odločanje pokojninske družbe;
2. oceno učinkovitosti sistema obvladovanja tveganj;
3. oceno skupne potrebe pokojninske družbe po virih financiranja, vključno z opisom načrta sanacije, kadar je to ustrezno;
4. oceno tveganj za člane in uživalce dodatne pokojnine v zvezi z izplačevanjem njihovih pokojnin in uspešnostjo popravljalnih ukrepov, ob upoštevanju, kadar je to ustrezno:
– mehanizmov indeksacije,
– mehanizmov za zmanjšanje upravičenj;
5. kvalitativno oceno mehanizmov za zaščito pokojnin, vključno z jamstvi, sporazumi ali drugimi vrstami finančne podpore delodajalcev, ki so za svoje zaposlene oblikovali pokojninski načrt, zavarovanjem ali pozavarovanjem ali kritjem z varovalnim pokojninskim načrtom, ki so v korist pokojninske družbe ali članov in uživalcev dodatne pokojnine;
6. kvalitativno oceno operativnih tveganj;
7. kadar se pri naložbenih odločitvah upoštevajo okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja, oceno novih ali nastajajočih tveganj, vključno s tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, rabo virov in okoljem, socialnimi tveganji in tveganji, povezanimi z zmanjšanjem vrednosti sredstev zaradi regulativne spremembe.
(4) Pokojninska družba vzpostavi metode za opredelitev in ocenjevanje tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju ter ki bi lahko vplivala na sposobnost pokojninske družbe, da izpolnjuje svoje obveznosti. Navedene metode so sorazmerne z velikostjo, naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj, neločljivo povezanih z dejavnostmi pokojninske družbe. Pokojninska družba opiše uporabo teh metod v lastni oceni tveganj.
(5) Pokojninska družba zagotovi, da je lastna ocena tveganj ustrezno upoštevana pri izdelavi poslovnih načrtov in strategij.
338.b člen 
(poslovne knjige in letno poročilo pokojninske družbe) 
(1) Za poslovne knjige in letno poročilo pokojninske družbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo, glede poslovnih knjig in letnega poročila. Agencija za zavarovalni nadzor lahko za pokojninske družbe predpiše posebne zahteve na področju poslovnih knjig, letnega poročila, v zvezi z revidiranjem letnih poročil in podrobnejšo vsebino računovodskih izkazov.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja zavarovalništvo, lahko pokojninska družba letno poročilo, revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe, in dodatno revizorjevo poročilo predloži Agenciji za zavarovalni nadzor v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila, vendar najpozneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta.
VII. poglavje: PRENEHANJE DODATNEGA ZAVAROVANJA IN UVELJAVITEV PRAVIC 
339. člen 
(razlogi in vrste prenehanja dodatnega zavarovanja) 
(1) Dodatno zavarovanje preneha, ko član, vključen v to obliko zavarovanja, uveljavi pravice iz 219. člena ali 220. člena tega zakona (redno prenehanje).
(2) Kolektivno in individualno dodatno zavarovanje preneha tudi v naslednjih primerih (izredno prenehanje):
– s smrtjo zavarovanca dodatnega zavarovanja pred pridobitvijo pravice iz 219. člena tega zakona;
– s prenehanjem poslovanja pokojninskega sklada, na podlagi katerega se izvaja pokojninski načrt dodatnega zavarovanja.
(3) Kolektivno zavarovanje izredno preneha tudi v naslednjih primerih (izredno prenehanje kolektivnega zavarovanja):
– s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu, ki je sklenil pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta, ali
– z izstopom člana iz kolektivnega zavarovanja.
(4) Individualno zavarovanje izredno preneha tudi v naslednjih primerih (izredno prenehanje individualnega zavarovanje):
– z odpovedjo pogodbe upravljavca pokojninskega sklada individualnega zavarovanja;
– z izstopom člana iz individualnega zavarovanja.
340. člen 
(redno prenehanje dodatnega zavarovanja in obveznosti izvajalca ob rednem prenehanju) 
(1) Ko član uveljavi pravico do pokojninske rente po tem zakonu, upravljavec unovči odkupno vrednost premoženja tega sklada, vpisanega na osebnem računu člana, v skladu z določbo 310. člena tega zakona. Odkupna vrednost se izplača izplačevalcu pokojninske rente v enkratnem znesku.
(2) Upravljavec v imenu in za račun člana iz prejšnjega odstavka sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninskih rent, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v višini odkupne vrednosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Član sklada ima pravico samostojno izbrati izplačevalca pokojninske rente, pri katerem upravljavec sklene zavarovanje iz prejšnjega odstavka.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, se v primeru, da ima član sredstva pri različnih upravljavcih pokojninskih skladov, na njegovo zahtevo prenese odkupna vrednost sredstev v sklad, namenjen izplačevanju pokojninske rente, ki ga član sam izbere.
341. člen 
(prenehanje kolektivnega zavarovanja zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi) 
(1) Kolektivno zavarovanje člana izredno preneha z dnem prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu, ki je sklenil pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka član v skladu z 247. členom tega zakona zadrži pravice iz vplačanih enot premoženja, ki so vpisane na njegovem osebnem računu, do uveljavitve pravice do dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona ali predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena tega zakona ali uveljavi pravico do prenosa sredstev v skladu z 248. členom tega zakona.
342. člen 
(prenehanje kolektivnega zavarovanja zaradi izstopa) 
(1) Izstop iz kolektivnega zavarovanja nastopi v naslednjih primerih:
– ob prenehanju veljavnosti pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta iz 234. člena tega zakona ali
– ob prenehanju pogodbe o financiranju iz 237. člena tega zakona.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka član v skladu z 247. členom tega zakona zadrži pravice iz vplačil, ki so vpisane na njegovem osebnem računu, do uveljavitve pravice do dodatne pokojnine iz 219. člena tega zakona ali predčasne dodatne pokojnine iz 220. člena tega zakona ali uveljavi pravico do prenosa sredstev v skladu z 248. členom tega zakona.
343. člen 
(prenehanje individualnega zavarovanja zaradi odpovedi pogodbe upravljavca pokojninskega sklada) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada odpove individualno zavarovanje, če:
– član individualnega zavarovanja ni izvedel vplačila dodatnega zavarovanja 12 zaporednih mesecev ali daljše časovno obdobje določeno s pokojninskim načrtom, razen, če plačilo ni bilo izvršeno zaradi dogovorjenega mirovanja;
– če je član individualnega zavarovanja ob vključitvi v individualno zavarovanje dal neresnične podatke ali navajal neresnična dejstva, pomembna za sklenitev zavarovanja.
(2) Pred odpovedjo individualnega zavarovanja iz razlogov, navedenih v prvi alineji prejšnjega odstavka, upravljavec pokojninskega sklada posreduje članu pisni opomin.
344. člen 
(prenehanje individualnega zavarovanja zaradi izstopa) 
(1) Izstop iz individualnega zavarovanja je možen na podlagi pisne izjave o izstopu.
(2) Izstopni rok je določen v pokojninskem načrtu in ne sme biti daljši od treh mesecev. Izstopni rok začne teči s prvim dnem naslednjega meseca po vročitvi izstopne izjave.
(3) Individualno zavarovanje preneha z iztekom izstopnega roka iz prejšnjega odstavka.
345. člen 
(obveznost upravljavca ob izrednem prenehanju individualnega zavarovanja) 
(1) Ob izrednem prenehanju dodatnega zavarovanja upravljavec člana obvesti o njegovih pravicah ter izplača članu ali upravičencu za primer smrti enkratno izplačilo v višini odkupne vrednosti premoženja, vpisanega na osebnem računu člana.
(2) Izračun odkupne vrednosti se opravi na način, določen v 310. členu tega zakona.
(3) Izvajalec pokojninskega načrta opravi denarno izplačilo v skladu s tem členom najkasneje v roku 60 dni po izrednem prenehanju dodatnega zavarovanja ali po prejemu popolnega zahtevka člana ali upravičenca, če v naslednjih odstavkih ni drugače določeno.
(4) Če je individualno zavarovanje prenehalo zaradi izstopa ali zaradi odpovedi upravljavca pokojninskega načrta, ima član možnost, da se v roku 30 dni od dne izdaje obvestila o tej pravici odloči za izplačilo odkupne vrednosti po prvem odstavku tega člena ali za zadržanje pravic.
(5) Če član v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje pisnega obvestila izvajalcu, se šteje, da se je odločil za zadržanje pravic.
(6) Upravljavec pokojninskega sklada člana obvesti o pravici iz prejšnjega odstavka v roku 8 dni od prejema izjave o izstopu iz prvega odstavka 344. člena tega zakona ali hkrati z obvestilom o odpovedi dodatnega zavarovanja po 343. členu tega zakona.
346. člen 
(obveznosti upravljavca pokojninskega sklada ob izrednem prenehanju kolektivnega zavarovanja) 
(1) Če je kolektivno dodatno zavarovanje prenehalo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi ali zaradi izstopa, ima član možnost, da se v roku 30 dni od dne izdaje obvestila o tej pravici odloči za zadržanje pravic iz vplačil, ki so vpisane na njegovem osebnem računu, ali za prenos sredstev v drug pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja.
(2) Če član v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje pisnega obvestila upravljavca pokojninskega sklada, se šteje, da se je odločil za zadržanje pravic iz vplačanih enot premoženja.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada člana obvesti o pravici iz prejšnjega odstavka hkrati z obvestilom o prenehanju dodatnega zavarovanja v roku osmih dni po prejemu obvestila delodajalca o prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu ali po nastopu izstopa iz kolektivnega zavarovanja.
(4) Ne glede na določbe tega člena lahko član kolektivnega zavarovanja zahteva enkratno izplačilo premoženja, vpisanega na njegovem osebnem računu, pod pogoji in v skladu z določbami 221. člena tega zakona.
347. člen 
(prenehanje članstva) 
Članstvo v pokojninskem skladu preneha z dnem, ko:
– upravljavec prenese odkupno vrednost na zavarovalnico ali pokojninsko družbo oziroma kritni sklad za izplačevanje pokojninskih rent;
– upravljavec izplača odkupno vrednost premoženja.
VIII. poglavje: IZPLAČEVANJE POKOJNINSKE RENTE 
348. člen 
(izplačevanje pokojninske rente) 
(1) Doživljenjsko pokojninsko rento iz drugega odstavka 340. člena tega zakona lahko izplačuje:
– zavarovalnica, ki ima dovoljenje za sklepanje zavarovanj iz zavarovalne vrste življenjsko zavarovanje, po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
– pokojninska družba iz 330. člena tega zakona.
(2) Prejemek iz prejšnjega odstavka se lahko izplačuje v obliki mesečne, kvartalne, polletne ali letne rente.
(3) Višino pokojninske rente iz prejšnjega odstavka izračuna pokojninska družba ali zavarovalnica, ki bo rento izplačevala.
(4) Podrobnejša pravila in minimalne zahteve, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente, določi minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za delo.
349. člen 
(obveznosti izplačevalca pokojninske rente) 
(1) Pokojninska družba ali zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske rente iz prvega odstavka prejšnjega člena, v pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninske rente določi pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja pokojninskih rent.
