Uradni list

Številka 42
Uradni list RS, št. 42/2022 z dne 24. 3. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 42/2022 z dne 24. 3. 2022

Kazalo

825. Uredba o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito, stran 2181.

  
Na podlagi drugega odstavka 23. člena, drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 33. člena ter za izvrševanje 17. člena Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito 
I. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba določa način zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito in prosilcem za začasno zaščito.
(2) Za namene izvajanja te uredbe se šteje, da družino sestavljajo ožji družinski člani iz drugega odstavka 36. člena Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: zakon).
II. PROSILCI ZA ZAČASNO ZAŠČITO 
2. člen 
(prosilci za začasno zaščito) 
(1) Prosilec za začasno zaščito se lahko do dokončne odločitve o njegovi vlogi o začasni zaščiti nastani v nastanitvenih centrih, kjer mu je zagotovljena ustrezna prehrana.
(2) Urad, pristojen za oskrbo in integracijo migrantov (v nadaljnjem besedilu: urad), organizira prevoz prosilca za začasno zaščito v najbližji sprejemni center, če ima lastni prevoz ali mu je prevoz zagotovljen kako drugače, pa se lahko prosilec za začasno zaščito v najbližji sprejemni center odpelje sam.
(3) Urad zagotovi prosilcem za začasno zaščito informacije z izdajo informativnih brošur v elektronski in tiskani obliki ter organiziranjem informacijske službe.
III. NAČIN ZAGOTAVLJANJA PRAVIC OSEBAM Z ZAČASNO ZAŠČITO 
3. člen 
(pravica do prehrane) 
Urad ob smiselni uporabi priporočil referenčnih vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil, izdanih s strani inštituta, pristojnega za javno zdravje, zagotovi osebi z začasno zaščito, ki je nastanjena v nastanitvenem centru, prehrano, ki praviloma obsega tri obroke dnevno. V primeru bistvenega povečanja števila nastanjenih oseb z začasno zaščito je število obrokov ob upoštevanju referenčnih vrednosti za energijski vnos lahko tudi manjše. Otrokom do 18. leta starosti je prilagojena prehrana glede na njihovo starost in potrebe, imajo pa tudi pravico do dopoldanske in popoldanske malice, ki je prilagojena njihovi starosti in potrebam. Do dopoldanske in popoldanske malice so upravičene tudi nosečnice in doječe matere. Osebi s posebnimi zdravstvenimi potrebami, ki jih dokaže z mnenjem zdravstvenega osebja, urad zagotovi ustrezno prehrano.
4. člen 
(nastanitev ranljivih skupin oseb) 
Ranljive skupine oseb iz 4. točke 3. člena zakona se v nastanitvenih centrih nastanijo ločeno od drugih oseb z začasno zaščito, pri čemer se na podlagi individualne ocene upoštevajo njihove posebne potrebe.
5. člen 
(postopek za dodelitev denarne pomoči za zasebno nastanitev) 
(1) Postopek za dodelitev denarne pomoči za zasebno nastanitev se začne na zahtevo osebe z začasno zaščito in se vloži pri uradu na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Zahtevku se priložijo kopija najemne pogodbe za prostore, v katerih bo oseba nastanjena, izpis prilivov na vseh bančnih računih vlagatelja, njegovih družinskih članov in zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), za zadnje tri mesece pred mesecem vložitve zahtevka ter druga dokazila o dejstvih, ki vplivajo na upravičenost in odmero denarne pomoči za zasebno nastanitev. Oseba, ki ne more predložiti izpisov prilivov na bančnih računih, o tem poda izjavo.
(3) Če oseba z začasno zaščito biva brezplačno na zasebnem naslovu, namesto najemne pogodbe iz prejšnjega odstavka priloži kopijo dogovora o uporabi nepremičnine. Iz dogovora mora izhajati obdobje uporabe nepremičnine in dogovor o mesečnem plačilu stroškov, ki nastanejo v povezavi z uporabo nepremičnine (npr. stroški za dobavljeno energijo, ogrevanje stanovanja, komunalne storitve, obratovanje skupnih delov stanovanjske ali večstanovanjske stavbe).
