Uradni list

Številka 181
Uradni list RS, št. 181/2021 z dne 19. 11. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 181/2021 z dne 19. 11. 2021

Kazalo

3552. Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za center za ravnanje z odpadki Celje-CERO, stran 10540.

  
Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 in 175/20; v nadaljevanju: ZUreP-2), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 95/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 19. redni seji dne 9. 11. 2021 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za center za ravnanje z odpadki Celje-CERO 
1. člen 
S tem odlokom se v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 9/95, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvenem načrtu (v nadaljnjem besedilu: UN) za regijski center za ravnanje z odpadki Celje–CERO (Uradni list RS, št. 65/03) skladno s spremembami in dopolnitvami ureditvenega načrta za regijski center za ravnanje z odpadki Celje-CERO, ki jih je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje pod št. 06/19.
2. člen 
Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:
»3.a člen
Območje sprememb in dopolnitev UN za regijski center za ravnanje z odpadki Celje-CERO vključuje naslednje parcele ali dele parcel: 551/3, 628/3, 628/10, 628/11, 628/12, 628/13, 628/16 in 628/17, vse k.o. 1083 Bukovžlak, v skupni izmeri 13.000 m².«.
3. člen 
Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Center za ravnanje z odpadki je skupina objektov, naprav in tehnoloških postopkov za zbiranje, sortiranje, obdelavo, kompostiranje ter začasno in končno dispozicijo komunalnih odpadkov iz naselij.
(2) Tehnološki postopki in posledično objekti CERO so:
– rušitev in odstranitev obstoječih objektov,
– rušitev in prenova obstoječih objektov (sanacija, rekonstrukcija, dozidava, nadzidava),
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe, ob obstoječih objektih,
– sprejemni kompleks (vratarnica, tehtnica je že zgrajena),
– sortirnica za naknadno selektivno sortiranje zbranih frakcij plastike, kovin in papirja z demontažo kosovnih odpadkov,
– kompostarna za predelavo bioloških odpadkov,
– deponija za odlaganje preostanka odpadkov,
– objekt mehansko biološke predelave (MBA) preostanka odpadkov pred odlaganjem,
– gradnja nepropustnega platoja in nadstrešnice za skladiščenje trdih gorljivih odpadkov,
– gradnja zadrževalnega bazena požarnih voda in zadrževalnika onesnaženih meteornih in izcednih voda,
– gradnja zadrževalnika čistih padavinskih vod,
– spremljajoča infrastruktura (ceste, asfaltne površine, pralnica, območje za začasno skladiščenje in predelavo gradbenih odpadkov, lovilec olj, plato za občasno postavitev mobilne naprave za razkuževanje infektivnih odpadkov, zadrževalniki meteornih voda),
– urejanje zelenih površin in ukrepov za varovanje okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč.
(3) Deponija preostanka komunalnih odpadkov je samostojen objekt v okviru CERO.«.
4. člen 
V 5. členu se za petim odstavkom dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Plato in nadstrešnica za skladiščenje trdih gorljivih odpadkov
Na vzhodnem delu območja UN, južno od kompostarne, se uredita plato in nadstrešnica s pripadajočo infrastrukturo za skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov. Plato in nadstrešnica sta zasnovana tako, da je v prvi fazi skladišče urejeno na prostem, v končni fazi pa z nadstrešnico.
Plato je zasnovan kot pravokotnik s tlorisnimi gabariti 120 x 60 m. Površina platoja je vodo nepropustna ter odporna na učinkovanje skladiščenih odpadkov in morebitnih požarnih vod.
Objekt nadstrešnica je na platoju zasnovan kot enostaven volumen okvirnih tlorisnih dimenzij 100 x 40 m. Objekt je enoetažen, višina etaže je pogojena s tehnologijo skladiščenja in ne presega 15 m.
Na platoju oziroma pod nadstrešnico bodo skladno z uredbo, ki ureja skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov, urejeni požarni sektorji, ločeni s požarnimi zidovi ali ustreznimi odmiki.
(7) Zadrževalni bazen požarnih voda in zadrževalnik onesnaženih meteornih in izcednih voda
Zadrževalni bazen za prestrezanje in zadrževanje požarnih voda v kombinaciji z zadrževalnikom onesnaženih meteornih voda iz utrjenih površin (v 1. fazi) in izcednih voda iz deponije za odlaganje preostalih odpadkov se nahaja južno od platoja in nadstrešnice za skladiščenje trdih gorljivih odpadkovv naravni depresiji. Okvirne tlorisne dimenzije zadrževalnika so 90 x 30 m. Skupna zmožnost zadrževanja celotnega odprtega zadrževalnika znaša V = 5900 m³ pri najvišji gladini 262,00 m.n.v.. Zadrževalnik je razdeljen s predelno pregradno steno na dva dela:
– zadrževalnik požarnih voda z volumnom V = 1200 m³ pri najvišji gladini 262,00 m.n.v.,
– zadrževalnik za onesnažene meteorne in izcedne vode z volumnom V = 4700 m³ pri najvišji gladini 262,00 m.n.v..