(2) Za izplačevanje pokojninske rente iz prejšnjega odstavka pokojninska družba ali zavarovalnica oblikuje kritni sklad v skladu s 332.č členom tega zakona.
349.a člen 
(obveščanja prejemnikov pokojninske rente) 
(1) Pokojninska družba ali zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske rente iz prvega odstavka 348. člena tega zakona, prejemnike pokojninske rente redno obvešča o zapadlih prejemkih in možnostih izplačila pokojninske rente.
(2) Pokojninska družba ali zavarovalnica, ki izplačuje pokojninske rente iz prvega odstavka 348. člena tega zakona, prejemnike pokojninske rente obvesti o naložbenih tveganjih, ki so jim izpostavljeni, v obdobju izplačevanja pokojninskih rent.
IX. poglavje: NADZOR 
1. Splošne določbe
350. člen 
(pristojnost za nadzor glede pokojninskega načrta) 
(1) Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona glede pokojninskega načrta ter pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta in pravic, ki jih člani pridobijo na teh podlagah, je pristojen organ, pristojen za inšpekcijo dela (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat).
(2) Inšpektorat opravlja nadzor v skladu z določbami tega zakona, zakona, ki ureja inšpekcijo dela, in zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
350.a člen 
(nadzor nad izvajanjem obveznosti poklicnega zavarovanja) 
(1) Za nadzor nad izvajanjem drugega odstavka 200. člena tega zakona je pristojen inšpektorat.
(2) Če zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona ni vključil v poklicno zavarovanje vseh zavarovancev, ki delajo na delovnih mestih, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, inšpektor izda odločbo, s katero zavezancu odredi sklenitev poklicnega zavarovanja za vsakega takega zavarovanca od dneva nastopa dela na delovnem mestu, za katero je obvezno poklicno zavarovanje.
(3) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroči zavezancu in upravljavcu sklada.
(4) V primeru dvoma ali gre za delovno mesto, za katero je obvezno poklicno zavarovanje, poda inšpektorat komisiji iz prvega odstavka 201.a člena tega zakona predlog za začetek postopka. Če se v postopku pri komisiji iz prvega odstavka 201.a člena tega zakona ugotovi, da pri zavezancu obstajajo delovna mesta, za katero je obvezno poklicno zavarovanje, stroški postopka pri komisiji iz prvega odstavka 201.a člena tega zakona, bremenijo zavezanca. Če v tem postopku obveznost poklicnega zavarovanja ni ugotovljena, stroške postopka krije Republika Slovenija iz državnega proračuna.
(5) Za nadzor nad izvrševanjem obveznosti iz šestega, enajstega in trinajstega odstavka 200. člena tega zakona je pristojen upravljavec sklada.
(6) V primeru dvoma o upravičenosti vzpostavitve mirovanja in prenehanja obveznosti poklicnega zavarovanja poda upravljavec sklada inšpektoratu predlog za inšpekcijski nadzor.
351. člen 
(pristojnost za nadzor nad upravljavcem pokojninskega sklada) 
(1) Za nadzor nad upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov in krovnih pokojninskih skladov, ki so pokojninske družbe in zavarovalnice, je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Za nadzor nad upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov in krovnih pokojninskih skladov, ki so banke, je pristojna Banka Slovenije.
(3) Za nadzor nad upravljanjem in poslovanjem vzajemnih pokojninskih skladov in krovnih pokojninskih skladov je pristojna Agencija za trg vrednostnih papirjev.
(4) Za nadzor nad upravljavci kritnih skladov ter nadzor nad upravljanjem in poslovanjem kritnih skladov je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor.
(5) Za opravljanje nadzora po prvem in četrtem odstavku tega člena se uporabljajo določbe o postopku nadzora po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače, za nadzor po drugem odstavku se uporabljajo določbe o postopku nadzora po zakonu, ki ureja bančništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače, za nadzor po tretjem odstavku pa se uporabljajo določbe o postopku nadzora po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, če ni s tem zakonom določeno drugače.
352. člen 
(pristojnost za nadzor nad osebami, povezanimi z upravljavcem pokojninskega sklada) 
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor sta pristojni za opravljanje nadzora tudi nad drugimi pravnimi osebami, povezanimi z upravljavcem pokojninskega sklada, če je to potrebno zaradi nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada.
(2) Kadar je za nadzor nad posamezno pravno osebo iz prejšnjega odstavka pristojen drug nadzorni organ, Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor opravi pregled poslovanja te pravne osebe v sodelovanju z drugim nadzornim organom.
353. člen 
(pristojnost za nadzor nad skladom obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja) 
(1) Za nadzor nad upravljanjem naložb sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja je pristojna Agencija za trg vrednostnih papirjev.
(2) Za opravljanje nadzora po prejšnjem odstavku se uporabljajo določbe o postopku nadzora po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, če ni s tem zakonom določeno drugače.
354. člen 
(pristojnost za nadzor nad izplačevanjem rent) 
(1) Za nadzor nad izplačevalci pokojninskih rent je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Nadzor po prejšnjem odstavku opravlja Agencija za zavarovalni nadzor v skladu z določbami o postopku nadzora po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače.
355. člen 
(pristojnost za nadzor glede pridobitve davčnih in drugih olajšav) 
Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona glede uveljavljanja davčnih in drugih olajšav ter glede upoštevanja posebne davčne osnove je pristojen davčni urad, v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo in davčni postopek.
356. člen 
(pristojnost za nadzor nad osebami iz drugih držav članic) 
(1) Nadzor nad izvajanjem dejavnosti dodatnega zavarovanja s strani osebe iz druge države članice na območju Republike Slovenije v skladu s 327. členom tega zakona, opravlja Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih papirjev v skladu z določbami 351. člena tega zakona v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za delo.
(2) V primeru ugotovljenih kršitev oseb iz prejšnjega odstavka Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih papirjev o tem nemudoma obvesti organ, ki je v tej državi članici pristojen za nadzor nad to osebo (pristojni organ matične države članice).
(3) Če pristojni organ matične države članice ne zagotovi odprave kršitev ali sprejme nezadostne ukrepe za njihovo odpravo, lahko Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih papirjev, po predhodni obvestitvi pristojnega organa matične države članice, sprejme ustrezne ukrepe za odpravo kršitev. Če je zaradi kršitve nastala ali bi lahko nastala večja škoda, lahko pristojni nadzorni organ prepove osebi iz prvega odstavka tega člena delovanje na območju Republike Slovenije.
357. člen 
(pristojnost za nadzor nad opravljanjem dejavnosti v drugi državi članici) 
Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor prejme obvestilo pristojnega organa države članice gostiteljice o kršitvi upravljavca pokojninskega sklada, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, pristojni nadzorni organ, v sodelovanju s pristojnim organom države članice gostiteljice, sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi odprava kršitev.
358. člen 
(pristojnost za nadzor nad drugimi osebami) 
Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor sta pristojni za opravljanje nadzora tudi nad osebami, ki v nasprotju s tem zakonom upravljajo pokojninske sklade ali izvajajo dodatno zavarovanje.
359. člen 
(pristojnost za nadzor nad skrbnikom) 
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za nadzor nad skrbnikom pokojninskih skladov.
(2) Za nadzor nad skrbnikom pokojninskega sklada se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(3) Če je skrbnik iz 263. člena tega zakona kreditna institucija ali investicijsko podjetje s sedežem v drugi državi članici, ki ima ustrezno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, ali druga oseba s sedežem v drugi državi članici, ki ima dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev za sklade kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, se glede nadzora smiselno uporablja določba 356. člena tega zakona.
2. Nadzor nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskih skladov
359.a člen 
(cilj nadzora) 
Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Banka Slovenije in inšpektorat opravljajo nadzor, da se:
– varujejo pravice članov pokojninskih skladov in uživalcev dodatne pokojnine ter
– zagotovita stabilnost in finančna trdnost upravljavcev pokojninskih skladov.
359.b člen 
(namen in obseg nadzora) 
(1) Namen nadzora nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskih skladov je preverjanje zakonitosti njihovega poslovanja, predvsem pa ugotavljanje, ali upravljavec pokojninskega sklada posluje v skladu s pravili o upravljanju tveganj in drugimi pravili, določenimi s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in drugimi predpisi, ki urejajo opravljanje storitev, ki jih opravlja upravljavec pokojninskega sklada.
(2) Nadzor je pretežno usmerjen v prihodnost in k tveganjem upravljavca pokojninskega sklada.
360. člen 
(način opravljanja nadzora) 
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskih skladov:
– s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil upravljavcev pokojninskih skladov in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih predpisov dolžne poročati in obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah Agencijo za trg vrednostnih papirjev ali Agencijo za zavarovalni nadzor;
– z opravljanjem pregledov poslovanja upravljavcev pokojninskih skladov;
– z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora svoja pooblastila uporablja pravočasno in sorazmerno glede na velikost, vrsto, obseg in zahtevnost tveganj, povezanih z dejavnostjo upravljanja pokojninskega sklada. Velikost, vrsto, obseg in zahtevnost poslovanja pokojninskega sklada Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor upoštevata tudi pri določitvi pogostosti in obsega izvajanja nadzora.
361. člen 
(nadzorni ukrepi) 
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, lahko izreče naslednje ukrepe nadzora:
– (črtana);
– odreditev odprave kršitve;
– dodatni ukrep;
– začasno prepoved upravljanja pokojninskega sklada;
– odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada.
(2) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev pri opravljanju nadzora po tretjem ali petem odstavku 351. člena tega zakona ugotovi, da obstaja razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje storitve upravljanja pokojninskih skladov, o tem obvesti Banko Slovenije, če je upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada banka in Agencijo za zavarovalni nadzor, če je upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada pokojninska družba ali zavarovalnica.
(3) V primeru, ko v skladu s tem zakonom obstajajo razlogi, da Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici, ki upravlja pokojninski sklad, ali pokojninski družbi izreče ukrep iz pete alineje prvega odstavka tega člena, zavarovalnici ali pokojninski družbi prepove nadaljnje sklepanje dodatnega zavarovanja. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja glede sledečih ukrepov, ki jih Agencija za zavarovalni nadzor izreče zavarovalnici, ki upravlja pokojninski sklad ali pokojninski družbi:
– začasna prepoved upravljanja pokojninskega sklada (372. člen tega zakona);
– razlogi za odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada (373. člen tega zakona);
– pogojni odvzem dovoljenja (374. člen tega zakona);
– preklic pogojnega odvzema dovoljenja (375. člen tega zakona).
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pred izrekom nadzornih ukrepov prouči morebitni učinek izrečenih ukrepov na stabilnost finančnih sistemov v Evropski uniji, zlasti v izrednih razmerah.
362. člen 
(nadzorni ukrepi nad drugimi osebami) 
(1) Če iz podatkov, ki so na voljo Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji za zavarovalni nadzor izhaja, da oseba v nasprotju s tem zakonom upravlja pokojninske sklade ali izvaja dodatno zavarovanje, izda Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor tej osebi odredbo, s katero ji naloži, da preneha s kršitvijo.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor lahko pred izdajo odredbe opravi pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe in zbere dokaze, potrebne za ugotovitev, ali je oseba storila kršitev iz prejšnjega odstavka.
