Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/2022 z dne 23. 3. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/2022 z dne 23. 3. 2022

Kazalo

808. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za večstanovanjsko gradnjo ob Planinski cesti, stran 2155.

  
Na podlagi 115. člena in 119. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter na podlagi 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 29. redni seji dne 16. 3. 2022 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za večstanovanjsko gradnjo ob Planinski cesti 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga za OPPN) 
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 1/16, 33/18, 70/19, 20/22 in 23/22; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za večstanovanjsko gradnjo ob Planinski cesti (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Z odlokom OPPN se spremeni in dopolni Odlok o ureditvenem načrtu Šmarje ob Planinski cesti URN 34 (Uradni list RS, št. 48/87, 1/07; v nadaljnjem besedilu: URN 34).
2. člen 
(vsebina in oblika OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega:
– Besedilo
1. Opis prostorske ureditve
2. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
3. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorske ureditve
4. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
5. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
6. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave
7. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
8. Načrt parcelacije
9. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
10. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
11. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
12. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
– Odlok
(3) Grafični del obsega naslednje grafične načrte:
1. Izsek iz OPN Sevnica – Namenska raba in ortofoto prikaz
M 1:2000, 1:5000
2. Geodetski načrt s prikazom območja urejanja 
M 1:500
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1:1000
4. Ureditvena situacija s prerezom 
M 1:500
5. Situacija prometne ureditve
M 1:500
6. Prometna, komunalna in energetska infrastruktura
M 1:500
7. Prikaz ureditev za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom
M 1:500
3. člen 
(priloge OPPN) 
Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
4. Obrazložitev izvedbe novega/rekonstruiranega priključka in prometne ureditve na mejnem območju
5. Strokovne podlage
6. Sklep o začetku priprave OPPN
7. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
8. Smernice nosilcev urejanja prostora in mnenja nosilcev urejanja prostora o verjetnosti pomembnejših vplivov na okolje
9. I. in II. mnenja nosilcev urejanja prostora.
4. člen 
(izdelovalec OPPN) 
OPPN je izdelalo podjetje MV ARHITEKTURA, Maja Teraž s.p., Krulejeva ulica 11, 8290 Sevnica, pod številko projekta 2020-05.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
5. člen 
(obseg in meja območja urejanja) 
(1) Lokacija se nahaja na severozahodnem delu območja mesta Sevnica, v naselju Šmarje in je del enote urejanja prostora EUP SE46.pin. V naravi jo predstavljajo nepozidane zelene površine (travnik), na severnem delu je zaraščeno balinišče. Južno in jugovzhodno od nje poteka Planinska cesta, kategorizirana kot regionalna cesta R2-424, odsek 1166 Boštanj–Planina in potok Sevnična. Na severovzhodni strani meji na javno pot s št. 594921 – Planinska cesta – bloki, na zahodu se nahaja večstanovanjski objekt z naslovom Planinska cesta 29.
(2) Območje OPPN obsega zemljišče s parcelno št. 72/1, k.o. 1380 – Šmarje, v površini 2164 m2.
(3) V obstoječem izvedbenem načrtu URN 34 je območje pobude označeno z gradbeno parcelo št. 6.
(4) Meja območja urejanja je razvidna iz grafičnega načrta št. 2 »Geodetski načrt s prikazom območja urejanja«.
(5) Izven območja OPPN poteka izvedba priključitve območja na javno cestno in elektro omrežje.
III. VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI 
6. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Območje OPPN v večji meri obkrožajo površine cest z urejenimi pešpotmi, na zahodnem in jugozahodnem robu meji na stanovanjske površine. Vzdolž južnega in jugovzhodnega roba poteka državna regionalna cesta II. reda, R2-424/1166 Boštanj–Planina (v nadaljevanju regionalna cesta), na severnem in severovzhodnem robu poteka javna pot št. 594921 (Planinska cesta – bloki; v nadaljevanju javna pot). Na zahodnem in jugozahodnem robu so pozidane stanovanjske površine, in sicer obstoječi večstanovanjski blok in individualna enostanovanjska pozidava. Severno in severovzhodno od javne poti se nadaljujejo individualne enostanovanjske hiše.
(2) V času gradnje vplivno območje zajema zemljišča znotraj in zunaj območja prostorske ureditve. Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so predvideni kot začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno.
(3) Območje urejanja se prometno navezuje z mejnim območjem ob bloku Planinska cesta 29 na severnem in zahodnem delu. Preko obstoječega cestnega priključka, ki se severno od območja urejanja navezuje na javno pot, je urejen dostop do parkirnih mest, ki bodo pripadala novogradnji in obstoječemu večstanovanjskemu objektu. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč oziroma objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradbenih del začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi.
(4) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove. V času izvajanja gradnje se zagotovi varen promet in nemoteno komunalnoenergetsko oskrbo objektov na območju OPPN in izven njega.