Zadrževalnik požarnih voda obratuje tako, da je vedno zagotovljenih 1200 m³ prostega volumna za zajem požarnih vod, zadrževalnik za onesnažene meteorne vode pa obratuje tako, da v primeru naliva zagotavlja zadrževanje onesnaženih meteornih voda pred iztokom v kanalizacijo.
Na južni strani pa je predvidena izravnava terena na koto 263,00 m.n.v., kot je predviden vrh zadrževalnika ob upoštevanju varnostnega nadvišanja 0,50 m. Nivo vode zadrževalnikov se bo uravnaval preko zaporničnega objekta pri kotah 259,00 m.n.v, 260,00 m.n.v. in 261,00 m.n.v.. Iztok iz zadrževalnega bazena je preko novega kanala do obstoječega jaška JKI-006 in naprej po obstoječem kanalu do čistilne naprave.«.
5. člen 
Za 5. členom se doda nov 5.a člen, ki se glasi:
»5.a člen 
Na območju UN je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe, ob obstoječih objektih. Vrsta nezahtevnih in enostavnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za pomožni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost.«.
6. člen 
V 6. členu se na koncu prvega odstavka doda besedilo, ki se glasi:
»Za zasip dela depresije ob zadrževalnem bazenu gasilnih, meteornih in izcednih voda je dopustno uporabiti samo ustrezen, neoporečni material, ki izpolnjuje pogoje, da material ni nevaren odpadek ter je primeren za zasipanje za inženirske namene pri urejanju krajine. V največji meri se uporabi material iz izkopov za plato in druge ureditve znotraj območja CERO.«.
7. člen 
V 7. členu se na koncu prvega odstavka črta pika in se doda besedilo, ki se glasi:
»ter projektom Spremembe in dopolnitve odloka o ureditvenem načrtu za Center za ravnanje z odpadki–CERO, zadrževalni bazen (Hidrosvet, d.o.o. Celje, št. proj. 37/19, julij 2020).«.
Besedilo drugega odstavka 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Sanitarne vode bodo speljane v obstoječo kanalizacijo. Padavinske vode z utrjenih površin bodo preko peskolovov in lovilcev olj speljane v skupni zadrževalni bazen ali preko več zadrževalnih bazenov v obstoječo interno kanalizacijo, ki se preko interne čistilne naprave priključi na javno kanalizacijo. Padavinske vode s streh objektov bodo speljane v skupni ali več zadrževalnih bazenov s prelivom speljanim v površinski odvodnik. Zadrževalniki se dimenzionirajo tako, da v primeru naliva zagotavljajo zadrževanje voda pred iztokom v površinski odvodnik. Dimenzioniranje (vodne količine morajo biti natančno določene in ovrednoten mora biti njihov vpliv na vodni režim) in detajli zadrževalnika so sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.«.
V 7. členu se besedilo tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»(3) Na območju predvidene deponije bo urejen odvod izcednih voda z drenažnimi cevmi 250 mm (v starem delu je taka rešitev že izdelana). Izcedne vode iz nove deponije se bodo preko črpališča zbirale v kombiniranem zadrževalnem bazenu požarnih, onesnaženih meteornih in izcednih voda, z iztokom v obstoječo interno kanalizacijo, ki se preko interne čistilne naprave priključi na javno kanalizacijo. Zaledne vode na območju predvidene deponije bodo speljane v obstoječi kanalizirani potok. Zadrževalni bazen onesnaženih meteornih voda je dimenzioniran tako, da v primeru naliva zagotavlja zadrževanje onesnaženih meteornih voda pred iztokov v kanalizacijo. Dimenzioniranje (vodne količine morajo biti natančno določene) in detajli zadrževalnika so sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kontroliran iztok iz zadrževalnika in ostali dotoki na interno čistilno napravo ne smejo presegati čistilne sposobnosti interne čistilne naprave, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.«.
V 7. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Na območju južno od zadrževalnega bazena gasilnih, meteornih in izcednih voda se za odvod zalednih voda preuredita dva jarka tako, da se speljeta v novi odprti jarek dolžine približno 178 m do vtočnega jaška ter po prepustu fi 100 cm pod povezovalno cesto »2« do obstoječe cevi fi 100 cm, na katero se priklopi. Širina dna odprtega jarka bo 0,5 m, naklon brežin bo 1:1,5. Višina korita bo najmanj 0,4 m in 0,5 m varnostno nadvišana ter se bo prilagajala terenu.