(3) V odredbi iz prvega odstavka tega člena Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem kršitve, ter v katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne ravna po odredbi Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor, izda Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo te osebe.
(5) Na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena začne pristojno sodišče na predlog Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor postopek likvidacije.
(6) Če podjetnik posameznik, kot ga določa zakon o gospodarskih družbah, pri katerem se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz prvega odstavka tega člena, izda pristojni nadzorni organ odločbo, s katero ugotovi, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, in po pravnomočnosti odločbe o tem obvesti Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
363. člen 
(letno nadomestilo za opravljanje nadzora) 
(1) Za opravljanje nadzora iz prve in druge alineje 360. člena tega zakona plačujejo upravljavci pokojninskih skladov in upravljavec sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Agenciji za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agenciji za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, nadomestilo za nadzor glede na čisto vrednost sredstev pokojninskega sklada, sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali vrednost premoženja, ki ga po tem zakonu lahko upravlja upravljavec, kot to določa tarifa Agencije za trg vrednostnih papirjev, izdana na podlagi zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov ali tarifa Agencije za zavarovalni nadzor, izdana na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor lahko določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžni plačevati vsi upravljavci pokojninskih skladov za posamezno leto, ne preseže stroškov nadzora iz prve in druge alineje 360. člena tega zakona.
(3) Če nadomestilo ni plačano v roku, ki ga določa tarifa Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor upravljavcu z odločbo naloži plačilo.
(4) Pravnomočna odločba iz prejšnjega odstavka je izvršilni naslov.
364. člen 
(stroški nadzora) 
(1) Kadar Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izreče ukrep nadzora po tem zakonu, subjekt nadzora Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji za zavarovalni nadzor plača pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) O povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka odloči Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo ali odločbo o izreku ukrepa nadzora.
(3) Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva tudi, če proti odredbi ali odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega postopka sodnega varstva.
(4) Pravnomočna odločba iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
3. Sodelovanje med nadzornimi organi
365. člen 
(izmenjava informacij o ugotovitvah in o izrečenih ukrepih nadzora) 
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev obvesti Banko Slovenije in Agencijo za zavarovalni nadzor o izrečenih ukrepih nadzora v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja v okviru svojih pristojnosti.
(2) Banka Slovenije ali Agencija za zavarovalni nadzor obvesti Agencijo za trg vrednostnih papirjev o ugotovitvah in o izrečenih ukrepih nadzora v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja v okviru svojih pristojnosti, če so ugotovitve in izrečeni ukrepi nadzora povezani oziroma vplivajo na poslovanje vzajemnega pokojninskega sklada ali krovnega pokojninskega sklada.
4. Poročanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Agenciji za zavarovalni nadzor
366. člen 
(redno poročanje o poslovanju pokojninskega sklada) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji za zavarovalni nadzor v zvezi z vsakim pokojninskim skladom, ki ga upravlja, redno poroča podatke o vrsti in sestavi naložb pokojninskega sklada, čisti vrednosti sredstev pokojninskega sklada, vrednosti enote premoženja pokojninskega sklada, poslovnem izidu pokojninskega sklada, donosnosti pokojninskega sklada ter druge podatke o poslovanju pokojninskega sklada.
(2) Za potrebe usklajenega evropskega nadzora nad pokojninami pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor redno sporoča podatke o izkazu stanja, sredstvih, kritnih skladih, prihodkih od naložb, spremembah v zavarovalno-tehničnih rezervacijah, članih, prispevkih, izplačilih članom, prenosih, stroških in čezmejnih dejavnostih.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke, v katerih upravljavec pokojninskega sklada, ki je oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali kot krovni pokojninski sklad, Agenciji za trg vrednostnih papirjev poroča v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke, v katerih upravljavec pokojninskega sklada, ki je oblikovan kot kritni sklad, Agenciji za zavarovalni nadzor poroča v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke, v katerih pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor poroča v skladu z drugim odstavkom tega člena.
367. člen 
(poročanje na zahtevo) 
(1) Upravljavci pokojninskih skladov na zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor in v roku, ki ga ta določi, posredujejo poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora in izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor po tem zakonu.
(2) Poročila in informacije iz prejšnjega odstavka lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor zahteva tudi od članov poslovodstva upravljavcev pokojninskih skladov in oseb, zaposlenih pri upravljavcu.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor lahko osebe iz prejšnjega odstavka pozove, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v rokih, ki ne smejo biti krajši od treh dni od dneva prejema poziva, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.
5. Ukrepi nadzora
368. člen 
(črtan) 
369. člen 
(odločba o odpravi kršitev, ki jo izda inšpektor za delo) 
(1) V primeru kršitve določb tega zakona, pokojninskega načrta, pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta ali pravic članov, ki jih člani pridobijo na teh podlagah, s strani delodajalca, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, ima inšpektor za delo pravico in dolžnost v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja inšpekcijo dela in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor:
– odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi;
– izvesti postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške;
– naznaniti kaznivo dejanje ali podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
– predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov;
– odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.
(2) Če inšpektor za delo ugotovi, da si je delodajalec pridobil s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, pristojnemu sodišču predlaga njen odvzem.
(3) V primeru, da inšpektor za delo pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa ali akta, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sam ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, ki ga posreduje pristojni inšpekciji.
(4) Če delodajalec kršitev ne odpravi v roku, določenem v odločbi iz prve alineje prvega odstavka tega člena, inšpektor za delo izreče sankcijo v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja inšpekcijo dela in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
370. člen 
(odredba o odpravi kršitev, ki jo izda Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor) 
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec:
– pri upravljanju pokojninskega sklada krši določbe tega zakona, predpise, izdane na podlagi tega zakona ali pravila upravljanja pokojninskega sklada;
– krši obveznost poročanja in obveščanja.
371. člen 
(odločba o dodatnem ukrepu) 
(1) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec pokojninskega sklada ni izpolnil obveznosti iz četrtega odstavka 313. člena tega zakona, mu Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od petih delovnih dni, v breme lastnega kapitala oblikuje rezervacije za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev.
(2) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora nad upravljanjem in poslovanjem pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec pokojninskega sklada ni izpolnil obveznosti iz sedmega odstavka 313. člena tega zakona, mu Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od petih delovnih dni, na denarni račun pokojninskega sklada vplača denarna sredstva v višini, ki bodo zagotovila izpolnjevanje pogoja, da vrednost rezervacij ne doseže 20 % kapitala upravljavca.
(3) Proti odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev o odreditvi dodatnega ukrepa iz prvega odstavka tega člena je dovoljen ugovor, za katerega se smiselno uporabljajo prvi odstavek 496. člena, 497., 498., 499. in 500. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18 in 17/19 – popr.; v nadaljnjem besedilu ZTFI-1).
(4) Proti odločbi, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev zavrne ugovor iz prejšnjega odstavka, je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
(5) Tožba iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve odločbe.
(6) Dokončno odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev iz prvega odstavka tega člena izvrši sodišče na predlog Agencije za trg vrednostnih papirjev.
(7) Glede pravnega varstva zoper odločbe, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavarovalništvo.
372. člen 
(začasna prepoved upravljanja pokojninskega sklada) 
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali Agencija za zavarovalni nadzor v primeru, da je pokojninski sklad oblikovan kot kritni sklad ali kot skupina kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, lahko upravljavcu pokojninskega sklada z odločbo začasno prepove upravljanje pokojninskega sklada v naslednjih primerih:
– če upravljavec pokojninskega sklada ne vodi tekoče poslovnih knjig ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc pokojninskega sklada, tako da ni mogoče kadarkoli preveriti, ali pri upravljanju pokojninskega sklada posluje v skladu s tem zakonom ali s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona;
– če upravljavec pokojninskega sklada ni ravnal v skladu z odredbo o odpravi kršitev;
– če upravljavec pokojninskega sklada ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja ali obveščanja Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor ali kako drugače ovira opravljanje nadzora;
– če upravljavec pokojninskega sklada krši pravila o naložbah pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ali o upravljanju premoženja pokojninskega sklada, in je zaradi tega premoženju pokojninskega sklada nastala ali bi mu lahko nastala večja škoda;
– če upravljavec pokojninskega sklada pri čezmejni dejavnosti ne ravna v skladu z zahtevami socialnega in delovnega prava države članice gostiteljice na področju pokojninskih načrtov.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja do izdaje odločbe, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da so bile kršitve odpravljene, ali do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja ali do prenehanja dovoljenja po določbah tega člena.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena se vroči tudi skrbniku.
(4) Od prejema odločbe o začasni prepovedi upravljanja pokojninskega sklada do prenehanja prepovedi, mora skrbnik opravljati tiste posle upravljanja pokojninskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati.
(5) Za posle upravljanja pokojninskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati po prejšnjem odstavku, se štejejo posli iz 2. točke prvega odstavka 258. člena tega zakona in drugi posli, zaradi katerih bi, če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje pokojninskega sklada nastala škoda.
(6) Od prejema odločbe o začasni prepovedi upravljanja pokojninskega sklada do njenega prenehanja je skrbnik upravičen do provizije in ostalih nadomestil, ki skladno s pravili pokojninskega sklada pripadajo njegovemu upravljavcu.
373. člen 
(razlogi za odvzem dovoljenja za upravljanje pokojninskega sklada) 
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor upravljavcu pokojninskega sklada lahko odvzame dovoljenje za upravljanje pokojninskega sklada, ki ga upravlja, če:
– upravljavec pokojninskega sklada ni ravnal v skladu z odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor o dodatnem ukrepu iz 371. člena tega zakona in je bila zaradi tega opravljena prisilna izvršitev te odločbe;
– je Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor že tretjič v obdobju dveh let izdala odločbo o dodatnem ukrepu iz prvega ali drugega odstavka 371. člena tega zakona;
– upravljavec krši odločbo o začasni prepovedi upravljanja pokojninskega sklada iz 372. člena tega zakona;
– upravljavec krši pravila o naložbah pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ali o upravljanju premoženja pokojninskega sklada, in je zaradi tega premoženju pokojninskega sklada nastala ali bi mu lahko nastala večja škoda.
374. člen 
(pogojni odvzem dovoljenja) 
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor tudi izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če upravljavec pokojninskega sklada v obdobju, ki je določen v odločbi, ki pa ne sme biti krajši od enega in ne daljši od petih let (preskusna doba), ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.
(2) Kadar se izreče pogojni odvzem dovoljenja, se lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če upravljavec pokojninskega sklada v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih mu je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja, ali če upravljavec pokojninskega sklada pokojninskemu skladu ne povrne škode iz četrte alineje 373. člena tega zakona. Rok za izpolnitev teh obveznosti je določen v mejah preskusne dobe.
375. člen 
(preklic pogojnega odvzema dovoljenja) 
Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če upravljavec pokojninskega sklada v preskusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, ali, če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
376. člen 
(javni opomin) 
(1) Kadar Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da obstoji razlog za odvzem dovoljenja, lahko namesto odvzema dovoljenja z odločbo izreče upravljavcu pokojninskega sklada javni opomin.