(5) Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi in dograditi nekatere komunalne vode zunaj območja OPPN na zemljiščih s parcelnimi številkami: 70/1, 71/4, 870/4, 1522/5, vse v katastrski občini 1380 – Sevnica. Omenjene parcele so predvidene za izgradnjo novega NN 0,4 kV kablovoda od transformacijske postaje TP Taborniški dom do predvidenega večstanovanjskega objekta. Predviden NN kabel 0,4 kV se med obstoječo TP in predvidenim objektom položi v obstoječo in predvideno elektro kabelsko kanalizacijo (EKK).
(6) Novogradnja z vsemi komunalnimi in zunanjimi ureditvami ne sme imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov v bližini območja OPPN, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati. Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej povrnejo v prvotno stanje oziroma po potrebi sanirajo.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKE UREDITVE 
7. člen 
(vrste dejavnosti) 
Območje OPPN je v osnovi namenjeno za stanovanjsko rabo. Dovoljene so nemoteče spremljajoče dejavnosti, ki ne bodo prekomerno obremenjevale okolja in ne bodo povzročale večjega tovornega ali osebnega prometa. Dopustne so sledeče terciarne dejavnosti: J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Terciarna dejavnost ne sme presegati 50 % BTP posameznega stanovanja.
8. člen 
(vrste gradenj in objektov) 
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov;
– redna investicijska in vzdrževalna dela;
– rušitve in nadomestne gradnje;
– rekonstrukcije objektov;
– spremembe namembnosti.
(2) V obravnavanem območju je v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18 – v nadaljevanju Uredba) in Tehnično smernico TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov (v nadaljevanju TSG) dovoljeno graditi naslednje stavbe, gradbene inženirske objekte in druge gradbene posege:
– Stavbe:
1122 – Tri- in večstanovanjske stavbe;
12420 – Garažne stavbe (lope za parkiranje koles in pokrita parkirišča kot enostavni in nezahtevni objekti);
12740 – Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (nadstrešnice kot pripadajoči objekti h glavnemu objektu brez opredeljenega namena kot enostavni in nezahtevni objekti);
– Gradbeno inženirski objekti:
21112 – Regionalne ceste (površine za pešce in kolesarje v cestišču kot nezahtevni objekti ter prometna signalizacija in oprema kot enostavni objekti);
21121 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (ceste, ulice in poti kot manj zahtevni in nezahtevni objekti, pešpoti in kolesarske poti kot enostavni in nezahtevni objekti);
22210 – Lokalni (distribucijski) plinovodi (kot nezahtevni objekti);
22221 – Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo (kot nezahtevni in manj zahtevni objekti);
22231 – Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija) – kot nezahtevni in manj zahtevni objekti;
22241 – Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi (kot nezahtevni objekti);
22242 – Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja (kot enostavni in nezahtevni objekti);
24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (otroško igrišče z igrali kot enostaven in nezahteven objekt);
24205 – Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje in oporni zidovi kot enostavni in nezahtevni objekti);
– Drugi gradbeni posegi:
31110 – Nasipi;
31120 – Izkopi in odkopi;
31130 – Utrjene površine (kot enostavni in nezahtevni objekti);
32110 – Ekološki otoki (kot enostaven objekt).
9. člen 
(površina za gradnjo stavb) 
Umestitev objekta je po geodetski zazidalni situaciji. Odstopanja so dovoljena pod naslednjimi pogoji: odmik fasadnega ovoja predvidenega objekta do obstoječega večstanovanjskega objekta na parceli št. 72/5 in 72/6, k.o. 1380 – Šmarje, mora biti minimalno 8,50 m ter odmik najbolj izpostavljenih delov novega objekta od ostalih sosednjih zemljišč je vsaj 4,00 m.
10. člen 
(velikost in oblikovanje stavb) 
– Tipologija zazidave: večstanovanjska stavba;
– Tlorisni gabarit: 23,70 m x 13,70 m – 2,54 m x 1,30 m (± 10 %);
– Višinski gabarit:
– etažnost objekta do vključno P+4, 
– višina do 15,30 m, pri tem je višina določena z višino najvišje točke strehe – atika, merjeno od kote finalnega tlaka v nivoju pritličja. Dopustno višino objekta lahko presegajo dimnik, dvigalo, zunanje enote toplotnih črpalk ter objekti ali naprava elektronske komunikacijske infrastrukture. 
– Kota pritličja: na višinski koti + 184,90 m n.v. (± 30 cm);
– Streha:
Dopustna je ravna streha (zelena streha ali streha z nasutjem proda) ali enokapnica v minimalnem naklonu do 6º, ki bo skrita za atiko strehe;
– Oblikovanje objektov:
Poudarjen vhod na JV fasadi, stanovanja imajo kot zunanje bivalne površine lože, terase ali balkone, fasada mora biti grajena iz kakovostnih in trajnih materialov ter oblikovno usklajeno na celotnem objektu (v nežnih pastelnih barvah in neizstopajoče). Ograje balkonov, lož in teras naj bodo po celotnem objektu enotno oblikovane.
11. člen 
(zunanja ureditev) 
(1) Pešpoti in skupne zunanje površine naj omogočajo dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi, dostopne površine bodo primerno utrjene. Severno in severozahodno od objekta se umesti igrišče za otroke kot enostaven ali nezahteven objekt ter zabojniki za odpadke. Na ostalih površinah se naj predvidi zelene parkovne in tlakovane površine, skupaj z urbano opremo. Zasaditev avtohtonih vrst dreves se predvidi med novogradnjo in javnimi površinami na severovzhodnem in vzhodnem delu območja urejanja.