(4) Denarna pomoč za zasebno nastanitev se osebi z začasno zaščito dodeli z dnem vložitve zahtevka, če jo na ta dan že prejema, pa od naslednjega dne po poteku obdobja, za katero je bila pomoč že dodeljena.
(5) Denarna pomoč za zasebno nastanitev se dodeli za tri mesece oziroma za čas trajanja najemne pogodbe oziroma dogovora o uporabi nepremičnine, če je ta krajši od treh mesecev. Ne glede na prejšnji stavek se prva pomoč za zasebno nastanitev dodeli od dne vložitve zahtevka do vključno zadnjega dne tretjega meseca, ki sledi mesecu vložitve zahtevka.
(6) Če se vloži zahtevek za družinske člane, ki jih je oseba z začasno zaščito združila na podlagi zakona, in oseba z začasno zaščito denarno pomoč za zasebno nastanitev že prejema, se denarna pomoč določi na novo.
(7) Oseba z začasno zaščito uradu sporoči vsa dejstva in okoliščine oziroma spremembe, ki vplivajo na dodelitev in izplačilo denarne pomoči za zasebno nastanitev, v osmih dneh od dneva, ko so nastale oziroma je zanje izvedela.
6. člen 
(odmera denarne pomoči za zasebno nastanitev) 
(1) Višina denarne pomoči za zasebno nastanitev se osebam z začasno zaščito, ki nimajo dohodkov in drugih prejemkov ter zavezancev, določi v odstotku osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 9. člena te uredbe.
(2) Višina denarne pomoči za zasebno nastanitev se osebi z začasno zaščito, ki ima dohodke in druge prejemke ali zavezance, določi tako, da se od denarne pomoči za zasebno nastanitev iz prejšnjega odstavka odšteje višina povprečnih dohodkov in drugih prejemkov, ki so jih oseba z začasno zaščito, njeni družinski člani in zavezanci prejeli v preteklih treh mesecih. Šteje se, da je oseba z začasno zaščito začela prejemati dohodke oziroma druge prejemke s prvim dnem meseca, ki sledi mesecu, v katerem jih je oseba z začasno zaščito prvič prejela.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se pri odmeri denarne pomoči za zasebno nastanitev ne upoštevajo dohodki in prejemki, ki so jih oseba z začasno zaščito, njeni družinski člani oziroma zavezanci prenehali prejemati. Zahtevku se priloži dokazilo o prenehanju prejemanja teh dohodkov oziroma drugih prejemkov. Šteje se, da je oseba z začasno zaščito prenehala prejemati te dohodke oziroma druga sredstva s prvim dnem meseca, ki sledi mesecu, v katerem jih je oseba z začasno zaščito prenehala prejemati.
(4) Višina denarne pomoči za zasebno nastanitev se družini osebe z začasno zaščito določi kot razlika med denarno pomočjo za zasebno nastanitev iz prvega odstavka tega člena in seštevkom povprečnih dohodkov in drugih prejemkov vseh družinskih članov in zavezanca, ki so jih prejeli v preteklih treh mesecih.
7. člen 
(nova dejstva, okoliščine in spremembe) 
(1) Osebe z začasno zaščito, ki imajo veljavno odločbo o dodeljeni denarni pomoči za zasebno nastanitev, morajo uradu najpozneje v osmih dneh od nastanka sporočiti vse spremembe, ki lahko vplivajo na odmero denarne pomoči za zasebno nastanitev. Spremembe se sporočijo na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Spremembe iz prejšnjega odstavka so zlasti:
1. pridobitev ali izguba dohodkov in prejemkov iz 8. člena te uredbe,
2. sprememba števila družinskih članov (sklenitev zakonske zveze, rojstvo otroka, prihod združenih družinskih članov v Republiko Slovenijo itd.),
3. zaposlitev ali izguba zaposlitve,
4. odprtje ali sprememba transakcijskega računa,
5. sprememba prejemnika nakazila denarne pomoči za zasebno nastanitev,
6. sklenitev nove najemne pogodbe oziroma dogovora o uporabi nepremičnine,
7. sprememba višine najemnine in stroškov.