(2) Pri odločanju, ali naj namesto odvzema dovoljenja izreče javni opomin, se upošteva zlasti teža kršitve in okoliščino, ali je upravljavcu pokojninskega sklada že bil izrečen javni opomin ali pogojni odvzem dovoljenja.
(3) Po pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor javno objavi izrek odločbe.
377. člen 
(prenehanje dovoljenja za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada) 
(1) Dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada preneha, če je Banka Slovenije v postopku nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada, ki je banka, izdala odločbo o ugotovitvi razlogov za prisilno likvidacijo pravne osebe iz 314. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR, 41/17, 77/18 – ZTFI-1, 22/19 – ZIUDSOL in 44/19 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZBan-2) ali odločbo o odvzemu dovoljenja iz 352. člena ZBan-2 ali če je Agencija za zavarovalni nadzor v postopku nadzora nad upravljavcem pokojninskega sklada, ki je zavarovalnica ali pokojninska družba, na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo, izdala odločbo o prenehanju dovoljenja ali odločbo o odvzemu dovoljenja ali odločbo o začetku prisilne likvidacije ali odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh po prejemu odločbe Banke Slovenije ali Agencije za zavarovalni nadzor iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada prenehalo in upravljavcu prepove nadaljnje upravljanje pokojninskega sklada.
(3) Za odločbo iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 496., 497., 498., 499. in 500. člen ZTFI-1.
(4) Z izdajo odločbe iz drugega odstavka tega člena nastopijo pravne posledice iz četrtega odstavka 372. člena tega zakona. Pravne posledice iz prejšnjega stavka trajajo do konca postopka likvidacije pokojninskega sklada ali do prenosa upravljanja pokojninskega sklada na drugega upravljavca.
(5) Kadar se zaradi prenehanja dovoljenja upravljavcu za opravljanje storitve upravljanja pokojninskih skladov opravi likvidacija pokojninskega sklada, opravi likvidacijo skrbnik.
(6) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor organ EIOPA obvesti o odločitvi, s katero se prepove ali omeji opravljanje storitev upravljanja pokojninskega sklada.
(7) Agencija za trg vrednostnih papirjev organ EIOPA obvesti o izdaji odločbe iz drugega odstavka tega člena.
377.a člen 
(prepoved razpolaganja s premoženjem, ki ga hrani skrbnik) 
Agencija za zavarovalni nadzor ali Agencija za trg vrednostnih papirjev lahko na zahtevo pristojnega nadzornega organa upravljavca pokojninskega sklada države članice prepove prosto razpolaganje s premoženjem, ki ga hrani skrbnik, s sedežem v Republiki Sloveniji.
6. Razkritja v zvezi z nadzorom
377.b člen 
(razkritje splošnih informacij o nadzoru) 
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije na svojih spletnih straneh javno objavijo in redno posodabljajo:
1. besedila zakonov in drugih predpisov ter splošnih smernic, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja;
2. informacije o postopku nadzora;
3. skupne statistične podatke o ključnih vidikih uresničevanja pravil nadzora v Republiki Sloveniji;
4. glavne cilje, funkcije in dejavnosti nadzora;
5. pravila o sankcijah in drugih ukrepih, ki se uporabljajo za kršitve predpisov v Republiki Sloveniji s področja dodatnega pokojninskega zavarovanja.
377.c člen 
(razkritja) 
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije za preprečevanje in odvračanje od ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona, javno objavi informacije iz tretjega odstavka tega člena v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev tega zakona.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije v skladu s prejšnjim odstavkom javno objavi informacije po končanju postopka z izdajo ukrepa ali sankcije, razen če je bil začet postopek sodnega varstva. V tem primeru Agencija objavi informacije, ko je zahteva za sodno varstvo pravnomočno zavrnjena.
(3) Informacije iz prvega odstavka tega člena obsegajo naslednje podatke:
1. o kršitelju:
– o nazivu in sedežu pravne osebe, če je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije, izrečena pravni osebi, ali
– o osebnem imenu in letu rojstva fizične osebe, če je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije, izrečena fizični osebi;
2. o kršitvi:
– opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona,
– naravo ugotovljenih kršitev;
3. izrek odločbe, s katero se postopek konča;
4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.
(4) Informacije iz drugega odstavka tega člena se javno objavijo na spletni strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor ali Banke Slovenije in so na spletni strani dostopne najmanj pet let po objavi.
(5) Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne se iz objave po prvem odstavku tega člena izbrišejo po poteku petih let.
377.č člen 
(izjeme v zvezi z razkritji) 
(1) Ne glede na prejšnji člen, lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora, kadar bi objava identitete pravne osebe ali osebnih podatkov fizične osebe iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena, glede na okoliščine posamičnega primera pomenila nesorazmeren ukrep glede na posledice objave ali bi objava podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo kazenske preiskave hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrep nadzora, odloči tudi, da se:
1. identiteta kršitelja ne objavi, ali
2. odloži objava ukrepa nadzora ali sankcije zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zaradi kršitve tega zakona, dokler ne prenehajo obstajati razlogi za odložitev, ali
3. ukrep nadzora ali sankcije zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zaradi kršitve tega zakona, ne objavi, če z ukrepi iz 1. in 2. točke tega odstavka ni mogoče zagotoviti:
– da stabilnost finančnih trgov ni ogrožena ali
– da bi bila objava sorazmerna s sprejetimi ukrepi, ki se štejejo za manj pomembne.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije lahko v primeru razlogov iz 1. točke prejšnjega odstavka odloči tudi, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, če je mogoče pričakovati, da bodo razlogi za zadržanje objave v razumnem roku prenehali obstajati.
(3) Če Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz prvega odstavka tega člena, v odločbi o izrečenih ukrepih nadzora, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori, da bodo informacije o izrečenih ukrepih in sankcijah ter o kršitelju javno objavljene na spletni strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor ali Banke Slovenije v skladu s prejšnjim členom, in ga pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo.
(5) Če na podlagi ugovora kršitelja Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugovoru ugodi, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi ali da se objava identitete kršitelja začasno zadrži in navede rok za zadržanje objave ali podatke objavi anonimno na način, da posamezniki niso določljivi, ali odloči, da se ukrep nadzora ali sankcije zaradi prekrška ne objavi.
(6) Zoper odločbo, s katero Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zavrne ugovor ali odloči, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja upravni spor.
(7) Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, odloči, da se informacije o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani umaknejo pred potekom petih let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.
7. Varovanje zaupnih informacij
377.d člen 
(obveznost varovanja zaupnih informacij) 
(1) Člani sveta in direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, člani in predsednik strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor, člani sveta in guverner Banke Slovenije, zaposleni pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev, Agenciji za zavarovalni nadzor in Banki Slovenije, revizorji in drugi strokovnjaki, ki delujejo v imenu pristojnega nadzornega organa, morajo kot zaupne varovati vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju svoje funkcije, nalog nadzora ali drugih poslov ali nalog za Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Agencijo za zavarovalni nadzor in Banko Slovenije, razen informacij, ki so po tem ali drugem zakonu javno dostopne. S prenehanjem funkcije, zaposlitve ali pogodbenega razmerja dolžnost varovanja informacij iz prejšnjega stavka ne preneha.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka ne smejo razkriti zaupnih informacij drugi osebi, državnemu organu ali nosilcu javnih pooblastil, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih upravljavcev pokojninskih skladov, na katere se nanašajo, ali v primerih, določenih v tem zakonu.
(3) Prepoved iz drugega odstavka ne velja v primeru:
– zaupnih informacij, ki so potrebne za izvedbo kazenskega postopka, ali
– stečaja ali prisilne likvidacije upravljavca pokojninskega sklada za zaupne informacije, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do upravljavca pokojninskega sklada in druge potrebe v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ali s tema postopkoma povezanih pravdnih postopkih, razen tistih, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile udeležene pri poskusih finančne sanacije ali reorganizacije upravljavca pokojninskega sklada.
(4) Dolžnost varovanja zaupnih informacij iz prvega do tretjega odstavka tega člena velja tudi za informacije, ki jih pristojni nadzorni organ ali osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo na podlagi izmenjave informacij z drugimi nadzornimi organi.
(5) Za osebe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi pravila o dodatni obveznosti varovanja zaupnih informacij, ki se po tem ali drugem zakonu uporabljajo za pristojni nadzorni organ v zvezi s posamezno vrsto nadzora.
377.e člen 
(uporaba zaupnih informacij) 
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije sme zaupne informacije pri opravljanju svojih dolžnosti uporabiti samo za naslednje namene:
1. za preverjanje pogojev ob izdaji dovoljenja za opravljanje storitve upravljanja pokojninskega sklada in storitve izplačevanja pokojninskih rent;
2. za zagotovitev nadzora na posamični in konsolidirani podlagi poslovanja upravljavcev pokojninskih skladov, vključno s spremljanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij, plačilne sposobnosti, sistema upravljanja in informacij članom in upravičencem;
3. za izrekanje ukrepov nadzora in kazni za prekrške ter vložitve ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja;
4. v postopku sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdal nadzorni organ in
5. v drugih sodnih ali upravnih postopkih.
377.f člen 
(razkritje zaupnih podatkov Evropskemu parlamentu) 
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije lahko predložijo zaupne podatke Evropskemu parlamentu, če jih potrebuje za preiskavo v skladu z 226. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije.
377.g člen 
(osebe, ki jim je dovoljeno razkriti zaupne informacije) 
(1) Zaupne informacije smejo Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije predložiti:
1. ob izmenjavi informacij med pristojnimi nadzornimi organi Republike Slovenije pri opravljanju nadzora;
2. ob izmenjavi informacij pristojnega nadzornega organa s pristojnim nadzornim organom iz druge države članice pri opravljanju nadzora;
3. ob izmenjavi informacij pri opravljanju nadzora z drugimi organi in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojni:
– za nadzor drugih subjektov finančnega sektorja in finančnih trgov;
– za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema Republike Slovenije z uporabo pravil o makrobonitetnem nadzoru;
– za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja upravljavca pokojninskega sklada ali v drugem podobnem postopku;
– za opravljanje nalog revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih upravljavcev pokojninskih skladov;
4. ob razkritju potrebnih informacij sodišču in drugim organom, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja upravljavca pokojninskega sklada ali v drugem podobnem postopku, ki jih ta potrebuje pri opravljanju svojih dolžnosti;
5. organom, ki so pristojni za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali v drugem podobnem postopku;
6. organom, ki so pristojni za nadzor nad revizorji, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih upravljavcev pokojninskih skladov;
7. neodvisnim nosilcem aktuarske funkcije upravljavca pokojninskih skladov, ki izvajajo nadzor upravljavcev pokojninskih skladov, in organi, pristojnimi za nadziranje nosilcev aktuarske funkcije;
8. organom, pristojnim za varstvo konkurence oziroma za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, če jih potrebujejo v postopku, ki ga vodijo v okviru svojih pristojnosti;
9. finančni upravi, če jih potrebuje za opravljanje svojih nalog;
10. ministrstvu, pristojnemu za finance, oziroma državnemu organu druge države članice, pristojnemu za izvajanje zakonov na področju nadzora nad kreditnimi institucijami, finančnimi institucijami, investicijskimi podjetji ali zavarovalnicami, vendar le v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog na področju spremljanja finančnega sistema in priprave predpisov;
11. organu, pristojnemu za inšpekcijo dela, vendar le v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog glede pokojninskega načrta ter pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta in pravic, ki jih člani pridobijo na teh podlagah;
12. Evropskemu odboru za sistemska tveganja, organu EIOPA, Evropskemu bančnemu organu in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge;
13. osebam ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za terjatve;
14. sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji, če jih potrebuje v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;
15. centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi kot monetarne oblasti oziroma drugemu organu, pristojnemu za nadzor plačilnih sistemov, za izvajanje njihovih zakonskih pristojnosti;
16. parlamentarni preiskovalni komisiji, Računskemu sodišču in drugemu državnemu organu, ki informacijo potrebuje za izvedbo preiskave, če:
– so pristojni za preiskovanje ali pregledovanje ukrepov pristojnih nadzornih organov nad upravljavci pokojninskih skladov ali za zakonodajo v zvezi s tem nadzorom;
– so informacije nujno potrebne za izpolnjevanje pristojnosti iz prejšnje alineje;
– za osebe z dostopom do informacij veljajo zahteve glede poklicne skrivnosti in
– se informacije, ki izvirajo iz druge države članice, razkrijejo le v primeru izrecnega soglasja pristojnih organov, od katerih izvirajo, in izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje.
