Uradni list

Številka 207
Uradni list RS, št. 207/2021 z dne 30. 12. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 207/2021 z dne 30. 12. 2021

Kazalo

4358. Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Šentjur, stran 13517.

  
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg), 6. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo in 23/19), Uredbe o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16), Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14), Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12, 78/16, 26/19), 8. in 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) je Občinski svet Občine Šentjur na 14. redni seji dne 21. decembra 2021 sprejel
O D L O K 
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Šentjur 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen
(1) Ta odlok ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami s ciljem preprečitve oziroma zmanjšanja števila nesreč ter preprečitve oziroma zmanjšanja števila žrtev in drugih posledic teh nesreč na območju Občine Šentjur (v nadaljevanju: občina).
(2) S tem odlokom se ureja organiziranje in delovanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Šentjur (v nadaljnjem besedilu: občina), in sicer:
– odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč,
– preprečevanje naravnih nesreč,
– obveščanje, opazovanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč,
– izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje,
– organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč,
– samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljevanju osebna in vzajemna zaščita),
– aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– reševanje in pomoč,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje,
– ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče,
– druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Naloge v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se na območju občine izvajajo na podlagi veljavne zakonodaje, podzakonskih predpisov RS in predpisov EU.
(4) Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic nesreč ter reševanje in pomoč ob nesrečah.
(5) Pojmi in definicije v tem odloku imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira kot enoten in celovit sistem zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji ter posledično v lokalni skupnosti in zajema programiranje, organiziranje, načrtovanje, izvajanje, financiranje in nadzor ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE OBČANOV 
3. člen
Občani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, so dolžni sodelovati v zaščiti in reševanju v občini, dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja zaščite in reševanja ter se usposabljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov. Kdor sodeluje v zaščiti in reševanju ima pravice in obveznosti, ki izhajajo iz zakona, ki ureja področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
III. PRISTOJNOSTI 
1. Pristojnosti občine
4. člen
Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju v skladu z zakonom.
V občinski pristojnosti je:
– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini,
– spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom,
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,
– organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
– določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,
– določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo,
– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v okviru pristojnosti.
(2) Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami lahko sodeluje z drugimi občinami ter v ta namen združuje sredstva in oblikuje skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2. Pristojnosti občinskega sveta
5. člen
Občinski svet občine v sistemu varstva zlasti:
– določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejema program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejema splošne akte s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerimi se določa tudi dejavnost varstva pred požarom,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo javne gasilske službe,
– v proračunu občine zagotavlja sredstva za financiranje požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
3. Pristojnosti župana
6. člen
(1) Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– sprejme načrte zaščite in reševanja,
– določi vrsto in obseg sil za zaščito, reševanje in pomoč,
– skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih,
– odloča o zagotovitvi sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah,
– imenuje komisije za ocenjevanje škode v občini,
– imenuje poverjenike za civilno zaščito,
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev na območju občine zaradi naravne ali druge nesreče,
– odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih in drugih objektov sprejeti v začasno bivanje evakuirane in ogrožene osebe,
– izvaja druge naloge skladno z zakonom.
(2) Za operativno strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika Civilne zaščite občine, njegovega namestnika in štab Civilne zaščite.
4. Pristojnosti in naloge Poveljnika civilne zaščite občine
7. člen
(1) Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu.
(2) Poveljnik Civilne zaščite občine ima, skladno z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pravico in dolžnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter odredi:
– umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij,
– vstop v stanovanje,
– uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev,
– odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo,
– uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– obvezno sodelovanje občanov občine in drugih pri reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje,
– uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči,
– uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje,
– porušitev objekta, posek drevja.
(3) Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko poveljnik Civilne zaščite občine odredi le, če ne more drugače zavarovati ljudi in premoženja ter zagotoviti izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.
(4) Umik ljudi iz prvega odstavka tega člena se odredi, če so neposredno ogrožena njihova življenja zaradi požara, eksplozije ali druge nevarnosti, in traja toliko časa, dokler nevarnost ni odpravljena. Pri izvedbi umika pomaga policija.