(2) Povozne in parkirne površine so primerno utrjene, parkirne in manipulacijske površine se prilagodijo novemu uvozu in umestitvi objekta. Parkirne površine naj bodo praviloma tlakovane ali izvedene s travnimi ploščami, minimalno 5 % parkirnih mest se predvidi za funkcionalno ovirane osebe.
(3) Na severozahodnem delu OPPN, ki meji na obstoječe parkirne površine, se pri opciji A umesti minimalno šest parkirnih mest, ki bodo namenjeni vozilom stanovalcem obstoječega bloka.
12. člen 
(nezahtevni in enostavni objekti) 
(1) Nezahtevne in enostavne objekte, določene v 8. členu odloka, je dovoljeno postaviti znotraj območja OPPN. Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti skladna z veljavnimi predpisi in uredbo. Dopustni so tudi nezahtevni objekti, ki so kot celota dani na trg kot proizvod.
(2) Dovoljena je postavitev ograje za ograditev zasebnih zunanjih bivalnih površin v pritličju objekta do višine 1,80 m. Postavitev ograje višine do 2,00 m je dopustna okoli objektov, ki so namenjeni za šport, rekreacijo in prosti čas.
(3) Strehe nadstrešnic so tipa ravna streha z minimalnim naklonom, ki je skrit za zaključnim strešnim vencem ali atiko.
(4) Pri izbiri cestne in ostale urbane opreme za urejanje javnih površin se upošteva določbe OPN.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
13. člen 
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture) 
(1) Pri posegih na območju OPPN in predvidenih posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno GJI z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(2) Pred začetkom gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi natančen potek tras obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(3) Izvedbo različnih vrst objektov GJI se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je potrebno posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(4) Trase novih ali rekonstruiranih infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v skupnih koridorjih in koridorjih javnih cest.
(5) Večstanovanjski objekt se priključuje na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev. Objekt se lahko priključi na GJI, če je zgrajena in predana v uporabo pristojnim upravljavcem vsa predvidena oprema, objekti in omrežja GJI, ki je potrebna za funkcioniranje objekta.
(6) Objekt se lahko priključi na GJI, če je zgrajena in predana v uporabo pristojnim upravljavcem vsa predvidena oprema, objekti in omrežja GJI, ki je potrebna za funkcioniranje objekta.
14. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Območje OPPN z dveh strani omejuje obstoječe javno cestno omrežje. Vzdolž južnega in jugovzhodnega roba poteka državna regionalna cesta II. reda (R2-424, odsek 1166 Boštanj–Planina), na severnem in severovzhodnem robu poteka občinska cesta, javna pot št. 594921 (Planinska bloki). Območje urejanja se z novim oziroma rekonstruiranim cestnim priključkom naveže na obstoječe prometno omrežje, in sicer na obravnavano regionalno cesto. Mesto cestnega priključka je na jugozahodnem delu OPPN, kjer je že poglobljen robnik, v km 1,304 na levi strani regionalne ceste z višinskimi kotami cestišča med 184,41 m in 184,43 m n.v.
(2) Nov oziroma rekonstruiran cestni priključek za potrebe večstanovanjskega objekta se uredi kot dvosmerna prometnica (2 x 2,75 m) z enostranskim pločnikom širine vsaj 1,0 m. Zagotovi se ustrezne radije priključka glede na merodajno vozilo (osebno vozilo), ki mora omogočati dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe.
(3) Vozne površine so predvidoma v asfaltni izvedbi, površine za mirujoči promet in površine za pešce so lahko tudi v drugih ustrezno utrjenih izvedbah, kot so tlakovanje ali travne plošče. Zagotovi se ustrezne prečne in vzdolžne naklone priključka ter uredi odvodnjavanje tako, da padavinske in druge vode ne bodo pritekale na ceste ali na njih zastajale.
(4) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja ter namestitve prometne signalizacije oziroma opreme.
(5) Znotraj OPPN je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest in zadostno površino za manipulacijo vozil ter dostop v primeru intervencije. Za večstanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest glede na število stanovanj. Pri tem se upošteva 2 PM/1 stanovanjsko enoto, z izjemo za enoinpolsobno stanovanje, kjer se upošteva 1 PM/1 stanovanjsko enoto.
(6) Ob državni regionalni cesti in občinski javni poti so urejene pešpoti, na katere se navežejo nove pešpoti znotraj OPPN. Nove pešpoti naj bodo širine minimalno 1,0 m ter se naj varno navezujejo na vse zunanje skupne površine večstanovanjskega objekta.
(7) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se upošteva pogoje upravljalca cestnega omrežja in veljavne standarde, tehnične in ostale predpise s področja gradenj, urejanja, preglednosti, varnosti, stabilnosti in nosilnosti prometnega omrežja.