(2) Oseba, ki ji Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije razkrije zaupne informacije po prejšnjem odstavku, sme te uporabiti samo za namen izvajanja svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prejšnjega odstavka in zanjo velja obveznost varovanja zaupnih informacij iz 377.d člena tega zakona.
(3) Če je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor ali Banka Slovenije zaupne informacije pridobila od nadzornega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice upravljavca pokojninskega sklada države članice, sme te zaupne informacije razkriti samo s soglasjem nadzornega organa te države članice in, kadar je primerno, izključno za namene, za katere je ta organ dal svoje soglasje.
TRINAJSTI DEL 
I. poglavje: NEPREMIČNINSKI SKLAD 
378. člen 
(Nepremičninski sklad) 
(1) Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o. je pravna oseba, ki je ustanovljena z namenom upravljanja nepremičnin in zagotavljanja namenskih najemnih stanovanj in oskrbovanih stanovanj za upokojence in druge starejše osebe.
(2) Osnovni kapital nepremičninskega sklada so:
– stanovanja, stanovanjske hiše in drugi objekti, zgrajeni s sredstvi nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji;
– stanovanja, zgrajena namensko za upokojence, in stanovanja, zgrajena namensko za potrebe borcev NOV;
– druge nepremičnine;
– kupnine iz prodaje stanovanj in stanovanjskih hiš na podlagi stanovanjskega zakona.
(3) Nepremičninski sklad je pravna oseba, ki posluje kot družba z omejeno odgovornostjo s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi s tem zakonom in zakonom o gospodarskih družbah.
(4) Edini ustanovitelj in družbenik nepremičninskega sklada je zavod.
(5) Firma nepremičninskega sklada je »Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o.«, skrajšana firma pa je »Nepremičninski sklad PIZ, d.o.o.«.
(6) Sedež nepremičninskega sklada je v Ljubljani.
(7) Nepremičninski sklad pokriva stroške poslovanja s prihodki od svojih naložb in z drugimi sredstvi.
(8) Organi nepremičninskega sklada so skupščina, nadzorni svet in direktor.
(9) Funkcijo skupščine nepremičninskega sklada izvaja svet zavoda.
(10) Nepremičninski sklad ima statut, ki ga sprejme skupščina nepremičninskega sklada in h kateremu daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
(11) Minister, pristojen za delo, s sklepom zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme skupščina nepremičninskega sklada, če oceni, da ni zakonita oziroma ni skladna z državnim proračunom ali z razvojnimi načrti Republike Slovenije za varstvo starejših in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.
ŠTIRINAJSTI DEL KAZENSKE DOLOČBE 
379. člen 
(globe za prekršek pravne osebe v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju) 
(1) Z globo najmanj 2.100 eurov se kaznuje za prekršek:
– delodajalec, če zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost, ne zagotovi pravice do premestitve (81. člen tega zakona v zvezi s 101. členom ZPIZ-1) ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega (82. člen tega zakona);
– delodajalec, če zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost, ne omogoči poklicne rehabilitacije (79. člen tega zakona);
(2) Z globo najmanj 420 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pri pravni osebi, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo najmanj 2.100 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zavodu ne omogoči nadzora nad poslovnimi knjigami v postopku kontrole pravilnosti plačila prispevkov (tretji odstavek 158. člena tega zakona).
(4) Z globo najmanj 840 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec ali drug dajalec podatkov iz drugega odstavka 140. člena tega zakona, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če zavodu v predpisanem roku ne sporoči podatkov o okoliščinah oziroma spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce pravic po tem zakonu in vplivajo na pravice po tem zakonu, njihov obseg ali izplačevanje (119. člen tega zakona);
(5) Z globo najmanj 500 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec iz drugega odstavka 140. člena tega zakona, ki je oseba in ne opravlja dejavnosti, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(6) Z globo najmanj 420 eurov se kaznuje uživalec pravic in odgovorna oseba pri pravni osebi, ki stori prekršek iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
380. člen 
(globe za prekršek zavezanca v poklicnem pokojninskem zavarovanju ali dodatnem zavarovanju) 
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona, ki je pravna oseba in zaposluje nad 50 delavcev, če zavarovanca ni vključil v poklicno zavarovanje skladno z določbo drugega odstavka 200. člena tega zakona.
(2) Z globo od 600 do 1.500 eurov se kaznuje zavezanec iz prvega odstavka 200. člena tega zakona, ki je pravna oseba in zaposluje do vključno 50 delavcev, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja drugo dejavnost ter zaposluje delavce, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 450 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pri zavezancu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki:
– v nasprotju z določbami 233. člena tega zakona ne omogoči vključitve v dodatno zavarovanje vsem zaposlenim pod enakimi pogoji;
– ni poravnal obveznosti iz naslova izvedbe vplačil v kolektivno zavarovanje, čeprav za obdobje, ko vplačila niso bila izvedena, predhodno ni sklenil mirovanja dodatnega zavarovanja v skladu z določbo prvega odstavka 246. člena tega zakona.
(5) Z globo 450 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba delodajalca.
(6) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če:
– ne predloži obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje ali ne predloži obračuna prispevkov za poklicno zavarovanje na predpisan način oziroma v predpisanih rokih skladno z določbami šestega odstavka 200. člena tega zakona;
– ne plača prispevkov za poklicno zavarovanje davčnega zavezanca skladno z določbami šestega odstavka 200. člena tega zakona;
– v obračunu prispevkov za poklicno zavarovanje iz šestega odstavka 200. člena tega zakona navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;
– ne sporoči upravljavcu sklada čas mirovanja poklicnega zavarovanja skladno z določbami šestnajstega odstavka 200. člena tega zakona;
– upravljavcu sklada sporoči podatke o mirovanju in prenehanju poklicnega zavarovanja v nasprotju z določbami enajstega in trinajstega odstavka 200. člena tega zakona.
(7) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(8) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz šestega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 800 do 4.000 eurov.
381. člen 
(hujše kršitve upravljavca pokojninskega sklada) 
(1) Z globo od 1.250 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec pokojninskega sklada:
– če ne vodi registra osebnih računov članov pokojninskega sklada za vsak pokojninski sklad, ki ga upravlja (prvi odstavek 243. člena tega zakona);
– če prenese storitve upravljanja pokojninskega sklada na drugo osebo v nasprotju z 259. členom tega zakona;
– če za račun pokojninskega sklada, ki ga upravlja, ne sklene pogodbe o opravljanju skrbniških storitev s skrbnikom (prvi odstavek 263. člena tega zakona);
– če pred sklenitvijo ali pred spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev s skrbnikom ne pridobi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s prvim in petim odstavkom 183. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 – ZPre-1C in 55/12; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-2);
– če ne loči premoženja pokojninskega sklada od svojega premoženja in premoženja drugih pokojninskih skladov, ki jih upravlja, ali drugega premoženja, ki ga upravlja (264. člen tega zakona);
– če pridobi pomembnejši vpliv na upravljanje izdajatelja vrednostnega papirja v nasprotju z 275. členom tega zakona;
– če za račun pokojninskega sklada sklepa posle v nasprotju z 277. ali prvim odstavkom 278. člena tega zakona;
– če za račun pokojninskega sklada izda poroštvo ali kakšno drugo obliko jamstva (prvi odstavek 280. člena tega zakona);
– če zastavi ali kako drugače obremeni premoženje pokojninskega sklada (prvi odstavek 282. člena tega zakona);
– če ne vodi poslovnih knjig ali poslovnih poročil pokojninskega sklada v skladu s 286. členom tega zakona;
– če pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada ne pridobi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje tega sklada (299. člen tega zakona);
– če v primeru nedoseganja zajamčene vrednosti sredstev ne oblikuje rezervacij v skladu s četrtim odstavkom 313. člena tega zakona;
– če v primeru, ko vrednost rezervacij iz četrtega odstavka 313. člena tega zakona doseže 20 % kapitala upravljavca, v roku in na način iz sedmega odstavka 313. člena tega zakona ne vplača denarnih sredstev;
– če prenese upravljanje pokojninskega sklada na drugega upravljavca brez dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (314. člen tega zakona);
– če na zahtevo članov ne prenese upravljanja pokojninskega sklada na drugega upravljavca (315. člen tega zakona);
– če po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada o tem ne obvesti Agencije za trg vrednostnih papirjev, članov ali javnosti (320. člen tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 304. člena ZISDU-2);
– če na zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor ne poroča v rokih in na način, ki ga določi Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi 367. člena tega zakona;
– če pooblaščeni osebi pristojnega nadzornega organa ne omogoči pregleda poslovanja na način, kot ga določa zakon, ki ureja postopek nadzora nadzornega organa.
(2) Z globo od 125 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca pokojninskega sklada, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se upravljavec pokojninskega sklada kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba upravljavca pokojninskega sklada pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.
