Uradni list

Številka 199
Uradni list RS, št. 199/2021 z dne 22. 12. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 199/2021 z dne 22. 12. 2021

Kazalo

4009. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dol pri Ljubljani, stran 12656.

  
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 86/21 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 3/18 – UPB2) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 17. redni seji dne 15. 12. 2021 sprejel
P R A V I L N I K 
o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dol pri Ljubljani 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina pravilnika) 
(1) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Dol pri Ljubljani za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
(2) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
– državne pomoči v skladu z Uredbo 702/2014/EU z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo 107. in 108. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014, str. 1–75), spremenjeno z Uredbo 2019/289/EU z dne 19. februarja 2019 o spremembi Uredbe 702/2014/EU o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo 107. in 108. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 48, z dne 20. 2. 2019, str. 1–5), zadnjič spremenjeno z izvedbeno Uredbo Komisije 2020/2008/EU z dne 8. decembra 2020 o spremembi Uredbe 702/2014/EU, Uredbe 717/2014/EU in Uredbe 1388/2014/EU v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414, z dne 9. 12. 2020, str. 15–18) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU) ter
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1–8), spremenjeno z Uredbo 2020/972/EU z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe 1407/2013/EU v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe 651/2014/EU v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L 215, z dne 7. 7. 2020, str. 3–6).
2. člen 
(način in višina zagotavljanja sredstev) 
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dol pri Ljubljani se zagotavljajo v proračunu Občine Dol pri Ljubljani. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče proračunsko leto.
3. člen 
(oblika pomoči) 
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij ali subvencioniranih storitev.
4. člen 
(opredelitev pojmov) 
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(A) »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba);
(B) »MSP« ali »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe 702/2014/EU;
(C) »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
(D) »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi 1379/2013/EU;
(E) »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
(F) »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
(G) »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
(H) »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
(I) »nosilec kmetijskega gospodarstva« je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
(J) »mladi kmet« pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
(K) »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe 702/2014/EU;
(L) »neugodne vremenske razmere« izpolnjujejo pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:
a) predhodnega triletnega obdobja ali
b) triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;
(M) »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
(N) »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
(O) »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
(P) »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
(Q) »datum dodelitve pomoči« pomeni datum, ko se pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima;
(R) »standard EU« pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo Evropske unije, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni EU, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
(S) »naložbe za skladnost s standardom EU« pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom EU po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo EU;
(T) »nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
(U) »investicijska dela« pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
(V) »biogorivo na osnovi hrane« pomeni biogorivo, proizvedeno iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov;
(W) »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja, samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju, iz prejšnjih alinej, preko enega ali več drugih podjetij, so prav tako enotno podjetje.
5. člen 
(vrste pomoči in ukrepi) 
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dol pri Ljubljani se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah Komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:
Vrste pomoči
Ukrepi
DRŽAVNE POMOČI 
po skupinskih izjemah v kmetijstvu 
UKREP 1: 
Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe 702/2014/EU);
UKREP 2: 
Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode 
(24. člen Uredbe 702/2014/EU);
DE MINIMIS POMOČI
UKREP 3: 
Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji
UKREP 4: 
Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja
6. člen 
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev) 
Upravičenci do pomoči so pravne in fizične osebe – nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Občini Dol pri Ljubljani, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, imajo aktivno številko KMG-MID, ki je dejavna, kar se izkaže z računom prodaje kmetijskih proizvodov (npr. mleko, govedo, zelenjava) in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Občine Dol pri Ljubljani.
7. člen 
(izvzeta področja uporabe Uredbe 702/2014/EU) 
(1) Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe 702/2014/EU niso upravičeni subjekti, ki:
– so naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države;
– so podjetja v težavah.
(2) Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe 702/2014/EU za:
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer, če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(3) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe 702/2014/EU se ne dodeli za davek na dodano vrednost (DDV).
8. člen 
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči) 
(1) Državne pomoči se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa objavljenega na internetni strani Občine Dol pri Ljubljani in občinski oglasni deski, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom.
(2) V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto. Pri tem morajo biti upoštevane omejitve državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu, kot jih določa Uredba 702/2014/EU ter določbe tega pravilnika.
(3) Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu.
(4) Javni razpis mora vsebovati:
– predmet pomoči (vrsta ukrepa),