(8) Pri načrtovanju komunalnih vodov v območju in znotraj varovalnega pasu državne ceste ne sme biti ovirana postavitev signalizacije in preglednost, trasa voda pa mora biti v podzemni izvedbi. V območju državne ceste je predvidena ukinitev trase obstoječega elektrovoda (SN KB 20 kV), ki se demontira in nadomesti z novim v obstoječo elektro kabelsko kanalizacijo (EKK). Na obstoječe jaške, locirane na pločniku ob regionalni cesti, se novogradnja priključuje na trase mešanega voda kanalizacije, telekomunikacijskega voda in javno razsvetljavo. V sklopu izdelave projektne dokumentacije za mnenja in pridobitev gradbenega dovoljenja investitor za projektirano rešitev trase vodov GJI v cestnem svetu državne ceste mora investitor pridobiti stvarno pravico s strani upravljalca državne ceste.
(9) Posege v varovalnem pasu državne ceste, ki znaša 15,0 m od roba cestnega sveta na vsako stran, in občinske javne ceste s 5,0 m varovalnim pasom na vsako stran cestnega sveta, je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah. Zaradi načrtovanih posegov na tangiranem območju ne sme biti negativnih vplivov na območju državne ceste in promet. Ne smejo biti ogroženi varnost prometa ter stabilnost in nosilnost cestnega telesa državne ceste, ne sme biti moteno redno vzdrževanje ceste, postavljanje prometne signalizacije in ne sme biti ovirana bodoča ureditev ceste.
(10) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo v varovalnem pasu državne regionalne ceste oziroma občinske javne ceste ter za izvajanje del na območju regionalne oziroma občinske ceste je potrebno vložiti projektno dokumentacijo v pregled in si pridobiti pozitivno mnenje od upravljalcev posameznega cestnega omrežja (v območju regionalne ceste od Direkcije RS za infrastrukturo in v območju javne poti od Občine Sevnica). V primeru izvedbe desetih parkirnih mest za novogradnjo in obstoječ blok Planinska cesta 29 (varianta A), je potrebno izvesti preureditev obstoječega cestnega priključka na javno pot št. 594921. Priključek se načrtuje v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), in sicer z upoštevanjem izdanih projektnih pogojev in ostalih določil upravljalca javne poti (Občina Sevnica).
(11) Upravljavec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba pasivnih protihrupnih ukrepov je obveznost investitorja OPPN, z dogovorom in soglasjem upravljalca državne ceste se lahko na stroške investitorja izvedejo tudi aktivni ukrepi, kot so protihrupne ograje, omejitve hitrosti na cesti, preplastitev asfalta z manj hrupno obrabno plastjo vozišča ipd. Pasivna zaščita se naj zagotovi z ukrepi za zvočno zaščito na stavbah, kot so vgradnja protihrupnega stavbnega pohištva in kakovostna zvočna izolacija ovoja stavbe. Ustrezne rešitve morajo zagotavljati ustrezno protihrupno zaščito na podlagi predvidene obremenitve državne ceste v predpisani 20-letni planski dobi in se utemeljijo v projektni dokumentaciji.
15. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Na obravnavanem območju je možna priključitev večstanovanjskega objekta na javno vodovodno omrežje, pod pogoji upravljavca vodovoda (Komunala d.o.o. Sevnica). Obstoječa trasa vodovodnega omrežja z dvema jaškoma poteka vzdolž jugozahodnega do vzhodnega dela območja.
(2) Za oskrbo s požarno in pitno vodo se v soglasju z upravljavcem po potrebi predvidi dograditev obstoječega vodovodnega omrežja za potrebe nadaljnje gradnje. Priključitev objekta na javno omrežje vodovoda se uskladi z upravljavcem vodovoda. Prioritetno se objekt priključi na obstoječ jašek vodovodnega omrežja, ki je lociran na vzhodnem robu prostorske ureditve.
(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva predpise o oskrbi s pitno vodo ter tehnične predpise o javnem vodovodu. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba obstoječe komunalne infrastrukture, ki se jo po potrebi ustrezno zaščiti oziroma prestavi v soglasju z upravljavcem.
16. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Obstoječe javno kanalizacijsko omrežje je izvedeno kot mešan sistem kanalizacije v vodotesni izvedbi, ki poteka v cestnem svetu regionalne ceste, natančneje na območju obstoječega pločnika med regionalno cesto in območjem OPPN. Priključevanje meteorne in fekalne kanalizacije od predvidenega večstanovanjskega objekta na obstoječ mešan sistem kanalizacije se izvede pod pogoji upravljalca javne službe (Komunala d.o.o. Sevnica).
(2) Odvod odpadnih fekalnih vod iz območja urejanja z večstanovanjskim objektom se naveže na obstoječ sistem mešanega javnega kanalizacijskega omrežja.
(3) Padavinske vode se iz obravnavanega območja odvajajo preko elementov meteorne kanalizacije (peskolovi, interne meteorne cevi, lahko tudi preko zbiralnika deževnice) v obstoječ sistem mešane javne kanalizacije. Padavinske odpadne vode iz vodotesno utrjenih manipulativnih površin se odvajajo preko rešetk ali talnih požiralnikov, ustreznih lovilcev olj in sistema odvodih meteornih cevi do obstoječega sistema mešane javne kanalizacije.