(5) Pred nadaljnjim načrtovanjem prostorske ureditve in gradnjo mora investitor graditi skladno z geološko geomehanskim poročilom o sestavi in nosilnosti tal (Geosvet, Samo Marinc s.p., Celje, arh. št. 24-8/2021, 9. 8. 2021) ter upoštevati pogoje pri temeljenju in tesnenju zadrževalnega bazena, ki se izvede z neprepustno folijo.«.
8. člen 
V 8. členu se v predzadnjem stavku za besedo »avtopralnice« črta pika in doda besedilo:
»ter na plato za skladiščenje trdih gorljivih odpadkov.«.
9. člen 
V 9. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Hidrantno omrežje se preko črpališča navezuje na rezervoar kapacitete 250 m³, kar zagotavlja pretok vode za gašenje najmanj 96 m³/h vsaj dve uri pri pretočnem tlaku najmanj 3 bar.
(3) Hidrantna mreža znotraj območja CERO se dogradi s krožno vejo okoli platoja za skladiščenje trdih gorljivih odpadkov ter dvema novima nadzemnima hidrantoma.«.
10. člen 
V 10. členu se spremeni drugi odstavek tako, da se glasi:
»(2) Padavinske vode s streh objektov se speljejo v skupni ali v več zadrževalnih bazenov, ki so ustrezno dimenzionirani, da v primeru naliva zagotavlja zadrževanje voda pred iztokom v površinski odvodnik. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z 2 letno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji, kot je bil pred gradnjo. Dimenzioniranje (vodne količine morajo biti natančno določene in ovrednoten njihov vpliv na vodni režim) in detajli zadrževalnika so sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zbrane meteorne vode se lahko uporabljajo tudi kot eventualne gasilne vode. Preliv meteornih vod se spelje v površinski odvodnik.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Onesnažene padavinske vode in eventualne požarne vode s platoja za skladiščenje trdih gorljivih odpadkov se odvajajo v za to načrtovan in zgrajen zadrževalnik z iztokom v obstoječo interno kanalizacijo, ki se preko interne čistilne naprave priključi na javno kanalizacijo. Zadrževalnik je dimenzioniran tako, da v primeru naliva zagotavlja zadrževanje voda pred iztokom v kanalizacijo. Dimenzioniranje (vodne količine morajo biti natančno določene in ovrednoten njihov vpliv na vodni režim) in detajli zadrževalnika so sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Izcedne vode iz nove deponije se bodo preko črpališča zbirale v zadrževalnem bazenu, od koder bodo speljane z iztokom v obstoječo interno kanalizacijo, ki se preko interne čistilne naprave priključi na javno kanalizacijo. Pri tem je treba upoštevati veljavne predpise ter ciljno količino onesnaževal pri odvajanju odpadnih vod iz Centralne čistilne naprave Celje.«.
11. člen 
Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi:
»10.a člen 
(1) Vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se odvajajo preko ene ali več internih industrijskih čistilnih naprav, ki se zbirajo preko skupnega ali več zadrževalnih bazenov. Čistilna naprava ali več čistilnih naprav se dimenzionira tako, da njihova zmogljivost čiščenja zadošča za vsakokratno količino onesnaženih vod (določitev max. pretoka iz zadrževalnika in ostalih virov odpadne vode), kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) V prvi fazi se na takšen način odvajajo industrijske odpadne vode iz postopkov, po izgradnji zadrževalnika meteornih in izcednih voda pa se bodo, v skladu z razpoložljivimi kapacitetami odvodnika in ustreznimi tehnološkimi rešitvami, priklapljale tudi padavinske vode iz utrjenih površin.
(3) Poleg zagotavljanja zakonsko določenih parametrov izpusta v javno kanalizacijo, bo stopnja čiščenja odvisna od obremenitve vod na Centralni čistilni napravi Celje (v nadaljevanju: CČN Celje). Po izvedenih vseh ukrepih je v končni fazi cilj, da se vode glede onesnaževal, ki jih ni moč očistiti na CČN Celje, očistijo do parametrov predpisanih za izpust v vodotok.«.
12. člen 
V 14. členu se v prvem odstavku za četrtim stavkom doda nov stavek, ki se glasi:
»Odlaganje viškov izkopane zemljine ni dovoljeno na kmetijska, gozdna, vodna in priobalna zemljišča, na poplavno ogrožena območja, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Razgaljene površine je treba po končanih gradbenih delih ozeleniti in zavarovati pred erozijo, tudi z uporabo mehanske zaščite, kadar je to potrebno.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
13. člen 
Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Padavinske vode z utrjenih površin bodo preko usedalnikov in zadrževalnika speljane najprej v interno kanalizacijo, od tam pa na interno čistilno napravo in na javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Odpadne vode, padavinske vode z utrjenih površin in eventualne požarne vode bodo speljane v zadrževalni bazen gasilnih, meteornih in izcednih voda ter najprej v interno kanalizacijo, od tam pa na interno čistilno napravo in na javno kanalizacijsko omrežje.
(3) Sanitarne odpadne vode bodo speljane v obstoječo kanalizacijo in naprej na CČN Celje.
(4) Padavinske vode s streh bodo speljane v betonski zadrževalnik ter uporabljene za tehnološke vode in morebitno gašenje.
(5) Zaledne vode bodo speljane v obstoječi kanaliziran potok. Pri načrtovanju ukrepov za varovanje površinskih voda je potrebno upoštevati predpise o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov in predpise o emisiji snovi, pri odvajanju izcedne vode iz odlagališča odpadkov.«.
14. člen 
Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Obravnavano območje je na vzhodni strani poraščeno z gozdom.
(2) Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi na sosednjih zemljiščih je potrebno ohraniti obstoječe dostopne poti do gozda ali urediti nove dostopne poti po vzhodnem robu območja skladno z določili pravilnika, ki ureja gozdne ceste in gozdne vlake. Znotraj območja ureditve je potrebno ob upoštevanju obstoječih in ureditvi novih gozdnih vlak zagotoviti spravilo lesa.
Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno, drevje se poseka vsaj dva metra od gornjega roba odkopne brežine. Gozdni robovi bodo sanirani z dosaditvijo avtohtonih grmovnic. Za obnovo robov in nadomestne zasaditve se mora izdelati podrobni izvedbeni načrt, ki mora vsebovati izbiro in razpored vrst, velikost sadilnega materiala in načine vzdrževanja teh površin.
(3) Zemeljska dela naj se izvajajo v največji meri v času mirovanja vegetacije. Pri poseku in spravilu lesa je treba upoštevati pravilnik s področja izvajanja sečnje in spravila lesa. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob je potrebno pričeti sanirati že v času gradnje.
(4) Na celotnem ureditvenem območju je potrebno izvajati ukrepe za preprečevanje raztrosa trdih gorljivih odpadkov ter izvajati ukrepe za preprečitev širjenja eventualnega požara na sosednja gozdna zemljišča.«.
15. člen 
V 24. členu se na koncu drugega odstavka doda nov stavek, ki se glasi:
»Intervencijske poti se uredijo tudi preko in izven ograjenega prostora na sosednje gozdne površine.«.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Plato in nadstrešnica za skladiščenje trdih gorljivih odpadkov bosta imela požarne sektorje, iz katerih se zaradi uporabe predpisane razdalje in/ali požarnega zidu požar določen čas ne more širiti v sosednje požarne sektorje skladišča, na sosednje objekte ali v okolje. Okolica platoja in nadstrešnice bo zatravljena.
(5) Predviden je hidrantni sistem, povezan v zanko, kjer bo razdalja med posameznimi hidranti znašala največ 80 m ter zagotovljen pretok vode za gašenje najmanj 96 m3/h na voljo vsaj dve uri pri pretočnem tlaku najmanj 3 bar. Predvideno je prestrezanje uporabljene gasilne vode v odprti zadrževalnik od koder jo je mogoče ponovno črpati za gašenje.«.
Dosedanji četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek.
16. člen 
V 30. členu se v tretjem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»V skladu s potrebami in tehnološkimi postopki so možne spremembe tlorisnih in višinskih dimenzij za ±10 %, na podlagi predhodne prostorske preveritve pa tudi več.«.
17. člen 
Besedilo 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ureditveni načrt za center za ravnanje z odpadki Celje CERO, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje pod št. 749/03, ter spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za regijski center za ravnanje z odpadki Celje-CERO, ki jih je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje pod št. 06/19, so stalno na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje.«.
KONČNE DOLOČBE 
18. člen 
Za območje Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za regijski center za ravnanje z odpadki Celje-CERO se grafični načrti iz 2. člena Odloka o ureditvenem načrtu za regijski center za ravnanje z odpadki Celje-CERO, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje (Uradni list RS, št. 85/03) dopolnijo z novimi grafičnimi prilogami.
19. člen 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
20. člen 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-2/2019
Celje, dne 9. novembra 2021
Župan 
Mestne občine Celje 
Bojan Šrot 

AAA Zlata odličnost