(3) Če je oseba z začasno zaščito na podlagi sporočenih in ugotovljenih sprememb upravičena do višje denarne pomoči za zasebno nastanitev, kot ji je bilo prvotno odmerjeno, urad na novo odmeri višino denarne pomoči za zasebno nastanitev za obdobje od prvega dne meseca, ki sledi mesecu nastanka spremembe. Na podlagi nove odmere se osebi z začasno zaščito izplača ugotovljena razlika med novo in prvotno odmerjeno višino denarne pomoči za zasebno nastanitev.
(4) Urad na novo odmeri višino denarne pomoči za zasebno nastanitev, če je oseba z začasno zaščito na podlagi sporočenih ali ugotovljenih sprememb upravičena do nižje denarne pomoči za zasebno nastanitev, kot ji je bilo prvotno odmerjeno, ali se ugotovi prenehanje upravičenosti do prejemanja denarne pomoči za zasebno nastanitev. V primeru upravičenosti do nižje denarne pomoči za nastanitev urad na novo odmeri višino denarne pomoči za nastanitev za obdobje od prvega dne meseca, ki sledi mesecu nastanka spremembe.
(5) V primeru spremembe iz 2. točke drugega odstavka tega člena urad osebi z začasno zaščito na novo odmeri višino denarne pomoči za zasebno nastanitev za obdobje od dne prejema obvestila o spremembi do izteka prvotno izdane odmere višine denarne pomoči za zasebno nastanitev.
(6) Kadar je urad že odločil o denarni pomoči za zasebno nastanitev, oseba z začasno zaščito pa se preseli v nastanitveni center ali ji je bivanje zagotovljeno drugače, oseba z začasno zaščito preneha prejemati pomoč za zasebno nastanitev z dnem spremembe.
8. člen 
(dohodki in prejemki) 
(1) Dohodki in prejemki osebe z začasno zaščito, njenih družinskih članov in zavezancev v skladu s to uredbo so naslednji periodični dohodki:
1. prejemki iz pogodbe o zaposlitvi,
2. denarno nadomestilo za primer brezposelnosti,
3. prejemki iz pogodbe o delu ali avtorske pogodbe,
4. pokojnina,
5. prejemki samozaposlenih,
6. renta, najemnina ali zakupnina,
7. prejemki, priznani s sodno odločbo.
(2) Dohodki in prejemki v skladu s to uredbo so tudi priložnostni dohodki, ki se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(3) Priložnostni dohodki iz prejšnjega odstavka so dohodki, ki jih je oseba z začasno zaščito za opravljeno delo prejela največ dvakrat v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka, dohodki od dela prek študentskega servisa in dohodki od dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost.
(4) Dohodki in prejemki v skladu s to uredbo, ki se upoštevajo kot priložnostni dohodki, so tudi:
– vsi drugi obdavčljivi dohodki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
– dobitki od iger na srečo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo,
– denarna sredstva, prejeta kot darilo,
– enkratni prejemki, priznani s sodno odločbo.
(5) Šteje se, da je oseba nehala prejemati periodične dohodke, če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je ostala brez rednega periodičnega dohodka.
(6) Prejemek v skladu s to uredbo ni denarna pomoč, prejeta na podlagi zakona.
9. člen 
(višina in izplačevanje denarne pomoči za zasebno nastanitev) 
(1) Višina mesečne denarne pomoči za zasebno nastanitev se določi glede na število družinskih članov osebe z začasno zaščito. Določi se v naslednjem odstotku od osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljnjem besedilu: osnovni znesek minimalnega dohodka), veljavnega na dan vložitve zahtevka za denarno pomoč za zasebno nastanitev:
število družinskih članov
odstotek osnovnega zneska 
minimalnega dohodka
1
100  %
2
130  %
3
160  %
4
190  %
5
210  %
6
230  %
7 ali več
250  %
(2) Sprememba višine osnovnega zneska minimalnega dohodka v času veljavnosti že izdane odločbe ne vpliva na višino odmere denarne pomoči za zasebno nastanitev. Denarna pomoč za zasebno nastanitev se izplačuje za obdobje trajanje začasne zaščite.