(4) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva veljavne tehnične predpise in standarde o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode v vode in javno kanalizacijo.
17. člen 
(električno omrežje) 
(1) Obstoječe elektroenergetsko omrežje se zaradi novogradnje večstanovanjskega objekta dogradi, skladno s potrebami novega večstanovanjskega objekta ter ob upoštevanju pogojev upravljavca omrežja. Predvidena je gradnja novega NN izvoda iz transformatorske postaje TP Taborniški dom do novega objekta.
(2) Vzhodno in severovzhodno od območja OPPN poteka obstoječ SN KB 20 kV TP Šmarje 4 – TP Taborniški dom. S predvideno gradnjo objekta se ne posega v varovalni pas obstoječih SN kablovodov, gradnja parkirnih mest se nahaja na območju trase NN KB 0,4 kV in SN KB 20 kV. V ta namen se oba NN kablovoda na območju OPPN mehansko zaščitita.
(3) Po projektu IDP »Ureditev električnih vodov na območju OPPN Sončni Gaj, EUP SE128 in EUP SE46, št. 201/21, feb. 2021, je predvideno da se obstoječ KB 20 kV TP Šmarje 4 – TP Taborniški dom, ki poteka ob vzhodnem območju OPPN, nadomesti z novim »KB 20 kV TP Šmarje 4 – TP Taborniški dom« v obstoječo elektro kabelsko kanalizacijo (EKK). V tem primeru se nov SN KB 20 kV ne smatra kot omejitveni faktor predvidene gradnje večstanovanjskega objekta na območju OPPN. V kolikor do zamenjave omenjenega kablovoda ne pride v času novogradnje večstanovanjskega objekta, je potrebno obstoječ SN KB 20 kV na delu križanja (zelenica in parkirišče na vzhodni strani območja) ustrezno mehansko zaščititi, oziroma z investitorji Sončnega gaja in upravljalcem el. vodov skleniti dogovor o financiranju prestavitve oziroma zamenjave obstoječega z novim kablovodom 20 kV.
(4) Predviden nadomestni SN kabel se po celotni trasi uvleče v obstoječo EKK, ki poteka med obema transformatorskima postajama TP Taborniški dom in TP Šmarje 4. Za potrebe novega večstanovanjskega objekta se v obstoječo EKK predvidi nov NN KB 0,4 kV, ki poteka ob trasi omenjenega SN kablovoda. Izvod se izvede s kablom tipa NAY2Y-J 4 x 150 mm2. Nova EKK se izvede od obstoječega jaška EKJ2 do novega objekta, in sicer s cevmi ter jaški standardnih dimenzij. Na vseh povoznih površinah se EKK dodatno mehansko zaščiti z obbetoniranimi cevmi skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi. Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se naj upoštevajo veljavni varnostni in tehnični predpisi in omejitve v varovalnih pasovih elektroenergetskih omrežij.
(5) Pri nadaljnjem načrtovanju je za priključitev objekta na električno distribucijsko omrežje potrebno izdelati projektno dokumentacijo DNZO (DGD) in PZI za izgradnjo NN el. en. podzemnega primarnega voda za priključitev novega objekta na distribucijsko omrežje ter za ustrezno ureditev obstoječih SN in NN podzemnih vodov na tem območju in si zanj pridobiti gradbeno dovoljenje. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za večstanovanjski objekt mora investitor pridobiti soglasje za priključitev in mnenje k projektni dokumentaciji DGD od upravljavca elektro omrežja za priključek na elektro omrežje.
18. člen 
(razsvetljava javnih površin) 
(1) Obstoječe omrežje razsvetljave javnih površin se zaradi predvidene novogradnje in zunanjih ureditev s prometnimi površinami ustrezno dogradi z novo razsvetljavo s svetilkami.
(2) Medsebojna oddaljenost drogov in izbor svetilk se določi skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Predvidena celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10 kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga poslati Ministrstvu za okolje in prostor, Sektor za okolje in podnebne spremembe.
19. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Območje prostorske ureditve ne posega v traso obstoječega plinovoda v upravljanju javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica. Nov večstanovanjski objekt se lahko priključi na plinovodno omrežje, možno pa je tudi ogrevanje objekta z alternativnimi viri energije.
(2) Za ogrevanje večstanovanjskega objekta se lahko predvidi izgradnja plinovodnega priključka na obstoječo traso plinovoda tipa PE 100 SDR 11. Mesto priključitve na plinovodno omrežje je na severni fasadi sosednjega večstanovanjskega objekta, ki je lociran na parceli št. 72/5 in 72/6, obe k.o. Šmarje.
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za nov objekt si mora investitor pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca plinovodnega omrežja za priključek na plinovodno omrežje. Pri projektiranju in izvajanju del je potrebno upoštevati tehnične predpise za delo na plinovodih.
20. člen 
(raba energije) 
(1) Ogrevanje večstanovanjskega objekta je možno na plin ali z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (geotermalne, vetrne, solarne energije in sistemi ogrevanja na biomaso).