(5) Poveljnik Civilne zaščite občine lahko med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči, v kolikor so ogrožena življenja in premoženje, odredi izvedbo nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, s katero ima občina sklenjeno pogodbo za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite in reševanja v skladu s tem odlokom. Če take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ni, je pa izvedba del nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja, živali ali okolja oziroma zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti, poveljnik Civilne zaščite občine lahko izvedbo takih del odredi tisti fizični ali pravni osebi, ki ima ustrezno opremo ali zmogljivosti za izvedbo teh del. Odredba se izda pisno, izjemoma, če razmere to onemogočajo, se izda ustno in naknadno tudi pisno, takoj ko je to mogoče. V odredbi se določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih je treba opraviti.
(6) O odločitvah poveljnika Civilne zaščite občine po tem členu se vodi delovodnik, pri čemer se za odločitve, ki so povezane z večjimi finančnimi posledicami, izdajajo pisne odredbe. Če razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. S pisno odredbo lahko poveljnik Civilne zaščite občine v nujnih primerih odredi tudi lastnikom ali uporabnikom stanovanjskih in drugih nastanitvenih objektov, da začasno sprejmejo v oskrbo ogrožene osebe, dokler o tem ne odloči župan.
(7) Nujna dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči so dela, potrebna za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, ter dela iz četrtega odstavka tega člena.
(8) O porabi sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah odloča poveljnik Civilne zaščite.
8. člen
Naloge poveljnika Civilne zaščite občine so:
– preverjanje pripravljenosti sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– vodenje in usmerjanje zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah,
– skrb za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč,
– dajanje mnenj in predlogov županu v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenj in predlogov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
– predlaganje kandidatov za člane štaba civilne zaščite,
– sodelovanje pri pripravi programa dela na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– spremljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter sprejemanje ali predlaganje ukrepov za zaščito,
– vodenje in usmerjanje dejavnosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov, reševanju in pomoči,
– dajanje mnenj in predlogov županu za odpravo posledic nesreč,
– sodelovanje pri javnih predstavitvah načrtov zaščite in reševanja.
5. Naloge občinske uprave
9. člen
Občinska uprava opravlja naslednje upravne in strokovne naloge s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– izdela predlog občinskega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– izdeluje ocene ogroženosti in druge strokovne podlage za načrtovanje zaščite, reševanje in pomoči ter usmerja in usklajuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč v sodelovanju s štabom Civilne zaščite občine,
– izdeluje občinske načrte zaščite in reševanja v sodelovanju s poveljnikom Civilne zaščite občine,
– skrbi za organiziranje in delovanje sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja,
– zagotavlja pogoje za delo poveljnika Civilne zaščite občine, štaba Civilne zaščite občine ter drugih organov, ki so namenjeni izvajanju zaščite in reševanja v občini,
– spremlja in usklajuje organiziranje Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč,
– organizira ter izvaja izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč,
– v primeru večjih nesreč nudi administrativno-logistično podporo štabu CZ in vpoklicanim enotam,
– predlaga skrbnika načrtov zaščite reševanja in pomoči.
6. Pristojnosti krajevnih skupnosti
10. člen
Krajevne skupnosti usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite prebivalcev ter organizirajo in usklajujejo izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči na območju krajevne skupnosti.
7. Pristojnost komisije za ocenjevanje škode
11. člen
(1) Za ocenjevanje škode ob posameznih naravnih in drugih nesrečah ter za pripravo predlogov za odpravo posledic nesreč župan imenuje komisijo za ocenjevanje škode.
(2) Oškodovanci na svoje stroške zberejo dokazila o škodi, ki so jo utrpeli zaradi naravne ali druge nesreče in jo predložijo občinski komisiji v oceno in potrditev.
(3) Materialno škodo in druge posledice naravnih in drugih nesreč komisija ocenjuje na podlagi metodologije za ocenjevanje škode, ki jo predpiše pristojni minister.