(3) Denarno pomoč za zasebno nastanitev izplačuje urad mesečno na transakcijski račun osebe z začasno zaščito oziroma z njenim soglasjem in soglasjem najemodajalca nepremičnine oziroma osebe, ki je sklenila dogovor o uporabi nepremičnine, namenjene bivanju (v nadaljnjem besedilu: nepremičnina), na transakcijski račun najemodajalca oziroma osebe, ki je sklenila dogovor o oddaji nepremičnine v uporabo. Obrazec soglasja je določen v Prilogi 1 te uredbe. Če oseba z začasno zaščito ne more odpreti transakcijskega računa, se denarno nadomestilo lahko izplača v gotovini v prostorih, ki jih določi urad, ali preko poštne nakaznice.
10. člen 
(najemnina in stroški po pogodbi) 
Če je pogodbena vsota najemnine in drugih stroškov, povezanih z najemom nepremičnine oziroma uporabo nepremičnine (npr. stroški za dobavljeno energijo, ogrevanje stanovanja, komunalne storitve, obratovanje skupnih delov stanovanjske ali večstanovanjske stavbe), nižja od višine mesečne denarne pomoči za zasebno nastanitev, določene v skladu s prejšnjim členom, se osebi z začasno zaščito izplača denarna pomoč za zasebno nastanitev v pogodbenem znesku iz najemne pogodbe oziroma iz dogovora o uporabi stanovanja.
11. člen 
(neupravičeno prejeta sredstva) 
(1) Osebi z začasno zaščito, za katero se ugotovi, da je neupravičeno prejemala denarno pomoč za zasebno nastanitev, urad izda odločbo o vračilu neupravičeno prejetih sredstev.
(2) Oseba z začasno zaščito mora neupravičeno prejeto denarno pomoč za zasebno nastanitev vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Če je oseba z začasno zaščito še naprej upravičena do prejemanja denarne pomoči za zasebno nastanitev, se lahko ne glede na prejšnji odstavek neupravičeno prejeta sredstva poračunajo z naslednjimi denarnimi pomočmi za zasebno nastanitev. Poračun se mesečno lahko izvede le do višine, ki upravičencu oziroma njegovi družini še omogoča dostojno življenje.
12. člen 
(pravica do zdravstvenega varstva) 
(1) Oseba z začasno zaščito uveljavlja zdravstvene storitve z izkaznico osebe z začasno zaščito.
(2) Stroške zdravstvenih storitev iz zakona krije urad. Vsak izvajalec mora predložiti računu podpisano izjavo odgovorne osebe, da so zdravstvene storitve opravljene v skladu s 27. členom zakona. Urad lahko glede opravljenih zdravstvenih storitev opravi nadzor pri posameznem izvajalcu, pri tem mu lahko pomaga ministrstvo, pristojno za zdravje.
13. člen 
(večji obseg zdravstvenega varstva) 
(1) Postopek za uveljavljanje pravice do večjega obsega zdravstvenega varstva se začne na zahtevek osebe z začasno zaščito, ki se vloži na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe. K obrazcu se predložijo ustrezna dokazila.
(2) Zdravstvena komisija na podlagi dokazil ugotavlja pravico do večjega obsega zdravstvenega varstva in odloči o odobritvi večjega obsega zdravstvenega varstva.
(3) Zdravstvena komisija lahko odobri večji obseg zdravstvenega varstva v utemeljenih primerih tudi za ciljne skupine brez podanega zahtevka osebe z začasno zaščito.
(4) Zdravstveno komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik in člani komisije imajo svoje namestnike, ki jih nadomeščajo v primeru njihove odsotnosti. Za predsednika komisije se imenuje predstavnik urada, za člane komisije pa se imenujejo predstavnik urada in trije člani s področja zdravstva.