– namene, za katere se dodeljuje pomoč,
– pogoje in kriterije upravičenosti za dodelitev sredstev,
– upravičence za dodelitev sredstev,
– upravičene stroške,
– morebitne omejitve,
– finančne določbe,
– višino razpisanih sredstev za posamezni ukrep,
– merila za ocenjevanje vlog,
– navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena vlogi,
– rok za vložitev zahtevkov,
– naslov za vložitev zahtevkov in pridobitev razpisne dokumentacije,
– način reševanja vlog,
– rok, do katerega bodo prosilci obveščeni o izidu razpisa.
(5) Upravičenci uveljavljajo pravico do pomoči na podlagi vloge na javni razpis in prilog, ki so opredeljene v javnem razpisu.
9. člen 
(spodbujevalni učinek) 
(1) Za ukrepe po Uredbi 702/2014/EU se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in velikost vlagatelja/podjetja;
– izjava vlagatelja glede enotnega podjetja;
– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
– lokacijo projekta ali dejavnosti;
– seznam upravičenih stroškov;
– vrsto (nepovratna sredstva) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ter
– izjave vlagatelja:
a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b) glede izpolnjevanja pogojev 7. člena tega pravilnika.
10. člen 
(spodbujevalni učinek) 
(1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča občinska uprava s sklepom.
(2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna.
(3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
(4) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa.
11. člen 
(izplačila sredstev) 
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
– dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
– druga dokazila, določena z javnim razpisom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov).
12. člen 
(kumulacija, 8. člen Uredbe 702/2014/EU) 
(1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni od 13. do vključno 16. člena tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči, določenih v 4., 14., 17., 21. in 24. členu Uredbe 702/2014/EU, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
(2) Pomoč izvzeta z Uredbo 702/2014/EU se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo 702/2014/EU.
(3) Pomoč izvzeta z Uredbo 702/2014/EU, se ne kumulira s plačili iz drugega odstavka 81. člena in 82. člena Uredbe 1305/2013/EU v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi 702/2014/EU.
(4) Pomoč izvzeta z Uredbo 702/2014/EU se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi 702/2014/EU.
II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO 702/2014/EU 
13. člen 
(UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo) 
(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
– izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde EU;
– vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo;
– zagotavljanje večje stopnje samooskrbe s hrano, zlasti z večanjem lokalne pridelave hrane ter podporo trženju lokalno pridelane hrane.
(2) Pomoč se ne dodeli za:
– nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
– zasaditev letnih rastlin;
– dela v zvezi z odvodnjavanjem;
– opremo in dela v zvezi z namakanjem;
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
– naložbe za skladnost s standardi EU, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU;
– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
– obratna sredstva.
(3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
– PODUKREP 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev;
– PODUKREP 1.2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
(PODUKREP 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev) 
(4) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
(5) Upravičeni stroški so:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih;
– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev);
– stroški nakupa kmetijske mehanizacije in opreme do njene tržne vrednosti;
– stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (npr. protitočne mreže);
– stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
(6) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, investirajo na območju občine, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu najmanj 1 ha kmetijskih površin, ki ležijo na območju Občine Dol pri Ljubljani oziroma katerih naložba se izvaja na območju Občine Dol pri Ljubljani.
(7) Pogoji za pridobitev:
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– predložitev projektne dokumentacije za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– za naložbo, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/925/EU, mora biti okoljevarstveno soglasje predloženo z vlogo za pridobitev pomoči;
– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(8) Intenzivnost pomoči znaša:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih,
– stopnje pomoči se lahko povečajo za do 20 %, in sicer za mlade kmete, ki so prvič vzpostavili kmetijsko gospodarstvo kot nosilci tega gospodarstva v petih letih pred zahtevkom za pomoč.
(9) Skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša največ 5.000 EUR.
(10) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali pooblaščena oseba.
(PODUKREP 1.2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov) 
(11) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
(12) Upravičeni stroški:
– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino;
– stroški izvedbe del za preprečevanje plazenja in sanacijo plazov na kmetijskih zemljiščih in pašnikih;
– stroški ureditve in zasaditve trajnih nasadov.
(13) Upravičenci do pomoči so posamezna kmetijska gospodarstva ali več kmetijskih gospodarstev vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost), ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in ležijo na območju Občine Dol pri Ljubljani oziroma katerih naložba se izvaja na območju Občine Dol pri Ljubljani. Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov se mora izvajati na najmanj 0,5 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
(14) Pogoji za pridobitev:
– ustrezna dovoljenja za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– izdelan načrt ali projektna dokumentacija ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
– predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
– kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(15) Intenzivnost pomoči je do največ 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
(16) Skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša največ 5.000 EUR.
(17) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
14. člen 
(UKREP 2: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode) 
(1) Cilj pomoči je zagotavljanje večje prepoznavnosti kmetijskih proizvodov, ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.
(2) Upravičeni stroški:
– stroški organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih vključujejo stroške udeležbe, potne stroške in stroške prevoza živali, najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja ter simbolične nagrade za zmagovalca tekmovanja do vrednosti navedene v javnem razpisu;
– stroški publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih, ki vključujejo: stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji (publikacije ne smejo vsebovati navedb podjetij, blagovne znamke ali porekla, z izjemo shem kakovosti iz 20. člena Uredbe 702/2014/EU).
(3) Pogoji za pridobitev:
– dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti;
– program dejavnosti spodbujevalnih ukrepov s predračunom stroškov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(4) Vsebina in način izvedbe spodbujevalnih ukrepov za kmetijske proizvode, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec spodbujevalnih ukrepov, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.
(5) Intenzivnost pomoči znaša do 100 % upravičenih stroškov.
(6) Skupni znesek za posamezno pomoč lahko znaša največ 1.500 EUR.
(7) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba.
III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO 1407/2013/EU
15. člen 
(splošne določbe de minimis)
(1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo 1407/2013/EU niso upravičena podjetja iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture;
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(5) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – UPB) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo 1407/2013/EU o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(7) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe 1407/2013/EU, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe 1407/2013/EU.
(8) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe 1407/2013/EU se ne dodeli za davek na dodano vrednost.
16. člen 
(kumulacija de minimis pomoči)
(1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo 360/2012/EU do zgornje meje, določene v Uredbi 360/2012/EU.
(3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR oziroma 100.000 EUR).
17. člen 
(obveznosti prejemnika pomoči de minimis in občine)
(1) Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(2) Prejemnik mora k vlogi predložiti:
– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
– seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
– izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov, vezano na določilo sedmega odstavka 15. člena tega pravilnika.
(3) Občina bo z odločbo pisno obvestila prejemnika:
– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013);
– o odobrenem znesku de minimis pomoči.
18. člen 
(UKREP 4: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis)
(1) Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
(2) Upravičeni stroški:
– stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
– stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti;
– nakup in razvoj računalniške opreme ter patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
– splošni stroški, ki se nanašajo na izvedbo naložbe (stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji).
(3) Pomoč se ne dodeli:
– za obratna sredstva;
– za stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
– za naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane;
– za naložbe za skladnost z veljavnimi standardi EU in
– ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, določenih v Uredbi 1308/2013/EU, tudi kadar se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na podporo Unije, določeno v navedeni uredbi.
(4) Pogoji za pridobitev sredstev:
– dokazila o registraciji dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti;
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– za naložbo, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/925/EU, mora biti okoljevarstveno soglasje predloženo z vlogo za pridobitev pomoči;
– projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– ponudba oziroma predračun za načrtovano naložbo;
– dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(5) Intenzivnost pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov.
(6) Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 15. člena tega pravilnika.
(7) Skupni znesek za posamezno pomoč lahko znaša največ 5.000 EUR.
(8) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba.
19. člen 
(UKREP 5: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja – de minimis)
(1) Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.
(2) Upravičeni stroški:
– stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
– stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
– stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
– stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.
(3) Pogoji za pridobitev sredstev:
– račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
– program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(4) Intenzivnost pomoči do 100 % upravičenih stroškov.
(5) Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 15. člena tega pravilnika.
(6) Skupni znesek za posamezno pomoč lahko znaša največ 1.500 EUR.
(7) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba.
IV. NADZOR IN SANKCIJE 
20. člen 
(nadzor in sankcije) 
(1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja občinska uprava. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
(2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
– da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
– da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
– da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
(3) V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, kakor v primeru, da projekta ne izvede, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve (2) leti.
V. HRAMBA DOKUMENTACIJE 
21. člen 
(hramba dokumentacije) 
(1) Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset (10) let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
(2) Občina mora voditi in hraniti natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset (10) let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
VI. KONČNE DOLOČBE 
22. člen 
(končne določbe) 
Občina ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, predloži informacije o shemi državne pomoči po tem pravilniku v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe 702/2014/EU z objavo na spletni strani www.gov.si/teme/evidence-priglasenih-nacrtov-pomoci/. Te informacije so na voljo splošni javnosti vsaj deset (10) let od zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
23. člen 
(1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.
Št. 331-0011/2021-1
Dol pri Ljubljani, dne 16. decembra 2021
Župan 
Občine Dol pri Ljubljani 
Željko Savič 

AAA Zlata odličnost