382. člen 
(lažje kršitve upravljavca pokojninskega sklada) 
(1) Z globo od 400 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec pokojninskega sklada:
– če članu ne pošlje potrdila o stanju na osebnem računu člana in podatka o vseh vplačilih v pokojninski sklad v preteklem letu in v roku kot je določen (prvi odstavek 251. člena tega zakona);
– če članu na njegovo zahtevo ne poda informacij iz prvega odstavka 254. člena tega zakona;
– če članu na njegovo zahtevo ne izroči brezplačno dokumentov iz 253. člena tega zakona (drugi odstavek 254. člena tega zakona);
– če si provizije za upravljanje pokojninskega sklada ali stroške upravljanja pokojninskega sklada obračunava ali izplačuje v nasprotju z 260. ali 261. členom tega zakona;
– če skrbniku iz premoženja pokojninskega sklada poleg provizije in stroškov, kot jih dovoljuje zakon, povrne še kakšne druge stroške (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s četrtim odstavkom 177. člena ZISDU-2);
– če se za račun pokojninskega sklada zadolžuje v nasprotju z 279. členom tega zakona;
– če za račun pokojninskega sklada kot prodajalca sklene pogodbo o prodaji finančnih instrumentov iz prvega odstavka 281. člena tega zakona, če pokojninski sklad ob njeni sklenitvi ni bil imetnik teh finančnih instrumentov (281. člen tega zakona);
– če za račun pokojninskega sklada posoja vrednostne papirje ali drugo premoženje pokojninskega sklada v nasprotju s tretjim odstavkom 282. člena tega zakona;
– če ne določi in ne izvaja ukrepov za obvladovanje tveganj v skladu z 284. členom tega zakona;
– če pred spremembo pravil upravljanja pokojninskega sklada ne pridobi soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev (prvi odstavek 305. člena tega zakona) ali Agencije za zavarovalni nadzor (šesti odstavek 323. člena tega zakona);
– če članu ne izplača odkupne vrednosti na način in v roku iz 310. člena tega zakona;
– če po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada opravi izplačilo odkupne vrednosti ali nadaljuje s sprejemanjem vplačil (tretji odstavek 320. člena tega zakona v zvezi s prvim ali drugim odstavkom 306. člena ZISDU-2);
– če si po nastopu razloga za začetek likvidacije pokojninskega sklada izplača provizijo za upravljanje v nasprotju s tretjim odstavkom 320. člena tega zakona v zvezi s tretjim odstavkom 306. člena ZISDU-2.
(2) Z globo od 40 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca pokojninskega sklada, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
383. člen 
(hujše kršitve skrbnika) 
(1) Z globo od 1.250 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje skrbnik:
– če ne opravlja storitve vodenja računov in hrambe vrednostnih papirjev ter ne izpolnjuje drugih obveznosti iz četrtega odstavka 263. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 174. člena ZISDU-2;
– če z upravljavcem pokojninskega sklada sklene posel nakupa ali prodaje ali drug posel, katerega predmet je naložba pokojninskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve in ki ga upravlja ta upravljavec pokojninskega sklada (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s prvim in drugim odstavkom 170. člena ZISDU-2);
– če ne loči premoženja pokojninskega sklada od svojega premoženja in premoženja drugih pokojninskih skladov, za katere opravlja skrbniške storitve, ali od drugega premoženja na način, določen v 264. členu tega zakona v zvezi z 187. in 188. členom ZISDU-2;
– če vrednostnih papirjev, ki so bili izdani kot pisne listine in niso v zbirni hrambi pri klirinško depotni družbi, ne hrani ločeno od vrednostnih papirjev drugega pokojninskega sklada in drugih vrednostnih papirjev, ki jih hrani (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi z šestim odstavkom 187. člena ZISDU-2);
– če brez pisnega pogodbenega pooblastila prenese opravljanje posameznih skrbniških storitev na banko ali drugo finančno družbo ali prenese opravljanje skrbniških storitev na banko ali drugo finančno družbo, ki nima dovoljenja pristojnega organa za opravljanje teh storitev (četrti odstavek 263. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 181. člena ZISDU-2);
– če izvrši nalog upravljavca pokojninskega sklada za izplačilo v breme posebnega denarnega računa, če bi bilo tako izplačilo v nasprotju s tem zakonom in pravili upravljanja pokojninskega sklada (267. člen tega zakona);
– če izda upravljavcu pokojninskega sklada soglasje za najetje kredita za račun pokojninskega sklada, čeprav so pogoji kredita manj ugodni kot običajni tržni pogoji (tretji odstavek 279. člena tega zakona);
– če sklene posel s pokojninskim skladom, za katerega opravlja skrbniške storitve (2. točka prvega odstavka 278. člena tega zakona).
(2) Z globo od 125 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prejšnjih členov.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se skrbnik kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, odgovorna oseba skrbnika pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.
384. člen 
(lažje kršitve skrbnika) 
(1) Z globo od 400 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje skrbnik:
– če v roku dveh mesecev od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja pokojninskega sklada iz 319. člena tega zakona ne opravi postopka zbiranja ponudb upravljavcev pokojninskih skladov, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja pokojninskega sklada in so pripravljene prevzeti upravljanje pokojninskega sklada (drugi odstavek 319. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 274. člena ZISDU-2);
– če v primeru iz prvega odstavka 320. člena tega zakona ne začne likvidacije pokojninskega sklada (tretji odstavek 320. člena tega zakona v zvezi s prvim odstavkom 275. člena ZISDU-2);
– če ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 320. člena tega zakona v zvezi s tretjim odstavkom 305. člena ZISDU-2.
(2) Z globo od 40 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
385. člen 
(kršitve drugih oseb) 
(1) Z globo od 1.250 eurov do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
– če zbira denarna sredstva ali posreduje pri zbiranju denarnih sredstev ali kako drugače zagotavlja pogoje za zbiranje denarnih sredstev v nasprotju s tretjim odstavkom 216. člena tega zakona;
– če upravlja vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla in ni oseba iz 297. člena tega zakona ali če upravlja vzajemni pokojninski sklad ali podsklad krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, ki zagotavlja zajamčeno donosnost in ni oseba iz 297. člena tega zakona;
– če uporablja ime ali firmo v nasprotju drugim odstavkom 256. člena tega zakona.
(2) Z globo od 125 do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik:
– če zbira denarna sredstva ali posreduje pri zbiranju denarnih sredstev ali kako drugače zagotavlja pogoje za zbiranje denarnih sredstev v nasprotju s tretjim odstavkom 216. člena tega zakona;
– če upravlja vzajemni pokojninski sklad ali krovni pokojninski sklad ali kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla in ni oseba iz 297. člena tega zakona ali če upravlja vzajemni pokojninski sklad ali podsklad krovnega pokojninskega sklada ali kritni sklad ali skupino kritnih skladov, na podlagi katerih se izvaja naložbena politika življenjskega cikla, ki zagotavlja zajamčeno donosnost in ni oseba iz 297. člena tega zakona.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od 41.000 do 370.000 eurov, posameznik pa z globo od 400 do 3.600 eurov, odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika pa z globo od 2.500 do 12.000 eurov.
386. člen 
(prekrškovni organ) 
(1) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz 381. do 385. člena tega zakona, je pristojni nadzorni organ iz 350. in 351. člena tega zakona.
(2) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz prvega in drugega odstavka 379. člena tega zakona in iz prvega do petega odstavka 380. člena tega zakona, je inšpektorat.
(3) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 379. člena tega zakona, je zavod.
(4) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških iz šestega, sedmega in osmega odstavka 380. člena tega zakona, je upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
387. člen 
(zastaranje) 
(1) Postopek o prekršku za prekrške tretjega odstavka 381. člena, tretjega odstavka 383. člena in tretjega odstavka 385. člena tega zakona ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.
(2) Zastaranje postopka o prekrških pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška.
(3) Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekrških iz prvega odstavka tega člena v nobenem primeru ni več mogoč, ko preteče šest let od dneva, ko je bil prekršek storjen.
388. člen 
(višina glob) 
Globe, predpisane s tem zakonom, se lahko v hitrem postopku izrečejo v katerikoli višini razpona, predpisani s tem zakonom.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 
PETNAJSTI DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
389. člen 
(varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih) 
Uživalcem, ki so uveljavili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja do uveljavitve tega zakona, se od uveljavitve tega zakona naprej zagotavljajo pravice v obsegu, določenem s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, in se usklajujejo po določbah tega zakona.
390. člen 
(postopki pred uveljavitvijo tega zakona) 
(1) V postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja ali za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se pravice na podlagi invalidnosti določijo po predpisih, veljavnih na dan nastanka invalidnosti. Pri uveljavitvi pravic na podlagi invalidnosti, nastali do 31. decembra 2012 se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732.
(3) Upravičencem iz drugega odstavka tega člena, pri katerih je invalidnost nastala do 31. decembra 2012 ter upravičencem iz 391., 394. ali iz tretjega odstavka 395. člena tega zakona, se v primeru, če odmerjena pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu uveljavitve pravice ne dosega ali preseže znesek pokojnine, odmerjene od najnižje ali najvišje pokojninske osnove, določene s tem zakonom in preračunane s faktorjem 0,732, pokojnina odmeri od tako preračunane najnižje ali najvišje pokojninske osnove.
(4) Upravičencem iz prejšnjega odstavka je zagotovljena najnižja pokojnina v višini, določeni v 39. členu tega zakona.
391. člen – upoštevan ZPIZ-2B 
(varstvo pričakovanih pravic) 
(1) Osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po uveljavitvi tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se za priznanje in odmero starostne pokojnine na dan uveljavitve pravice oziroma do dneva prenehanja zavarovanja upoštevajo: pokojninska in dodana doba, osnove, starost, vključno z njenimi možnimi znižanji, način določitve pokojninske osnove (18 letno povprečje), vrednotenje pokojninske dobe ter možna zmanjšanja in povečanja te pokojnine.
(3) Pri odmeri pokojnine po prvem in drugem odstavku tega člena se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena, ki ostane v zavarovanju, ob izpolnitvi pogojev uveljavi pravico do pokojnine iz drugega odstavka 40. člena tega zakona, se ji ta pokojnina in pokojnina po prenehanju zavarovanja, ne glede na prvi odstavek tega člena, odmeri izključno po določbah tega zakona.
(5) Pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona izpolni tudi zavarovanec, ki je do uveljavitve tega zakona vložil zahtevek za dokup pokojninske dobe, s katero bi izpolnil pogoje za pridobitev te pokojnine, odločba o priznanju pokojninske dobe pa mu je bila izdana po uveljavitvi tega zakona.
392. člen 
(varstvo pravic družinskih članov) 
(1) Družinski člani umrlega, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnili starost za pridobitev pravice do vdovske ali družinske pokojnine po 110., 119., 421., 425. in 426. členu ZPIZ-1, lahko uveljavijo pravico do vdovske ali družinske pokojnine po ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi tega zakona, če so izpolnjeni pogoji določeni v 109. členu ZPIZ-1.
(2) Za ugotovitev pogoja preživljanja in odmere pokojnine osebam iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi, veljavni na dan uveljavitve pravice do pokojnine.
(3) Družinskim članom uživalcev pokojnin po posebnih predpisih se vdovska pokojnina ali družinska pokojnina prizna in odmeri pod pogoji, določenimi s tem zakonom, od pokojnine, do katere je bil umrli upravičen ob smrti.
(4) Vdovska pokojnina, pridobljena do 31. decembra 2011 v višini, določeni v šestem odstavku 12. člena Zakona o varstvenem dodatku (Uradni list RS, št. 10/08, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 – ZSVarPre-A), se od uveljavitve tega zakona usklajuje tako kot pokojnine po določbah tega zakona.
393. člen 
(pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po tem zakonu) 
(1) Osebe, ki po uveljavitvi tega zakona nimajo lastnosti zavarovanca po tem zakonu, imele pa so lastnost zavarovanca po prejšnjih predpisih, lahko uveljavijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(2) Pravico do družinske ali vdovske pokojnine lahko pod pogoji in na način, ki jih določa ta zakon, uveljavijo družinski člani osebe iz prejšnjega odstavka, prav tako pa tudi družinski člani uživalca pokojnine po prejšnjih predpisih, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon za družinske člane.
394. člen 
(varstvo pričakovanih pravic za brezposelne, delovne invalide in prejemnike poklicne pokojnine) 
(1) Zavarovanec, ki je na dan 31. decembra 2012 uživalec denarnega nadomestila po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti oziroma predpisih o urejanju trga dela in je to pravico užival vse do izteka obdobja, za katerega mu je bila dodeljena, ali mu je ta pravica po teh predpisih mirovala, ker je bil vključen v javna dela in je v tem času dopolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, skladno s predpisi, veljavnimi do uveljavitve tega zakona, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(2) Zavarovanec, ki je na dan 31. decembra 2012 vključen v obvezno zavarovanje na podlagi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev, ki mu jih plačuje zavod za zaposlovanje, in je v tem času dopolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, skladno s predpisi, veljavnimi do uveljavitve tega zakona, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(3) Zavarovanec, ki je na dan 31. decembra 2012 uživalec pravice iz prvega odstavka in po prenehanju te pravice pridobi še pravico iz prejšnjega odstavka, in je v tem času dopolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, skladno s predpisi, veljavnimi do uveljavitve tega zakona, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(4) Zavarovanec, ki mu je na dan 31. decembra 2012 manjkalo za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, do tri leta starosti in tri leta pokojninske dobe ali manj in ima na ta dan priznan status delovnega invalida II. ali III. kategorije invalidnosti, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ko dopolni manjkajočo starost in pokojninsko dobo. Invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je na dan 31. decembra 2012 prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in mu je na ta dan manjkalo za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih veljavnih do uveljavitve tega zakona do pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj, se lahko upokoji po predpisih veljavnih do uveljavitve tega zakona, ko dopolni manjkajočo starost in pokojninsko dobo.
(5) Pravico do starostne pokojnine ima tudi zavarovanec, ki mu je do 31. decembra 2012 po predpisih o delovnih razmerjih odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, in mu je po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti zagotovljeno denarno nadomestilo do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(6) V primeru, če se med prejemanjem poklicne pokojnine spremenijo pogoji za starostno upokojitev v obveznem pokojninskem zavarovanju, so vsi prejemniki poklicnih pokojnin upravičeni do uveljavljanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod pogoji, ki so veljali ob času pridobitve pravice do poklicne pokojnine.
(7) Zavarovanec, ki mu bo na podlagi postopkov ugotavljanja prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev v skladu s 97. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 103/07, 45/08 – ZArbit) o katerih je bil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje obveščen pred 31. decembrom 2012, odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov do 30. junija 2013, se lahko upokoji po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, pod pogojem, če mu je na dan 31. decembra 2012 manjkalo za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona do tri leta starosti in tri leta pokojninske dobe ali manj.
(8) Upravičencem iz prejšnjih odstavkov tega člena, ki pridobijo pravico do starostne pokojnine po predpisih veljavnih do tega zakona, se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732.
395. člen 
(ponovna odmera pokojnine uživalcu pokojnine po prejšnjih predpisih) 
(1) Uživalcu delne pokojnine, priznane po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, se ob prenehanju zavarovanja starostna pokojnina odmeri na način, določen v 58. ali 417. členu ZPIZ-1.
(2) Uživalcu starostne pokojnine, priznane po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, ki se je ali se bo ponovno vključil v obvezno zavarovanje, se ob prenehanju ponovnega zavarovanja starostna pokojnina odmeri na način, določen v 180. ali 417. členu ZPIZ-1.
(3) Pri odmeri pokojnine po prvem ali drugem odstavku tega člena se pri izračunu nove pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki določeni s tem zakonom in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732.
396. člen 
(uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih, ter ukinitev pravice uživalcem, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev) 
(1) Uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. decembra 2002, in uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po ZPIZ-1, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona.
(2) Denarna nadomestila se uživalcem iz prejšnjega odstavka usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine po tem zakonu.
(3) Uživalci pravic iz prvega odstavka tega člena lahko pridobijo pravice po tem zakonu le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se zavarovancem, ki na dan 31. decembra 2012 niso v delovnem razmerju ali niso obvezno zavarovani, so pa prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja in izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, z uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma najkasneje s 1. majem 2013 preneha izplačevati nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, če do tega datuma ne uveljavijo pravice do pokojnine.
397. člen 
(pravice invalidov III. kategorije) 
(1) Zavarovanec iz drugega in tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1, ki ni pridobil pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije ali II. kategorije invalidnosti po dopolnjenem 50. letu starosti, lahko po uveljavitvi tega zakona zahteva, da se mu prizna pravica iz invalidskega zavarovanja, če na dan 31. decembra 2012 izpolnjuje pretežnost zavarovanja za širši obseg pravic po ZPIZ-1.
(2) Pravica iz invalidskega zavarovanja se zavarovancu iz prejšnjega odstavka prizna od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
398. člen – upoštevan ZPIZ-2A 
(upoštevanje znižanja starostne meje po prejšnjih predpisih) 
(1) Zavarovanci, ki so na dan 1. januarja 2001 delali na delovnih mestih, na katerih se jim je štela zavarovalna doba s povečanjem in imeli najmanj 25 let (moški) ali 23 let (ženske) pokojninske dobe, imajo še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do znižanja starostnih mej za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določenih v 27. členu tega zakona, na način, kot je bil določen s predpisi, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se zavarovancem, ki se jim je do 31. decembra 2000 štela zavarovalna doba s povečanjem, starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določene v 27. členu tega zakona, znižajo za toliko mesecev, za kolikor je bila povečana zavarovalna doba.
(3) Zavarovancem, ki se jim je zavarovalna doba štela s povečanjem na podlagi osebnih okoliščin po predpisih, veljavnih do 31. decembra 1999, zavarovancem iz 201. člena ZPIZ-1 in zavarovancem iz 138. člena tega zakona, se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža za toliko mesecev, kolikor znaša povečanje zavarovalne dobe ali prišteta doba.
(4) Če je zavarovanec upravičen do znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 27. členu v povezavi z 28. členom tega zakona in po prvem do tretjem odstavku tega člena, se znižanje izvede najprej skladno s prvim do tretjim odstavkom tega člena, nato pa se tako znižana starostna meja zniža še po 28. členu tega zakona, vendar največ do minimalnih starostnih mej, določenih v 28. členu tega zakona.
(5) Zavarovalna doba s povečanjem, dopolnjena do uveljavitve ZPIZ-1, se šteje v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
(6) Ne glede na določbo tretjega odstavka 204. člena tega zakona o dopolnitvi zahtevane starosti, pridobi zavarovanec v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2019 pravico do poklicne pokojnine, ko glede na stopnjo povečanja na delovnem mestu, kjer se je v skladu s prejšnjimi predpisi zavarovalna doba štela s povečanjem po stopnji 12/17, doseže starost 51 let in 6 mesecev, po stopnji 12/18 pa starost 50 let.
399. člen – upoštevan ZPIZ-2B 
(postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih) 
(1) Ne glede na določbe:
– Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odl. US, 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 15/13 – ZNPPol in 15/13 – ZODPol) in
– Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15),
zavarovanec ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine pred dopolnitvijo starosti in pokojninske dobe:
Leto
Starost
Pokojninska doba
moški
ženska
moški
ženska
leta/meseci
leta/meseci
leta/meseci
leta/meseci
2016
56
53
36
33
2017
56/3
53/3
36/3
33/3
2018
56/6
53/6
36/6
33/6
2019
56/9
53/9
36/9
33/9
2020
57 
54
37
34
2021
57/3 
54/3
37/3
34/3
2022
57/6
54/6
37/6
34/6
2023
57/9
54/9
37/9
34/9
2024
58
55
38
35
2025
58/3
55/3
38/3
35/3
2026
58/6
55/6
38/6
35/6
2027
58/9
55/9
38/9
35/9
2028
59
56
39
36
2029
59/3
56/3
39/3
36/3
2030
59/6
56/6
39/6
36/6
2031
59/9
56/9
39/9
36/9
2032
60
57
40
37
2033
57/3
37/3
2034
57/6
37/6
2035
57/9
37/9
2036
58
38
2037
58/3
38/3
2038
58/6
38/6
2039
58/9
38/9
2040
59
39
2041
59/3
39/3
2042
59/6
39/6
2043
59/9
39/9
2044
60
40
(2) Zavarovancem iz prejšnjega odstavka, ki so delali na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, se starostne meje iz prejšnjega odstavka znižajo za toliko mesecev, kolikor je znašalo povečanje zavarovalne dobe, vendar največ do:
Starost
leta/meseci
2016 
51
2017 
51/3
2018 
51/6
2019 
51/9
2020 
52
2021 
52/3
2022 
52/6
2023 
52/9
2024 
53
2025 
53/3
2026 
53/6
2027 
53/9
2028 
54
400. člen 
(upoštevanje plačil po prejšnjih predpisih) 
(1) Pri izračunu pokojninske osnove se za obdobja do uveljavitve tega zakona upoštevajo plače in osnove, od katerih so bili plačani prispevki, po predpisih veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(2) Pri izračunu pokojninske osnove se za čas do 31. decembra 1991 prejete plače in osnove, od katerih so bili plačani prispevki, upoštevajo v neto zneskih, za čas od 1. januarja 1992 do 31. decembra 2012 pa se preračunajo v neto zneske po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
(3) Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa do uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98), se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot posebni delovni pogoj. Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa za obdobje od 1. aprila 1992 do uveljavitve tega zakona, se pri izračunu pokojninske osnove upošteva največ za toliko ur dela preko polnega delovnega časa, kolikor je dovoljeno po predpisih o delovnih razmerjih, in pod pogojem, da so od nje plačani prispevki.
401. člen 
(pravice iz zavarovanja za ožji obseg) 
(1) Zavarovancem, ki so bili do uveljavitve pravic po tem zakonu pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, se pokojnina odmeri brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi iz prvega odstavka 36. člena tega zakona, vendar najmanj v višini 26 % najnižje pokojninske osnove.
(2) Zavarovanci iz prejšnjega odstavka nimajo pravice do delne pokojnine, letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo.
(3) Zavarovanci iz prvega odstavka tega člena nimajo pravic na podlagi ugotovljene II. ali III. kategorije invalidnosti, razen invalidske pokojnine.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo slepi in nepokretni zavarovanci iz 100. člena tega zakona.
401.a člen – upoštevan ZPIZ-2H 
(enakost pravic glede na vplačane prispevke) 
(1) Zavarovancem iz 11. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83, 21/87, 48/87, 27/89 in Uradni list RS, št. 14/90, 30/90, 44/90 in 10/91; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ/83), ki so vplačevali prispevke vsaj v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83, se za obdobja tako plačanih prispevkov zagotavljajo enake pravice iz obveznega zavarovanja kot zavarovancem iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83.
(2) Uživalec pokojnine, ki je v skladu s prejšnjim odstavkom upravičen do višje pokojnine, lahko zahteva novo odmero pokojnine. Zavarovanec, ki se mu izplačuje del pokojnine in je v skladu s prejšnjim odstavkom upravičen do višjega dela pokojnine, lahko zahteva novo odmero dela pokojnine.
402. člen 
(izplačevanje invalidnin, odpravnin in oskrbnin ter škoda iz naslova invalidnin) 
(1) Uživalcem invalidnin, ki so pridobili pravico po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, se izplačuje denarno nadomestilo za telesno okvaro v znesku, kot je bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Odpravnine in oskrbnine, ki so bile priznane pred uveljavitvijo tega zakona, se izplačujejo v znesku, kot je bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz 190. in 191. člena tega zakona, obsega tudi škodo iz naslova izplačanih invalidnin za telesno okvaro, priznano po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
403. člen – upoštevan ZPIZ-2J, ZPIZ-2M 
(izvedenska mnenja o vrsti in stopnji telesne okvare) 
(1) Vrste in stopnje telesnih okvar iz osmega odstavka 181. člena tega zakona določi minister, pristojen za zdravje, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za varstvo invalidov, v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do uveljavitve novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar iz prejšnjega odstavka, se pri pripravi izvedenskih mnenj iz osmega odstavka 181. člena tega zakona uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89).
(3) Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89) ali novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar iz prvega odstavka tega člena, pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145., 147. in 149. člena ZPIZ-1.
(4) Invalidnine za telesno okvaro za upravičence iz prejšnjega odstavka in za uživalce iz prvega odstavka prejšnjega člena znašajo toliko, kot so bile določene za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona. Uživalcu pokojnine, ki je pokojnino pridobil v sorazmernem delu po določbah mednarodnih pogodb o socialni varnosti, se znesek invalidnine za telesno okvaro odmeri v sorazmernem delu.
(5) Od 1. januarja 2022 dalje se invalidnine za telesno okvaro usklajujejo v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
(6) Invalidnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Invalidnina se ne izplačuje v času, ko upravičenec biva v tujini, razen v primeru, če je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
(7) Izvedenska mnenja o vrsti in stopnji telesne okvare iz tretjega odstavka tega člena dajejo izvedenski organi Zavoda določeni s tem zakonom.
(8) Zavarovanec, ki je bil do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena.
404. člen 
(izplačevanje pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov) 
(1) Uživalcem pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) se od uveljavitve tega zakona izplačuje pokojnina v znesku, kot je bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona, in se usklajuje tako kot pokojnine po tem zakonu.
(2) Po smrti uživalca pokojnine iz prejšnjega odstavka pridobi njegov zakonec pravico do pokojnine pod pogoji iz 17. in 22. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) in v višini, določeni v 25. členu navedenega zakona.
405. člen 
(usklajevanje dodatka upravičencem do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ in preživnine po predpisih o preživninskem varstvu kmetov) 
Dodatek po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 10/08 – ZvarDod, 61/10 in 40/11 – ZSVarPre) in preživnina po Zakonu o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79, 1/86, 114/06 – ZUTPg, 10/08 – ZvarDod, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 – ZSVarPre-A) pridobljena do 31. decembra 2011, se od uveljavitve tega zakona usklajujeta tako kot pokojnine po določbah tega zakona.
406. člen – upoštevan ZSVarPre-C 
(uskladitev lastnosti zavarovanca) 
(1) Osebe, ki so bile ob uveljavitvi tega zakona na šolanju in so opravljale samostojno dejavnost, se morajo od prvega dne po izteku šolskega leta, v katerem je začel veljati ta zakon, obvezno zavarovati, če še naprej opravljajo samostojno dejavnost.
(2) Osebe, ki so se na podlagi 18. člena ZPIZ-1 odjavile ali vložile odjavo iz zavarovanja do 31. decembra 2012, ker njihov dobiček v zadnjih treh letih ni presegal zneska minimalne plače in so ob uveljavitvi tega zakona še vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti, se morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona obvezno zavarovati.
(3) Zavod na podlagi podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje in poslovnega registra za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki se v roku iz prejšnjih odstavkov niso vključile v zavarovanje, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. januarja 2014 naprej.
(4) Uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi tega zakona opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena tega zakona, najpozneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladi svoj status z določbami 116. člena tega zakona. Ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem vložitve prijave v zavarovanje.
(5) Uživalcu pokojnine, ki v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne uskladi svojega statusa, se od prvega dne naslednjega meseca po preteku roka preneha izplačevati pokojnina, zavod pa na način, določen v tretjem odstavku tega člena, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. januarja 2014 naprej.
(6) Do ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje, se osebe iz petega odstavka 19. člena tega zakona obvezno zdravstveno zavarujejo za primer bolezni, poškodbe zunaj dela, poklicne bolezni in poškodbe pri delu, za pravice do plačila zdravstvenih storitev, nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev. Prispevek zavarovanca po stopnji 6,36 %, prispevek delodajalca po stopnji 6,56 % ter prispevek za poškodbo pri delu 0,53 % plačuje Republika Slovenija od osnove, ki je določena za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(7) Do ureditve v zakonu, ki ureja zavarovanje za starševsko varstvo, se osebe iz petega odstavka 19. člena tega zakona obvezno zavarujejo za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca po stopnji 0,10 % in prispevek delodajalca po stopnji 0,10 % plačuje Republika Slovenija od osnove, ki je določena za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(8) Za zavarovance, ki so ob uveljavitvi tega zakona vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja rejniške dejavnosti kot poklic, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi podatkov ministrstva, pristojnega za družino, izvede spremembe podatkov o zavarovanju zaradi uskladitve s petim odstavkom 19. člena tega zakona.
407. člen 
(uskladitev določb o zavarovanju kmetov) 
(1) Zavarovanci, ki so bili do uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi ukrepov kmetijske politike kot prenosniki kmetijskega gospodarstva, so od uveljavitve tega zakona zavarovani po šestem odstavku 25. člena tega zakona in plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Osnova iz prejšnjega odstavka se usklajuje s stopnjami rasti minimalne plače.
(3) Zavarovanci, ki so bili v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona vključeni v zavarovanje na podlagi šeste alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, lahko ostanejo vključeni v zavarovanje pod enakimi pogoji tudi po uveljavitvi tega zakona, tako da plačujejo prispevke od osnove, od katere jim je bil obračunan prispevek za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.
(4) Osnova iz prejšnjega odstavka se usklajuje na način, določen v drugem odstavku tega člena.
(5) Ne glede na določbo tretje alineje prvega odstavka 153. člena tega zakona je do ureditve v predpisih s področja kmetijstva zavezanec za plačilo prispevka delodajalca za zavarovance iz 17. člena tega zakona, iz petega in šestega odstavka 25. člena tega zakona ter za zavarovance iz prvega in tretjega odstavka tega člena Republika Slovenija.
408. člen 
(dokup dobe študija v prehodnem obdobju) 
(1) Zavarovanec lahko v treh letih po uveljavitvi tega zakona uveljavi pravico do dokupa dveh let dobe za čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, če v tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje, pod pogojem, da ima ob vložitvi zahtevka dopolnjenih najmanj 38 let pokojninske dobe brez dokupa (moški) oziroma 35 let pokojninske dobe brez dokupa (ženske).
(2) Osnova za plačilo prispevka za vštevanje obdobij iz prejšnjega odstavka je enaka 70 % osnove iz 151. člena tega zakona. Prispevek za dokup pokojninske dobe je zavarovanec dolžan plačati v enkratnem znesku v roku 15 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.
(3) Ne glede na drugi odstavek 30. člena tega zakona se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz drugega odstavka tega člena.
409. člen 
(konstituiranje sveta zavoda) 
(1) Svet zavoda se konstituira v skladu z določbami 186. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Svet zavoda, ki deluje ob uveljavitvi tega zakona, deluje naprej v isti sestavi do konstituiranja sveta zavoda v skladu s tem zakonom.
(3) Svet zavoda je dolžan uskladiti statut in druge splošne akte zavoda, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, najkasneje v treh mesecih po konstituiranju.
410. člen 
(odložitev začetka uporabe določb o najnižji osnovi za plačilo prispevkov ter o dohodkovnem cenzusu) 
(1) Ne glede na določbe četrtega odstavka 144. člena in drugega odstavka 152. člena tega zakona, v prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov od plače in nadomestila plače v obdobju od leta 2014 do vključno leta 2017 znaša 52 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2018 znaša 54 %, v letu 2019 znaša 56 %, v letu 2020 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(2) Ne glede na določbi četrtega in devetega odstavka 145. člena tega zakona za zavarovance iz 15. in 17. člena tega zakona v prehodnem obdobju dobiček za določitev najnižje zavarovalne osnove in najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2014 znaša 52 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2015 znaša 54 %, v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(3) Ne glede na določbo drugega stavka drugega odstavka 145. člena tega zakona se za zavarovance iz 15. člena tega zakona ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne osnove iz prvega odstavka 145. člena tega zakona v letu 2014 zniža za 30 % in v letu 2015 za 28 %.
(4) Ne glede na določbi četrtega in devetega odstavka 145. člena tega zakona za zavarovance iz 16. člena tega zakona v prehodnem obdobju dobiček za določitev najnižje zavarovalne osnove in najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2014 znaša 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se od leta 2015 do leta 2020 znesek vsako leto zvišuje za pet odstotnih točk, dokler ne doseže zneska 90 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka 147. člena tega zakona v prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona v letu 2013 znaša 56 %, v letu 2014 znaša 57 %, v letu 2015 znaša 58 %, v letu 2016 znaša 59 %, od leta 2017 dalje pa 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(6) Ne glede na določbe četrtega odstavka 147. člena tega zakona v prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2014 znaša 52 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2015 znaša 54 %, v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(7) Ne glede na določbe 149. člena tega zakona za zavarovance iz drugega, tretjega in petega odstavka 25. člena tega zakona v prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2014 znaša 52 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2015 znaša 54 %, v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.
(8) Ne glede na določbo šestega odstavka 130. člena tega zakona se zavarovancem iz 18. člena tega zakona v prehodnem obdobju v letu 2014 prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 52 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, znesek zvišuje za dve odstotni točki, tako da v letu 2015 znaša 54 %, v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.
(9) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena in določbo četrtega odstavka 144. člena tega zakona je najnižja osnova za plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2014 minimalna plača.
(10) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena in določbo četrtega odstavka 147. člena tega zakona je najnižja osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona do vključno meseca februarja 2014 najnižja pokojninska osnova, povečana za davke in prispevke, po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(11) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov so v letih 2013 in 2014 osnove za določitev najnižje zavarovalne osnove in najnižje osnove za plačilo prispevkov določene v višini minimalne plače Republike Slovenije.
411. člen – upoštevan ZPIZ-2A 
(določitev prehoda na zavarovalne osnove, določene v skladu s 145. členom tega zakona) 
(1) Zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona, ki so do uveljavitve tega zakona plačevali prispevke na podlagi zavarovalne osnove, določene v skladu z 209. členom ZPIZ-1, plačujejo prispevke od te zavarovalne osnove tudi za vsa obdobja po uveljavitvi tega zakona do določitve nove zavarovalne osnove v skladu s 145. členom tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 410. člena tega zakona ter ne glede na določbe četrtega odstavka 144. člena tega zakona, četrtega odstavka 147. člena tega zakona, 149. člena tega zakona ter drugega odstavka 152. člena tega zakona je najnižja osnova za plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2014 oziroma za osnove do vključno meseca februarja 2014 minimalna plača.