(5) Mladoletne osebe z začasno zaščito so na podlagi odobritve zdravstvene komisije iz tretjega odstavka tega člena upravičene do zdravstvenega varstva v enakem obsegu kot otroci, ki so obvezno zdravstveno zavarovani kot družinski člani. V enakem obsegu so na podlagi odobritve zdravstvene komisije iz tretjega odstavka tega člena do zdravstvenega varstva upravičeni tudi šolajoči otroci po 18. letu starosti, in sicer do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
14. člen 
(postopek dodelitve in izplačilo denarne pomoči) 
(1) Postopek za dodelitev denarne pomoči se začne na zahtevo osebe z začasno zaščito, ki se vloži pri uradu na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Zahtevku se priloži izpis prilivov na vseh bančnih računih osebe z začasno zaščito, njenih družinskih članov in zavezancev za pretekli mesec pred mesecem vložitve zahtevka ter druga dokazila o dejstvih, ki vplivajo na upravičenost in odmero denarne pomoči. Oseba, ki ne more predložiti izpisov prilivov na bančnih računih, o tem poda izjavo.
(3) Denarno pomoč izplačuje urad, mesečno na transakcijski račun osebe z začasno zaščito. Če oseba z začasno zaščito ne more odpreti transakcijskega računa, se denarno nadomestilo lahko izplača v gotovini v prostorih, ki jih določi urad, ali preko poštne nakaznice.
(4) Oseba z začasno zaščito uradu sporoči vsa dejstva in okoliščine oziroma spremembe, ki vplivajo na dodelitev in izplačilo denarne pomoči, v osmih dneh od dneva, ko so nastale oziroma je zanje izvedela. Spremembe se sporočijo na obrazcu iz Priloge 2 te uredbe.
(5) Osebi z začasno zaščito, za katero se ugotovi, da je neupravičeno prejemala denarno pomoč, urad izda odločbo o vračilu neupravičeno prejetih sredstev. Oseba z začasno zaščito mora neupravičeno prejeto denarno pomoč vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe iz prejšnjega odstavka. Če je oseba z začasno zaščito še naprej upravičena do prejemanja denarne pomoči, se lahko ne glede na prejšnji stavek neupravičeno prejeta sredstva poračunajo z naslednjimi denarnimi pomočmi. Poračun se mesečno lahko izvede le do višine, ki upravičencu oziroma njegovi družini še omogoča dostojno življenje.
(6) Če urad zaradi prevelikega števila vlog le teh ne more reševati v roku, uradu na njegovo zaprosilo dodatno kadrovsko podporo nudijo centri za socialno delo, in sicer na način, da javnim uslužbencem, v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas na uradu, miruje pogodba o zaposlitvi na centru za socialno delo.
15. člen 
(pravica do izobraževanja) 
Oseba z začasno zaščito uveljavlja pravico do izobraževanja z izkaznico osebe z začasno zaščito.
16. člen 
(vključevanje v programe za predšolske otroke) 
(1) Če je otrok vključen v program za predšolske otroke, ki ga izvaja javni ali zasebni vrtec, se znižano plačilo za starše, ki imajo status začasne zaščite, določi pod pogoji, ki veljajo za tujce, v zakonu, ki ureja vrtce, in v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(2) Starši, ki jim pripada pravica do denarne pomoči ali pravica do žepnine v skladu z zakonom in to uredbo, so za čas trajanja te pravice oproščeni plačila za vrtec. Sredstva v višini cene programa, v katerega je otrok vključen, vrtcu krije državni proračun na podlagi mesečnega zahtevka, ki ga vrtec pripravi v skladu z usmeritvami ministrstva, pristojnega za predšolsko vzgojo, in ministrstva, pristojnega za finance.
17. člen 
(vključevanje v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in splošnega izobraževanja in višjega strokovnega izobraževanja) 
(1) O vpisu oseb z začasno zaščito, ki formalne izobrazbe ne morejo dokazati z dokumenti, v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja, splošnega izobraževanja ter višjega strokovnega izobraževanja odloča izbrana šola ob upoštevanju smernic Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
(2) V smernicah iz prejšnjega odstavka se določijo predvsem elementi začetnega razgovora, ki se opravi na šoli, možni načini ugotavljanja predznanja in usmeritve za izdelavo individualnega načrta.