(2) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu z Zakonom o učinkoviti rabi energije in Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena naj bo tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi, kot so ogrevanje, prezračevanje, hlajenje in zagotavljanje tople vode.
21. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij) 
(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se dogradi obstoječe omrežje elektronskih komunikacij, na mestih tangenc pa zagotovi ustrezno zaščito oziroma prestavitev v novo kabelsko kanalizacijo. Točke priključitve oziroma navezav na javno omrežje elektronskih komunikacij določi upravljavec javnega komunikacijskega omrežja, praviloma na najbližje obstoječe jaške posameznega telekomunikacijskega omrežja.
(2) KKS vod: Na lokaciji predvidenega objekta poteka obstoječ podzemni KKS vod, ki je v upravljanju KKS Sevnica. Predvidena je prestavitev dela trase na območju gradnje objekta, točen potek trase se uskladi z upravljalcem omrežja. Nov del trase KKS omrežja se gradi iz cevne kabelske kanalizacije ustreznih kapacitet in v zaščitni PVC cevi. Priključek od trase do fasade objekta, kjer bo priključna omarica, se predvidoma izvede v zaščitni cevi PVC Ø50 mm.
(3) TK vod: Ob južnem in vzhodnem delu območja urejanja, znotraj območja pločnika ob regionalni cesti, poteka telekomunikacijsko omrežje, katerega upravljalec je Telekom Slovenije d.d.. Mesto predvidene priključitve na obstoječe TK omrežje se predvidi ob južnem vogalu območja OPPN, kjer se na parceli št. 870/4 k.o. Šmarje nahaja TK kabelski jašek (KJ23). Nov priključek bo praviloma potekal od jaška KJ23 do fasade objekta, kjer se predvidi vgradna TK omarica. Za traso novega telekomunikacijskega voda se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm do pomožnega kabelskega jaška pod TK omarico na objektu.
(4) TK OŠO vod (optika): Ob severnem in vzhodnem robu območja ureditve poteka obstoječ telekomunikacijski optični podzemni vod (TK OŠO), ki je v upravljanju GVO d.o.o.. Gradnja novega objekta je izven varovalnega pasu optike. Točka predvidene priključitve na obstoječe širokopasovno optično omrežje je na območju OPPN, predvidoma severno od objekta, kjer se umesti tudi nov kabelski jašek optičnega omrežja BC Ø100 cm. Priključek do jaška bo predvidoma iz PEHD cevi 2x Ø50 mm od točke priključitve do novega kabelskega jaška, od tu pa se do objekta predvidi mikrocev, v katero se bodo nato upihnili optični kabli.
(5) Omrežje in predvideni priključki komunikacijske infrastrukture (TK, TK OŠO in KKS omrežje) se gradi iz cevne kabelske kanalizacije ustreznih kapacitet. Pri potekih tras na območju povoznih in tlakovanih površin se cevi dodatno zaščiti s PVC zaščitnimi cevmi. Pri križanju z ostalimi obstoječimi in novimi infrastrukturnimi vodi se zagotovi ustrezen kot križanja ter upošteva najmanjši odmik v horizontalni in vertikalni smeri.
22. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Na območju OPPN se zagotovi zbirno mesto za odpadke, kjer se znotraj urejenega in po potrebi ograjenega prostora postavijo zabojniki ter odjemno mesto, ki je namenjeno prevzemu odpadkov s strani izvajalca javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Sevnica. Odjemna mesta morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi za ločeno zbiranje (ekološki otok), hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo. Pri tem je odjemno mesto lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Stojna površina za zabojnike se uredi (npr. asfaltira ali tlakuje) ter praviloma ogradi z enostavno oblikovano ograjo, po potrebi pa nadkrije z nadstreškom.
(2) Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, prostornino in število določi izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
(3) Pri projektiranju, med gradnjo in v času obratovanja objekta se upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
23. člen 
Na območju urejanja ter v območju vplivov novih posegov ni enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine. Prav tako obravnavano območje leži izven registriranih arheoloških ostalin. Kljub temu pa ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določbami arheološke stroke.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
24. člen 
(splošni pogoji) 
Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objekta in izvajanju dejavnosti na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upoštevajo naj se veljavni predpisi s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
25. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Pri projektiranju, v času gradnje in obratovanju objekta emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Glede na namensko rabo prostora se obravnavano območje skladno s 4. členom Uredbe uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom se ne sme preseči mejnih vrednosti kazalcev hrupa Lnoč in Ldvn za II. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) Na mestih, kjer se gradbišče približa obstoječim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij, kot so lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti, omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.
(4) Pri gradnji večstanovanjske stavbe se uporabijo ustrezni zvočno izolativni materiali za zmanjšanje eventualnih hrupnih vplivov na bivalne prostore. Inštalacijske oziroma strojne naprave (npr. za hlajenje, ogrevanje, prezračevanje), ki povzročajo hrup, se namesti tako, da so vplivi na bivalno okolje čim manj moteči in se ne povzroča dodatnih obremenitev s hrupom.
26. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Nov poseg v okolje (novogradnja objekta in naprave za ogrevanje) ne sme povzročiti povečanja onesnaženosti zraka. Obremenitev zunanjega zraka mora slediti standardom kakovosti zunanjega zraka in ne sme presegati mejnih vrednosti glede kakovosti zunanjega zraka, navedenih v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka in Uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav.
(2) Pri načrtovanju ogrevanja večstanovanjske stavbe imajo prednost energetski viri, ki so že v obstoječem okolju in na katere se je možno priključiti (zemeljski plin) oziroma alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo (decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, toplotne črpalke).
(3) V času gradnje mora izvajalec gradbenih del zagotoviti ukrepe za varstvo zraka. Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku.
27. člen 
(varstvo voda) 
(1) Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda se na območju urejanja ustrezno uredi, in sicer v ločenem in vodotesno grajenem sistemu. Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva veljavne tehnične predpise in standarde o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode v vode in javno kanalizacijo.
(2) Odpadne komunalne vode se vodijo v obstoječ sistem mešane kanalizacije, ki poteka v cestnem svetu regionalne ceste.
(3) Padavinske vode se iz obravnavanega območja odvajajo preko elementov meteorne kanalizacije (peskolovi, interne meteorne cevi, lahko tudi preko zbiralnika deževnice) v obstoječ sistem mešane javne kanalizacije. Padavinske odpadne vode iz utrjenih prometnih površin se odvajajo preko rešetk ali talnih požiralnikov, ustreznih lovilcev olj in sistema odvodih meteornih cevi do obstoječega sistema mešane javne kanalizacije. Čiste padavinske vode s streh se lahko pred iztokom v kanalizacijski sistem zbere in uporabi za sanitarno vodo, za zalivanje ipd.. Za odvodnjavanje padavinskih voda iz prometnih površin se lahko zgradi drenažni sistem z navezavo na mešan sistem javnega kanalizacijskega omrežja.
(4) Območje urejanja ne leži znotraj varovanih območij s področja voda (vodovarstveno, erozijsko ali poplavno območje). Za vse posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pridobi mnenje k projektni dokumentaciji DGD, ki ga izda Direkcija Republike Slovenije za vode, Sektor območja spodnje Save.
28. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
Pri načrtovanju, postavitvi in obratovanju objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer se upošteva predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje.
29. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) 
(1) Osvetljenost območja urejanja se načrtuje skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Osvetlitev objekta, parkirnih in drugih zunanjih površin ne sme negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu. Medsebojna oddaljenost drogov in izbor svetilk bodo enotnega izgleda, pri razporeditvi svetilk in določanju jakosti osvetlitve se upošteva Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
30. člen 
(osončenje fasad in odprtih površin) 
Oblikovanje predvidene stavba ter organizacija notranjih prostorov se načrtuje na način, da je v največji možni meri zagotovljena dobra osončenost oziroma naravna osvetlitev prostorov. Pri določitvi minimalno potrebnega časa osončenja bivalnih prostorov se uporabi nacionalni normativ najmanjše dopustne insolacije bivalnega prostora, in sicer: 1 ura ob zimskem solsticiju, 3 ure ob ekvinokcijih in 5 ur ob letnem (za kompenzacijo napake zaradi neravnega horizonta zadošča, da se računsko upošteva kot 10° nad horizontom za začetek in konec sončnega obsevanja).
31. člen 
(varstvo plodne zemlje in tal) 
(1) Zemeljska in gradbena dela naj se izvajajo gospodarno, in sicer tako, da bodo čim manj prizadete okoliške obstoječe površine, da se omeji obseg poškodb tal na minimalno možno mero, ter da se prepreči onesnaženje z gorivom, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi oziroma njihovo izlitje na prosto ali v zemljo.
(2) Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.
32. člen 
(ohranjanje narave) 
Območje urejanja se ne nahaja znotraj varovanih območjih s področja narave (ožja in širša zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, območje Natura 2000), ki jih določa Zakon o ohranjanju narave.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
33. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Na območju urejanja zaklonišč osnovne zaščite za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ni potrebno graditi.
(2) Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ostale predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, potresi, poplavami, plazovi, vremenskimi pojavi in ekološkimi nesrečami.
(3) Območje urejanja se ne uvršča med poplavna, plazljiva, erozijska območja ali območje opredeljeno kot ogroženo z visoko podtalnico.
(4) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, se predvidi tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(5) Potrebna je izdelava geološko-geomehanskega poročila v fazi projektiranja, po potrebi se izdela dodatne geološke in hidrološke raziskave glede morebitne erozivnosti, plazovitosti ali poplavnosti ter na podlagi tega predvidi ustrezne tehnične rešitve novogradnje.
34. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti se upošteva veljavne tehnične smernice, pravilnike in ostale predpise s področja požarne varnosti. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je določeno za posamezno skupino objektov.
(2) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Če se med novimi in obstoječimi objekti ne morejo zagotoviti ustrezni odmiki, se predvidi protipožarna zaščita s protipožarnimi zidovi ali uporaba požarno-varnih materialov. Za omejitev širjenja požara po objektu morajo biti vgrajeni ustrezni gradbeni materiali.
(3) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov na varno. Na območju urejanja se zagotovi ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter hidrantno omrežje, ki se uredi skupaj z vodovodnim omrežjem in mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara.
