Uradni list

Številka 205
Uradni list RS, št. 205/2021 z dne 29. 12. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 205/2021 z dne 29. 12. 2021

Kazalo

4267. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju lokacijskega načrta Podjetniško obrtna cona Pod goro II, stran 13354.

  
Na podlagi druge alineje četrte točke 289. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15, 12/16 – popravek in 69/17) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 22. redni seji dne 21. 12. 2021 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju lokacijskega načrta Podjetniško obrtna cona Pod goro II 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o sprejetju lokacijskega načrta Podjetniško obrtna cona Pod goro II (Uradni list RS, št. 62/07, 75/10, 17/14 – popravek, 63/16).
2. člen 
(1) Spremembe in dopolnitve Odlok o sprejetju lokacijskega načrta Podjetniško obrtna cona Pod goro II (v nadaljevanju besedila LN) vsebujejo:
1. Besedilo, ki obsega:
– odlok o spremembah in dopolnitvah LN.
2. Grafika.
3. Priloge, ki obsegajo:
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev LN,
– povzetek za javnost,
– spis postopka priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev LN.
(2) Zaradi sprememb in dopolnitev LN se grafični del osnovnega LN spremeni v delu, ki se nanaša na urbanistično arhitektonsko situacijo.
(3) Spremembe in dopolnitve Odloka o sprejetju lokacijskega načrta Podjetniško obrtna cona Pod goro II je izdelal IBIS d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica, pod številko naloge 9/2020-SID LN.
(4) Podrobni načrt se v zbirki prostorskih aktov vodi pod identifikacijsko številko: 1725.
II. PREDMET SPREMEMB IN DOPOLNITEV 
3. člen 
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s spremembami in dopolnitvami lokacijskega načrta) 
(1) Spremembe in dopolnitve LN se nanašajo na spremembo namembnosti objektov v skrajnem severnem in vzhodnem delu območja, ki jo predstavlja stanovanjska gradnja.
(2) Spremembe in dopolnitve LN se nanašajo na možnost izgradnje prizidkov k obstoječim objektom.
(3) Spremembe in dopolnitve se nanašajo na določitev pogojev za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
4. člen 
(1) V 6. členu se spremeni deveti odstavek tako, da se glasi:
»(9) Skrajni severni in vzhodni del območja vključuje obstoječo stanovanjsko gradnjo, katerim se lahko spremeni namembnost za potrebe centralnih, storitvenih, oskrbnih oziroma mirnejših dejavnosti. Na obstoječih stanovanjskih objektih znotraj meje urejanja je možna rekonstrukcija, adaptacija in dozidava prizidkov vendar tako, da se ohrani potreben odmiki od sosednih parcel in da spremembe ne vplivajo na poslabšanje arhitekturnega izgleda objektov (ohrani se celovit izgled objekta) in ni presežen obstoječi višinski gabarit oziroma sleme stavbe. Fasade objektov naj bodo v ubito belem ali svetlem zemeljskem barvnem tonu. Vzorčaste fasade in fasade v močnih, ter kričečih odtenkih niso sprejemljive. Oglaševanje dejavnosti z velikimi reklamnimi panoji in jumbo plakati ni dovoljeno. Vzdolž zahodnega in severnega roba pripadajočega zemljišča s parc. št. 945/29, 944/13 in 945/31 vse k.o. Slovenske Konjice) se načrtuje zelen »tamponski pas« zasaditev avtohtonega listopadnega drevja, kot npr. stebrasti beli gaber.«
(2) V 6. členu odloka se črta štirinajsti odstavek, petnajsti in šestnajsti odstavek postaneta štirinajsti in petnajsti.
5. člen
Doda se 6.a člen, ki se glasi:
»(1) Dovoli se gradnja vseh nezahtevnih in enostavnih objektov razen objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost znotraj določene gradbene parcele.
(2) Za določanje vrst nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje.
(3) Za nezahtevne in enostavne objekte veljajo naslednji pogoji, kolikor niso v nasprotju z ostalimi določili tega odloka:
a) Namembnost:
– Enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju.
– Namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost obstoječe pozidave.
– Namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov ne sme ovirati ali biti v nasprotju s prevladujočo dovoljeno dejavnostjo oziroma z dodatno dovoljeno dejavnostjo, ki jo za območje, v katerega se umeščajo enostavni in nezahtevni objekti, dovoljuje podrobna namenska raba prostora.
b) Oblikovanje:
– Enostavni in nezahtevni objekti naj s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora in naj v prostoru ne izstopajo.
– V primeru dopolnitve obstoječe pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi ne odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov.
– Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti podrejeno osnovnemu objektu tako, da ne smejo izkazovati dominantnega položaja (velikost, materiali, strešne konstrukcije in kritine) v odnosu do osnovnega objekta.
– Priporočeno je, da so strehe enostavnih in nezahtevnih objektov oblikovno skladne s strehami obstoječih objektov. Pri nadstrešnicah (parkirni prostor, vhod v objekt in podobno) so dovoljene so tudi izvedbe položnejših streh (naklon min. 5°) ali ločnih streh. 3) Odmiki novih objektov se določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida objekta s pogojem, da napušč pri morebitno predvideni izvedbi strehe ne presega 0,8 m. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in naprav ter da so upoštevani varstveni pogoji.
(4) Odmiki novozgrajenih objektov morajo slediti gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru, če so te obstoječe in značilne za okoliško pozidavo. Ta pogoj velja tudi za enostavne in nezahtevne objekte.
(5) Če gradbene linije v prostoru ni mogoče ugotoviti, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena s potekom cest in komunalnih vodov oziroma z naslednjimi odmiki:
– vsaj 6 m od roba cestišča lokalne ceste; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste, vendar ne manj kot 2 m;
– vsaj 4 m od roba javne poti; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste, vendar ne manj kot 2 m;
– vsaj 4 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele;
– odmiki med objekti morajo biti enaki višini od terena do kapi višjega objekta, razen ko je še nezgrajen objekt predviden južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta in mora biti odmik enak 1,5 višine kapi predvidenega objekta;
– odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da zadoščajo požarno varnostnim in zdravstvenim normativom.
(6) Za odmike nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo naslednji pogoji:
– Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni del objekta). Izjema je rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč odmaknjen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa tudi zgraditi ustrezen požarni zid.
– Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,5 m, če je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
– Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 2,0 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje pridobiti pogoje geomehanika.
– Nezahtevni in enostavni pomožni infrastrukturni objekti:
– Pomožni infrastrukturni objekti se lahko postavljajo do meje sosednjih zemljišč.
– Nezahtevni in enostavni začasni objekti:
– Od meje sosednjih zemljišč morajo biti odmaknjeni najmanj 1,5 m. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
– Urbana oprema sme biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 1,5 m. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
(7) Zunanje ureditve objektov (robniki internega dovoza do objekta, zunanjih utrjenih manipulativnih površin, parkirnih površin, zunanjih utrjenih pohodnih površin ipd.) morajo biti odmaknjene vsaj 2 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.
(8) Manjši odmiki od zgoraj določenih morajo biti utemeljeni z dokazili in soglasji lastnikov sosednjih zemljišč.
(9) Lega objektov v območju naselij, ki so varovana s predpisi o varstvu kulturne dediščine, mora bit podrejena varstvenemu režimu oziroma pogojem pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.«
6. člen 
Doda se 6.b člen, ki se glasi:
»Pri načrtovanju stavb in posegov v prostor je za določanje velikosti stavb in prostorskih ureditev na parceli namenjeni gradnji potrebno upoštevati faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin, ki so določeni za območja posameznih PNRP in so naslednji:
PNRP
oznaka
pretežna raba
FI/največ
FZ/največ
delež OBP/najmanj
CU
osrednja območja centralnih dejavnosti
1,6
0,6
IG
gospodarske cone
2,4
0,8
« 
7. člen 
Spremeni se 9. člen, ki se po novem glasi:
»9. člen
(splošno) 
(1) Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske in intervencijske poti ter površine za evakuacijo.
(2) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Ureditev dovozov, dostopov, postavitvenih in delovnih površin za gasilce ob stavbi se uredi v skladu s predpisi s področja varstva pred požari in veljavnim standardom.«
8. člen 
Dodata se 9.a in 9.b člen, ki se glasita:
»9.a člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
Na obravnavanem območju ni poplavne in požarne ogroženosti naravnega območja, zato posebne ureditve s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami niso predvidene. Območje OLN se nahaja na erozivno ogroženem območju, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi. Pri projektiranju objektov in gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje in pregledom gradbene jame. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe.
Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je treba zagotoviti skladnost z zahtevami pravilnika, ki določa mehansko odpornost in stabilnost objektov. Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati tudi pogoje temeljenja opredeljene v geološko-geomehanskem poročilu.
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti po EMS. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati področne predpise.
V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja nevarnost razlitja le-teh. V času gradnje je za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– Nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije;
– Nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj;
– Nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
– Nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
9.b člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Na območju so predvidene stavbe, ki se v skladu s predpisi uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte in zahtevne objekte.
(2) Treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
(3) Zagotoviti je treba odmike med objekti in odmike od meje parcel ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja pri požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila, ki morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.
(4) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, kot je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(5) Pri projektiranju objektov je treba upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– Nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije;
– Nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj.«
III. KONČNE DOLOČBE 
9. člen 
(vpogled) 
Spremembe in dopolnitve Odloka o sprejetju lokacijskega načrta Podjetniško obrtna cona Pod goro II so na vpogled na sedežu Občine Slovenske Konjice.
10. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0007/2020(131)
Slovenske Konjice, dne 21. decembra 2021
Župan 
Občine Slovenske Konjice 
Darko Ratajc 

AAA Zlata odličnost