(3) Ne glede na določbe pravilnikov, ki urejata vpis v srednje šole in višje strokovno izobraževanje, se lahko oseba z začasno zaščito vpiše v izobraževalne in študijske programe tudi med šolskim oziroma študijskim letom, če ima šola razpoložljiva mesta.
(4) Zaradi vpisa oseb z začasno zaščito, ki kandidirajo za vpis v programe z omejitvijo vpisa, se lahko razpišejo dodatna mesta. K spremembi obsega razpisanih mest izobraževalni zavod pridobi soglasje ministra, pristojnega za izobraževanje.
18. člen 
(vpis v visokošolske študijske programe) 
(1) O vpisu oseb z začasno zaščito, ki formalne izobrazbe ne morejo dokazati z dokumenti, v visokošolske študijske programe odloči visokošolski zavod.
(2) Ne glede na določbe pravilnika, ki ureja razpis za vpis in izvedbo vpisa v visokem šolstvu, se lahko oseba z začasno zaščito vpiše v študijske programe tudi med študijskim letom, če ima visokošolski zavod razpoložljiva mesta.
(3) Zaradi vpisa oseb z začasno zaščito visokošolski zavodi lahko razpišejo dodatno število vpisnih mest. Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest visokošolski zavodi določijo z razpisom za vpis v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo.
19. člen 
(šolska prehrana) 
(1) Oseba z začasno zaščito, ki se vpiše v osnovno šolo in se redno izobražuje, ima pravico do brezplačne malice in kosila.
(2) Oseba z začasno zaščito, ki se vpiše v srednjo šolo in se redno izobražuje, ima pravico do brezplačne malice.
(3) Sredstva za malice in kosila iz tega člena zagotovi ministrstvo, pristojno za izobraževanje.
20. člen 
(brezplačen prevoz) 
(1) Učenci z začasno zaščito imajo pravico do brezplačnega prevoza v skladu s 56. členom Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-K).
(2) Osnovna šola lokalni skupnosti posreduje podatke o številu učencev z začasno zaščito, ki so upravičeni do brezplačnega prevoza.
(3) Lokalna skupnost do 15. dne v mesecu ministrstvu, pristojnemu za izobraževanje, posreduje zahtevek za povrnitev stroškov prevoza. Zahtevek vsebuje podatke o številu učencev z začasno zaščito, ki so upravičeni do brezplačnega prevoza, in opravljenih relacijah prevozov.
(4) Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, lokalni skupnosti povrne stroške prevoza za učence z začasno zaščito za relacije, ki niso vključene v redne šolske prevoze, ki jih lokalna skupnost organizira in financira za učence osnovne šole.
21. člen 
(žepnina) 
Pri dodelitvi žepnine urad kot dohodke in druge prejemke upošteva dohodke in prejemke iz 8. člena te uredbe.
22. člen 
(dodelitev in izplačevanje žepnine) 
(1) Urad dodeli žepnino na podlagi izjave osebe z začasno zaščito, da je brez dohodkov in drugih prejemkov iz 8. člena te uredbe ter zavezancev.
(2) Oseba z začasno zaščito uradu sporoči vsa dejstva in okoliščine oziroma spremembe, ki vplivajo na dodelitev in izplačilo žepnine, v osmih dneh od dneva, ko so nastale oziroma je zanje izvedela.
(3) Oseba z začasno zaščito pridobi pravico do žepnine s prvim dnem naslednjega meseca po tem, ko je bila nastanjena v nastanitvenem centru. Žepnino urad osebi z začasno zaščito izplačuje mesečno za tekoči mesec.
23. člen 
(pravica do združevanja družine) 
(1) V postopku uveljavljanja pravice do združevanja družine se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja postopek premestitve oseb z začasno zaščito.
(2) Urad sodeluje z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce, medvladnimi in nevladnimi organizacijami pri iskanju staršev ali drugih družinskih članov mladoletnih oseb brez spremstva.