35. člen 
(varstvo pred potresom) 
(1) Načrtovan objekt in ureditve se na podlagi karte Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal uvršča v VIII. stopnjo evropske makroseizmične lestvice (EMS) s pospeškom tal 0,150–0,175 g, kar se upošteva v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju potresnoodpornih konstrukcij objekta se upoštevajo določbe slovenskega standarda Evrokod 8 (SIST EN 1998), Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov in podatki iz geološko-geomehanskega poročila, ki se izdela v fazi projektne dokumentacije.
IX. NAČRT PARCELACIJE 
36. člen 
(parcelacija) 
Parcelacija oziroma določitev gradbene parcele v OPPN obsega le eno parcelo, ki se zaradi načrtovane ureditve ne spreminja.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
37. člen 
Gradnja objekta in potrebne komunalne infrastrukture se lahko izvaja sočasno. Predvidena gospodarska javna infrastruktura, potrebna za funkcioniranje objekta, mora biti zgrajena ter predana v last in upravljanje Občine Sevnica oziroma pristojnim upravljavcem pred priključitvijo večstanovanjske stavbe oziroma do pridobitve uporabnega dovoljenja.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
38. člen 
(odstopanja) 
(1) Znotraj območja urejanja so dopustna naslednja odstopanja:
– lega objekta: načrtovan objekt se lahko gradi z večjim odmikom od obstoječega bloka, kot je določeno v grafičnih podlogah, vendar se ob tem upoštevajo varovalni pasovi predvidene komunalne ureditve območja urejanja;
– tlorisni gabarit: zaradi omejitev pri umestitvi objekta v okolico z obstoječim blokom se predvidi odstopanje tlorisnih dimenzij, določenih s tem OPPN, za ± 10 %;
– kota tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanjih ureditev (pohodne, prometne, zelene površine), kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču regionalne ceste. Kota pritličja je predvidena na relativni višinski koti + 184,90 m n.v. in je podana z odstopanjem ± 30 cm, natančno se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– izboljšanje funkcionalnih površin območja ali ugotovljene naravne omejitve:
– odstopanja od določitve dovozov na gradbeno parcelo;
– zasnova parkirnih mest na severnem robu območja OPPN, ki meji na obstoječe parkirne površine ob bloku Planinska št. 29;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture: odstopanje od pogojev za gradnjo GJI, določenih v tem OPPN, je mogoče v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi glede lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov.
(2) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi. Z njimi morajo soglašati in biti seznanjeni pristojni upravljavci in nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
39. člen 
(dodatne obveznosti) 
(1) O pogojih financiranja novih oziroma rekonstruiranih priključkov se investitor in posamezni upravljavci dogovorijo v medsebojnih pogodbah.
(2) Investitor oziroma izvajalec del mora v času gradnje pristojnim službam s področja GJI in grajenega javnega dobra omogočiti spremljanje stanja na terenu in opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del. Pred pričetkom gradnje je potrebno pravočasno obvestiti pristojne oziroma tangirane upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture.
(3) Pri izvedbi novih ali rekonstrukciji infrastrukturnih vodov ali naprav se zagotovi ustrezno zaščito objektov in infrastrukturnih vodov ter naprav med gradnjo. V primeru poškodb vodov ali naprav med gradnjo pa se le-ta obnovi oziroma sanira.
(4) Ob morebitnem oviranju prometa se za delne zapore pridobi dovoljenje upravljavcev cest oziroma pristojne službe.
40. člen 
(organizacija gradbišča) 
(1) Gradbišče se praviloma uredi na območju urejanja. Pri organizaciji gradbišča se upošteva določila tega OPPN, veljavni predpisi s področja ravnanja z gradbenimi odpadki in pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske (varnostne) ukrepe na gradbišču.
(2) V času gradnje se gradbišče zavaruje na način, da bo preprečeno onesnaževanje voda, plazljivost terena, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo. Po končani gradnji se odstrani vse v času gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter vse ostanke začasnih deponij.
(3) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju. Pri posegih na obstoječe prometno omrežje se mora zagotoviti varen in neoviran promet.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
41. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
(1) Na območju predvidene ureditve, ki je del prostorske enote EUP SE46. pin, je v veljavi Odlok o ureditvenem načrtu Šmarje ob Planinski cesti URN 34 (Uradni list SRS, št. 48/87 in Uradni list RS, št. 1/07). Z izdelavo predvidenega OPPN se za navedeno območje razveljavi in nadomesti določbe veljavnega prostorskega akta URN 34 oziroma se navedeno območje ureja v skladu s tem OPPN.
(2) Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
(3) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev ga lahko Občina Sevnica razveljavi. Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN.
XIV. KONČNE DOLOČBE 
42. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja.
43. člen 
(hramba OPPN) 
OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Upravne enote Sevnica in na sedežu Občine Sevnica. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
44. člen 
(začetek veljavnosti) 
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0002/2020
Sevnica, dne 17. marca 2022
Župan 
Občine Sevnica 
Srečko Ocvirk 

AAA Zlata odličnost