IV. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE 
12. člen
Na predlog župana, ob predhodnem soglasju Štaba civilne zaščite občine, občinski svet sprejme program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v katerem se določajo cilji, politika in strategija na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
13. člen
(1) Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah, ki jih pripravi pristojni občinski organ.
(2) Ocene ogroženosti se morajo obnoviti vsakih pet let oziroma vsakič, ko nastanejo spremembe pri virih ogrožanja. Ocena ogroženosti zaradi naravne in druge nesreče mora vsebovati podatke in ocene o:
– virih nevarnosti,
– možnih vzrokih nastanka nesreče,
– verjetnosti pojavljanja nesreče,
– vrsti, oblikah in stopnji ogroženosti,
– poteku in možnem obsegu nesreče,
– ogroženih prebivalcih, živalih, premoženju in kulturni dediščini,
– verjetnih posledicah nesreče,
– verjetnosti nastanka verižne nesreče,
– možnosti predvidevanja nesreče.
Ocena ogroženosti mora vsebovati tudi predloge za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče.
(3) Oceno ogroženosti za območje občine izdela občinska uprava.
14. člen
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju se načrtuje z načrti zaščite in reševanja. Z načrti zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč ali zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči.
15. člen
Načrte zaščite in reševanja se dopolni ob spremembi nevarnosti ali spremembi razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Pri tem se morajo upoštevati nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene pri ravnanju ob nesrečah.
V. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE 
16. člen
(1) Podatke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo brezplačno sporočati Regijskemu centru za obveščanje (tel. št. 112) vsi občani, reševalne službe, društva, klubi, gospodarske družbe in zavodi.
(2) Vsakdo je dolžan obvestiti Regijski center za obveščanje (tel. št. 112), policijo (tel. št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.
VI. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA 
17. člen
Osebna in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih in drugih nesreč za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja. Sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah si morajo prebivalci, lastniki in uporabniki stavb, gospodarske družbe in druge organizacije zagotoviti sami, razen če v tem odloku ni določeno drugače.
18. člen
(1) V stanovanjskih hišah in v stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje in priprave neposredno usmerjajo poverjeniki Civilne zaščite.
(2) V gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja njihovo vodstvo ali štab za Civilno zaščito, v kolikor ga imajo ustanovljenega skladno z merili za organiziranje zaščite, reševanja in pomoči.
(3) Državljani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite naslednje aktivnosti:
– organizirajo in izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito,
– vzdržujejo objekte za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore, ki jih imajo v lasti, razen javna zaklonišča),
– se opremljajo z opremo za osebno zaščito.
(4) Občina za občane izvaja akcije ozaveščanja o pomenu osebne in vzajemne pomoči, kjer se vse občane vzpodbuja in usposablja za pravilno ravnanje ob naravni ali drugi nesreči. V ta namen občina objavlja članke v lokalnem časopisu, izdeluje propagandni material in izvaja raznovrstne promocijske aktivnosti, kot na primer:
– akcije, s katerimi se občane poučuje, kako ravnati pred, med in po nesreči,
– otroške igre preventive,
– aktivnosti ob mesecu požarne varnosti,
– predavanja strokovnjakov iz varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
VII. ORGANIZIRANOST ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI V OBČINI 
1. Organizacija in naloge
19. člen
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v občini obsega zlasti:
– prvo pomoč,
– pomoč ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu,
– prvo veterinarsko pomoč,
– gašenje in reševanje ob požarih,
– reševanje iz ruševin,
– reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na rekah,
– reševanje ob velikih nesrečah v prometu,
– reševanje na vodi in iz vode,
– iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah,
– reševanje ob vojaških in terorističnih napadih ali drugih oblikah množičnega nasilja,
– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, ki je lahko zagotavljanje zadostne pitne vode in osnovno delovanje vse komunalne infrastrukture.
20. člen
Naloge iz prejšnjega člena izvajajo zlasti:
– službe in enote Civilne zaščite,
– gasilske operativne enote,
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije,
– poverjeniki za civilno zaščito,
– enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij.
21. člen
(1) Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči poveljniku civilne zaščite občine se organizira štab civilne zaščite občine. Člane štaba civilne zaščite občine določi župan s sklepom. Štab civilne zaščite občine ima najmanj 8 članov.
(2) Delo štaba vodi poveljnik Civilne zaščite občine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
(3) Štab civilne zaščite občine ima poleg poveljnika in namestnika še druge člane in pridružene člane, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja.
22. člen
Javni red in mir ter varnost ob naravnih in drugih nesrečah na ogroženih in prizadetih območjih zagotavlja policija ter skladno s pooblastili tudi občinsko redarstvo.
23. člen
Poverjeniki za civilno zaščito spremljajo razmere in opozarjajo na nevarnosti, usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite, usklajujejo zaščitne ukrepe, organizirajo izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter pomagajo pri izvajanju umika v svojem okolju.
2. Enote in službe civilne zaščite
24. člen
(1)Za zaščito, reševanje in pomoč se poleg štaba civilne zaščite občine organizirajo še:
– Služba za podporo (Ekipa za informacijsko in administrativno podporo, Ekipa za zveze, Ekipa za materialno tehnična sredstva, Ekipa za oskrbo)
Naloge služb za podporo so zlasti: zagotavljanje nastanitve in oskrbe pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč, vzdrževanje delovnih sredstev, zagotavljanje prevoza, omogočanje informacijske in administracijske podpore organom vodenja, zagotavljanje psihološke pomoči, sodelovanje pri evakuaciji, sprejem ali razdeljevanje sredstev pomoči in druge podporne naloge.
– Enota prve pomoči
Prva pomoč obsega:
− dajanje prve pomoči poškodovanim in obolelim,
− pomoč pri izvajanju triaže,
− pomoč pri dekontaminaciji poškodovanih ali obolelih,
− sodelovanje pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih,
− sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih,
− sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov.
– Enota za tehnično reševanje (Ekipa za iskanje zasutih v ruševinah, Ekipa za reševanje, Ekipa za graditev in utrjevanje nasipov, Ekipa za reševanje na vodi in iz vode)
Tehnično reševanje obsega:
– iskanje zasutih ljudi v ruševinah z geofoni in drugimi tehničnimi sredstvi oziroma s psi za iskanje v ruševinah,
– reševanje ljudi in premoženja iz ogroženih in poškodovanih objektov, ruševin in zemeljskih plazov,
– utrjevanje in graditev protipoplavnih nasipov v času, ko grozi neposredna nevarnost poplav ali ob poplavah ter izvajanje drugih gradbeno tehničnih del za varstvo pred poplavami,
– odstranjevanje ovir na cestah, urejanju zasilnih poti in prehodov ter pomoč pri popravilu komunalne infrastrukture in odpravljanju drugih nujnih posledic ob neurjih, poplavah, plazovih in drugih nesrečah,
– sodelovanje pri sanaciji posledic nesreč z nevarnimi snovmi v naravnem okolju,
– sodelovanje pri graditvi sanitarno-higienskih objektov,
– urejanje lokacij za začasno nastanitev ogroženih prebivalcev,
– reševanje na vodi in iz vode,
– sodelovanje pri graditvi zaklonilnikov ob neposredni vojni nevarnosti in med vojno.
– Logistični center
Naloge logističnega centra so skladiščenje in razdeljevanje opreme ter sredstev za zaščito, reševanje in pomoč.
– Komisija za oceno škode.
3. Prostovoljna gasilska društva in Gasilska zveza
25. člen
Župan določi, katera prostovoljna gasilska društva (gasilske enote) opravljajo javno gasilsko službo na območju občine. Na podlagi predloga poveljstva gasilske zveze, župan določi operativna območja gasilskih enot (območja delovanja), kategorije gasilskih enot ter organizacijo gasilstva in delovanje gasilskih enot v občini.
26. člen
Izvajalci javne gasilske službe izvajajo predvsem naloge gašenja in reševanja ob požarih, preventivne naloge varstva pred požarom ter ostale naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, za katere so usposobljeni in opremljeni.
27. člen
(1) Za zagotavljanje pripravljenosti ter usklajevanje delovanja operativnih gasilskih enot v občini skrbi poveljstvo gasilske zveze, katerega vodi poveljnik gasilske zveze, ki sklicuje koordinacije poveljnikov prostovoljnih enot na območju občine. Gasilsko poveljstvo vodi poveljnik gasilske zveze. Gasilsko poveljstvo deluje v okviru gasilske zveze, ki mu zagotavlja pogoje za delovanje.
(2) Poveljnik gasilske zveze zlasti:
– vodi in predstavlja gasilsko poveljstvo občine,
– odgovoren je za izvajanje nalog gasilskega poveljstva občine,
– vodi večje gasilske intervencije v občini ob večjih požarih in drugih nesrečah,
– izvaja nadzor nad izvajanjem javne gasilke službe v občini,
– daje soglasja k opremljanju gasilskih društev občine,
– je član štaba civilne zaščite Občine Šentjur,
– skrbi za povezanost med gasilsko zvezo, gasilskim poveljstvom in občinskim štabom Civilne zaščite, občinskimi organi ter z drugimi organizacijami na področju požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Če je potrebna pomoč gasilskih enot v sosednji občini, vrsto, število ter vodenje gasilskih enot, ki bodo napotene v sosednjo občino, določi poveljnik gasilske zveze oziroma pomoč uskladi občinski poveljnik Civilne zaščite ali župan. V primeru napotitve gasilskih enot na pomoč v drugo občino se mora zagotoviti nemoteno izvajanje javne gasilske službe. Za napotitev več kot 1/3 sil mora soglasje k napotitvi podati župan ali od njega pooblaščena oseba.
28. člen
(1) Prostovoljna gasilska društva v občini se povezujejo v Gasilsko zvezo Šentjur (v nadaljevanju: Gasilska zveza).
(2) Gasilska zveza v sodelovanju s poveljstvom gasilske zveze pripravlja predlog programa dela in finančnega načrta, predlog načrta nabav in investicijskih vlaganj, ter predlog načrta razvojnih programov za gasilske enote, ki opravljajo javno gasilsko službo v Občini Šentjur.
(3) Gasilska zveza skrbi za usposabljanje prostovoljnih gasilcev, vodenje evidenc o prostovoljnih operativnih gasilcih in materialno tehničnih sredstvih ter opravlja druge naloge, ki jih določi župan in so opredeljene v pogodbi o izvajanju javne gasilske službe.
29. člen
(1) S pogodbo o opravljanju javne gasilske službe se uredijo razmerja med Občino Šentjur in Gasilsko zvezo ter gasilskimi enotami, kot izvajalci javne gasilske službe.
(2) Občina zagotavlja sredstva za:
– redno delovanje gasilskih enot,
– gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter sredstva za opazovanje, obveščanje in aktiviranje,
– vzdrževanje in obnavljanje gasilskih sredstev in opreme,
– izobraževanje in dopolnilno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot,
– gradnjo in vzdrževanje objektov in prostorov za delovanje gasilstva,
– zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni,
– zdravstvene preglede gasilcev,
– povračilo škode, ki so jo imeli gasilci pri opravljanju nalog gasilstva,
– povračilo škode, povzročene tretjim osebam, zaradi opravljanja nalog gasilstva,
– opravljanje drugih dejavnosti gasilskih organizacij.
30. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe opravlja oseba, pooblaščena s strani župana.
(2) Kadar se ugotovi, da gasilska organizacija ne opravlja javne gasilske službe v skladu z zakonom, drugimi predpisi, s tem odlokom, sklepom župana ali pogodbo, ji župan določi rok za odpravo pomanjkljivosti.
(3) V primeru, da gasilska organizacija pomanjkljivosti ne opravi v roku, župan, na predlog poveljnika gasilske zveze ali osebe pooblaščene s strani župana, gasilski organizaciji opravljanje javne gasilske službe ustrezno omeji ali odvzame.
31. člen
(1) Investicijska sredstva, ki jih občina vlaga za nakup premičnega in nepremičnega premoženja gasilskih organizacij, se prioritetno najprej namenijo za potrebe izvajanja javne gasilske službe.
(2) V primeru, da se gasilski organizaciji odvzame pravico opravljanja javne gasilske službe skladno s 36. členom tega odloka ali v primeru, ko gasilska organizacija odstopi od opravljanja javne gasilske službe, mora gasilska organizacija sredstva, ki jih je od dneva uveljavitve tega odloka vložila občina za sofinanciranje nakupa njenega premoženja, vrniti občini.
4. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije
32. člen
(1) Za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči lahko župan s sklepom določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva.
(2) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo organiziranost za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah. Z njimi lahko sklene občina pogodbe, v katerih se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog na območju občine ter način njihovega financiranja, predvsem tistega dela, ki presega njihovo redno dejavnost v skladu določili zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med te naloge spadajo:
– gradbeno-tehnično reševanje,
– reševanje ob ujmah, poplavah ter ekoloških nesrečah,
– izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
– pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem pri začasnem bivanju, prehrani, nujni oskrbi,
– pomoč pri iskanju pogrešanih oseb,
– prva veterinarska pomoč.
5. Društva in druge nevladne organizacije
33. člen
(1) Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se v okviru društev in drugih nevladnih organizacij organizirajo enote zaščite in reševanja, kot npr.:
– za postavljanje začasnih bivališč,
– za vzpostavljanje zvez,
– za iskanje pogrešanih oseb.
V posebnih primerih se vključujejo tudi druga društva in nevladne organizacije, ki delujejo na območju občine.
(2) Ta društva in druge nevladne organizacije, če jih za to določi župan, morajo izpolnjevati predpisane pogoje skladno z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč.
6. Aktiviranje
34. člen
Aktiviranje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah odredi poveljnik Civilne zaščite občine ali namestnik poveljnika Civilne zaščite občine. Enaki postopki se uporabljajo tudi v primerih, če aktiviranje odredi Vlada Republike Slovenije.
7. Vodenje sil
35. člen
(1) Operativno-strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem. Vodenje iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljnik Civilne zaščite občine oziroma vodje enot.
(2) Aktivnosti se vodijo in izvajajo v skladu z načrti zaščite, reševanja in pomoči občine.
36. člen
(1) Enote, službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih organizacij oziroma gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, samostojno vodijo njihovi vodje v skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi in navodili nadrejenih v sistemu Civilne zaščite.
(2) Če zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali drugih operativnih sestavov oziroma, če je aktivirana Civilna zaščita, mora biti njihovo delovanje v skladu z usmeritvami in navodili poveljnika Civilne zaščite občine oziroma vodje intervencije.
VIII. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 
37. člen
Občina organizira izobraževanje kot neobvezne oblike usposabljanja občanov za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje zaščitnih ukrepov kot to določa ta odlok in drugi predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
38. člen
Za pripadnike organov vodenja in sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Civilne zaščite lahko občina organizira izobraževanje in usposabljanje.
39. člen
Usposabljanje opravljajo skladno s svojimi načrti tudi upravljavci javnih služb na področju zaščite, reševanja in pomoči, društva in druge organizacije, gospodarske združbe ter druge organizacije, ki nastopajo kot izvajalci v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini.
IX. FINANCIRANJE 
40. člen
(1) Financiranje zaščite, reševanja in pomoči se zagotavlja:
– iz proračuna Republike Slovenije;
– proračuna občine;
– iz zavarovalnin (požarnih premij);
– iz sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij;
– iz prostovoljnih prispevkov;
– iz drugih virov.
(2) Občina zagotavlja sredstva za financiranje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občinskem proračunu skladno z določili zakona, s področja zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami tega odloka in drugih predpisov.
(3) Predloge za financiranje in sofinanciranje programov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pripravi občinska uprava.
X. INŠPEKCIJA 
41. člen
Nadzorstvo nad delovanjem lokalne skupnosti na področju zaščite, reševanja in pomoči opravlja na podlagi veljavnih predpisov pristojni inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
42. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 58/98).
43. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0005/2021(250)
Šentjur, dne 21. decembra 2021
Župan 
Občine Šentjur 
mag. Marko Diaci 

AAA Zlata odličnost