24. člen 
(pravica do obveščenosti) 
Urad organizira seznanjanje oseb z začasno zaščito o njihovih pravicah in dolžnostih, določenih z zakonom. V ta namen urad zagotavlja informacije v elektronski in tiskani obliki ali na drug ustrezen način.
25. člen 
(pomoč pri uveljavljanju pravic) 
(1) Urad lahko zagotavlja pomoč pri uveljavljanju pravic osebam z začasno zaščito tudi s pomočjo nevladnih organizacij in drugih pogodbenih izvajalcev.
(2) Nevladne organizacije in pogodbeni izvajalci, ki želijo v nastanitvenih centrih opravljati svoje dejavnosti, z uradom sklenejo sporazum. V sporazumu se določijo aktivnosti, ki jih organizacije in pogodbeni izvajalci izvajajo.
(3) Osebe z začasno zaščito so zaradi pomoči pri uveljavljanju pravic upravičene do programa učenja slovenskega jezika oziroma do enotnega programa v obsegu, kot ga imajo upravičenci iz prvega odstavka 4. člena Uredbe o načinih in obsegu zagotavljanja programa pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani Evropske Unije (Uradni list RS, št. 70/12, 58/16 in 70/21).
(4) Postopek za odobritev udeležbe v programu iz prejšnjega odstavka se izvaja na način, določen v 7. členu uredbe iz prejšnjega odstavka.
(5) Urad zagotavlja povračilo stroškov prevajanja dokazil in dokumentacije, ki jih osebe z začasno zaščito potrebujejo v vzgoji in izobraževanju.
IV. VRNITEV V IZVORNO DRŽAVO IN BIVANJE PO PRENEHANJU ZAČASNE ZAŠČITE 
26. člen 
(prostovoljna vrnitev) 
Urad zagotavlja pomoč osebam z začasno zaščito, ki se želijo vrniti v izvorno državo. V ta namen lahko urad sklene pogodbo o sodelovanju z organizacijo, ki se ukvarja s prostovoljnim vračanjem.
27. člen 
(bivanje po prenehanju začasne zaščite) 
(1) Postopek za priznanje pravice do bivanja po prenehanju začasne zaščite osebam, ki se zaradi zdravstvenih razlogov še ne morejo vrniti v državo ali regijo izvora, se začne na zahtevek osebe z začasno zaščito, ki se vloži na obrazcu iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe. K vlogi se predložijo ustrezna dokazila. Vloga se vloži najmanj 30 dni pred prenehanjem začasne zaščite. Če razlogi za priznanje bivanja po prenehanju začasne zaščite nastanejo pozneje, se vloga vložiti takoj, ko oseba z začasno zaščito izve za te razloge, vendar pred prenehanjem začasne zaščite. Komisija iz 27. člena zakona poda uradu pred sprejetjem sklepa predlog o upravičenosti do bivanja po prenehanju začasne zaščite zaradi zdravstvenih razlogov.
(2) Postopek za priznanje pravice do bivanja po prenehanju začasne zaščite mladoletnim osebam brez spremstva, ki se šolajo v Republiki Sloveniji, in družinam, katerih otroci so mladoletni in se šolajo v Republiki Sloveniji, se začne na zahtevek zakonitega zastopnika oziroma skrbnika, ki se vloži na obrazcu iz Priloge 5 te uredbe. K vlogi se predložijo ustrezna dokazila. Vloga se vloži najmanj 30 dni pred prenehanjem začasne zaščite.
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 
28. člen 
(uveljavljanje pravic) 
Osebe z začasno zaščito do izdaje izkaznice osebe z začasno zaščito uveljavljajo pravice z odločbo, s katero jim je priznana začasna zaščita.
29. člen 
(smernice Zavoda Republike Slovenije za šolstvo) 
Zavod Republike Slovenije za šolstvo sprejme smernice iz drugega odstavka 24. člena te uredbe v 15 dneh od uveljavitve te uredbe.
30. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic oseb z začasno zaščito (Uradni list RS, št. 31/06).
31. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00701-7/2022
Ljubljana, dne 24. marca 2022
EVA 2022-1542-0002
Vlada Republike Slovenije 
Zdravko Počivalšek 
podpredsednik 
 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti