Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDL-SLS-1 in 30/18), 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) in 37. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) je Občinski svet Občine Šentjur na 13. redni seji dne 21. septembra 2021 sprejel
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Šentjur
Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj, Občina Šentjur z odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Šentjur.
Odlok je pripravljen na osnovi strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Šentjur, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje. Vsak opis spomenika vključuje:
– evidenčno številko (EŠD),
– ime enote,
– lokacijo,
– utemeljitev razglasitve,
– opis varstvenega režima spomenika,
– grafični prikaz.
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih predvsem:
– arheološka najdišča: so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
– stavbe: so eno ali več prostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko-proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
– parki in vrtovi: so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtno arhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);
– stavbe s parki in vrtovi: so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki in vrtovi;
– spominski objekti in kraji: so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
– drugi objekti in naprave: so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali odpravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastrukture, objekte urbane opreme, signalne in merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
– naselja in njihovi deli: so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;
– kulturna krajina: je del odprtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine;
– ostalo: je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
Posamezne enote, ki se razglašajo, so po veljavnem Pravilniku o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah razdeljene na sledeče sklope:
1. Arheološka najdišča
2. Stavbe
3. Parki in vrtovi
4. Spominski objekti in kraji
5. Naselja in njihovi deli
Zaradi boljše preglednosti je sklop 2. – Stavbe, dodatno razdeljen na tri sklope:
1. Sakralni objekti
2. Profani objekti
3. Etnološki objekti
Za kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Šentjur se razglasijo naslednje enote dediščine, navedene v Strokovnih podlagah za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Šentjur, številka NC 1051/16 (z dne 22. 2. 2021), ki so v prilogi, in sicer:
Arheološka najdišča
Zap. št. | EŠD | Ime spomenika |
1 | 28898 | Bobovo pri Ponikvi – Rimskodobna naselbina |
2 | 9043 | Loka pri Žusmu – Arheološko najdišče Tinje |
3 | 29819 | Ponikva – Arheološko najdišče Sv. Martin |
4 | 29520 | Primož pri Šentjurju – Arheološko območje Pod cerkvijo |
5 | 622 | Rifnik – Arheološko najdišče Rifnik |
Stavbe
SAKRALNI OBJEKTI |
Zap. št. | EŠD | Ime spomenika |
6 | 3043 | Botričnica – Cerkev Marije sedem žalosti |
7 | 3370 | Bukovje pri Slivnici – Cerkev sv. Nikolaja |
8 | 3285 | Dobje pri Lesičnem – Cerkev sv. Ožbolta |
9 | 3545 | Dobrina – Cerkev sv. Jakoba |
10 | 3544 | Dobrina – Cerkev sv. Valentina |
11 | 2954 | Dramlje – Cerkev sv. Ilije |
12 | 3371 | Gorica pri Slivnici – Cerkev sv. Urbana |
13 | 3054 | Jakob pri Šentjurju – Cerkev sv. Filipa in Jakoba |
14 | 3369 | Javorje pri Slivnici – Cerkev sv. Helene |
15 | 30389 | Kalobje – Kapela sv. Mihaela ob cerkvi |
16 | 3053 | Kalobje – Cerkev Imena Marijinega |
17 | 2952 | Laze pri Dramljah – Cerkev sv. Marije Magdalene |
18 | 3546 | Loka pri Žusmu – Cerkev sv. Leopolda |
19 | 3284 | Lopaca – Cerkev sv. Ane |
20 | 2953 | Marija Dobje – Cerkev Marije v nebesa vzete |
21 | 3253 | Planina pri Sevnici – Cerkev sv. Marjete |
22 | 3476 | Planinska vas – Cerkev sv. Nikolaja |
23 | 3477 | Podlog pod Bohorjem – Kapela Lurške Matere božje |
24 | 3276 | Ponikva – Cerkev sv. Martina |
25 | 3044 | Primož pri Šentjurju – Cerkev sv. Primoža in Felicijana |
26 | 18994 | Rifnik – Urlebova kapela |
27 | 3368 | Slivnica pri Celju – Cerkev sv. Janeza Krstnika |
28 | 3367 | Slivnica pri Celju – Cerkev sv. Marije Magdalene |
29 | 3042 | Stopče – Cerkev sv. Ahaca |
30 | 3041 | Šentjur pri Celju – Cerkev sv. Jurija |
31 | 3475 | Šentvid pri Planini – Cerkev sv. Križa |
32 | 3474 | Šentvid pri Planini – Cerkev sv. Vida |
33 | 3277 | Uniše – Cerkev sv. Ožbolta |
34 | 2955 | Vodule – Cerkev sv. Uršule |
35 | 3045 | Zlateče pri Šentjurju – Cerkev sv. Rozalije |
PROFANI OBJEKTI |
36 | 7924 | Planina pri Sevnici – Grad |
37 | 7923 | Rifnik – Grad |
38 | 12927 | Šentjur pri Celju – Kmetijska šola z gospodarskimi objekti |
39 | 728 | Šentjur pri Celju – Rojstna hiša Benjamina in Gustava Ipavca |
40 | 9047 | Šentjur pri Celju – Rojstna hiša Josipa Ipavca |
41 | 20721 | Šentjur pri Celju – Železniška postaja |
42 | 9045 | Šentjur pri Celju – Župnišče |
ETNOLOŠKI OBJEKTI |
43 | 9061 | Hrastje pri Dobrini – Gospodarsko poslopje Hrastje 13 |
44 | 26368 | Hrušovje – Čebelnjak na domačiji Hrušovje 13 |
45 | 9066 | Jazbine – Kozolec na domačiji Jazbine 4 |
46 | 20978 | Kostrivnica – Cerkvenikova gorca |
47 | 20798 | Kostrivnica – Jurekova klet |
48 | 9069 | Kostrivnica – Kozolec na domačiji Kostrivnica 12 |
49 | 25772 | Krajnčica – Kozolec na domačiji Kranjčica 11 |
50 | 26373 | Krivica – Kašča na domačiji Krivica 13 |
51 | 26374 | Krivica – Kašča na domačiji Krivica 23 |
52 | 15019 | Loka pri Žusmu – Hiša Loka pri Žusmu 104 |
53 | 9070 | Loke pri Planini – Gospodarsko poslopje Loke pri Planini 8 |
54 | 25786 | Lopaca – Hiša Lopaca 40 |
55 | 9073 | Okrog – Kovačija Okrog 21 |
56 | 25790 | Ostrožno pri Ponikvi – Preužitkarska hiša Ostrožno pri Ponikvi 33 |
57 | 25799 | Podpeč pri Šentvidu – Zakeljnova domačija |
58 | 25800 | Ponkvica – Hiša Ponkvica 2 |
59 | 30371 | Slatina pri Ponikvi – Leponjivška hiša |
60 | 9087 | Slivnica pri Celju – Hiša Slivnica pri Celju 31 |
61 | 9090 | Svetelka – Gospodarsko poslopje Svetelka 13 |
62 | 9089 | Svetelka – Hiša Svetelka 13 |
63 | 10194 | Šibenik – Ferležev mlin |
64 | 9103 | Vodule – Kozolec domačije Vodule 25 |
65 | 9102 | Vodule – Mežnarija Vodule 18 |
66 | 30388 | Vrbno – Špesova kozolca |
67 | 9104 | Zagaj pri Ponikvi – Gospodarsko poslopje Zagaj pri Ponikvi 5 |
68 | 9105 | Zagaj pri Ponikvi – Kozolec na domačiji Zagaj pri Ponikvi 5 |
69 | 30390 | Žegar – Kovačija na domačiji Žegar 1 |
70 | 25885 | Žegar – Kozolec na domačiji Žegar 13 |
Parki in vrtovi
Zap. št. | EŠD | Ime spomenika |
71 | 11908 | Ponikva – Kostanjev drevored |
Spominski objekti in kraji
Zap. št. | EŠD | Ime spomenika |
72 | 15615 | Cerovec pri Dramljah – Partizanska bolnišnica Zima |
73 | 30358 | Dramlje – Spomenik padlim borcem in talcem NOB |
74 | 15614 | Hruševec – Rojstna hiša Franja Malgaja |
75 | 15616 | Javoršica – Partizanska bolnišnica R6 |
76 | 9049 | Kalobje – Znamenje južno pred vasjo |
77 | 20720 | Loka pri Žusmu – Kapela pri hiši Loka pri Žusmu 98 |
78 | 15613 | Planina pri Sevnici – Rojstna hiša Ane Wambrechtsamer |
79 | 30356 | Planina pri Sevnici – Spomenik padlim borcem in žrtvam NOB |
80 | 9052 | Rifnik – Znamenje pri hiši Rifnik 10 |
81 | 9053 | Srževica – Znamenje |
82 | 30355 | Šentjur – Spomenik padlim borcem in žrtvam NOB |
83 | 9094 | Uniše – Rojstna hiša Antona Martina Slomška |
84 | 30397 | Vejice – Spominska plošča ob gradnji ceste |
Naselja in njihovi deli
Zap. št. | EŠD | Ime spomenika |
85 | 9036 | Šentjur pri Celju – Zgornji trg |
VARSTVENI REŽIM SPOMENIKA
Za vsak posamezni kulturni spomenik velja splošni varstveni režim za nepremične kulturne spomenike in varstveni režim glede na zvrst dediščine, v katero spada spomenik, razen če je pri vsebinski opredelitvi posamezne enote določeno drugače.
Splošni varstveni režim za nepremične kulturne spomenike:
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti;
– spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije;
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika;
– ohranjanje lastnosti in družbenega pomena spomenika ter njegove materialne substance;
– ohranjanje »varovanih sestavin spomenika« (za vsak spomenik posebej, pod točko A-6);
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote;
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena;
– za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je v skladu z 28., 29., 30. in 31. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – Odl.US, 90/12, 111/13 in 32/16; v nadaljevanju: ZVKD-1), treba pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Varstveni režim za arheološka najdišča
Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake;
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer;
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati;
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča;
– izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč:
– če ni možno najti drugih rešitev ali
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.
Varstveni režim za stavbe
Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovno in vsebinsko zasnovo objektov),
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
– celovitost dediščine v prostoru,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje,
– izvajati znanstvenoraziskovalna dela,
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta, vendar mora biti vsak poseg v ravnovesju z oceno varnosti in minimalnim posegom, ki še zagotavlja varnost in trdnost objekta ter najmanj poškoduje kulturno vrednost objekta,
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet ter ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti.
Na pokopališčih, ki so vključena v območje kulturnega spomenika (cerkve), kulturnovarstveno soglasje za izvajanje redne pokopališke dejavnosti ni potrebno. Če pa se pokopališka dejavnost izvaja tudi v območju, ki je hkrati tudi arheološki spomenik in so pri izvedbi redne pokopališke dejavnosti odkrite arheološke ostaline, je treba o najdbah nemudoma obvestiti pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
Varstveni režim za parke in vrtove
Parki in vrtovi se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Varstveni režim za spominske objekte in kraje
Varstveni režim predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost objekta,
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
Prepovedano je:
– spomenik poškodovati ali podreti,
– spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo spomenika,
– spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo,
– na spomenik nameščati reklamne panoje, izveske in svetila,
– izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje,
– izvajati znanstvenoraziskovalna dela,
– spremeniti oziroma dopolniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta,
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta,
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve.
Varstveni režim za naselja in njihove dele
Naselja in njihovi deli se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,
– podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana.
Pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1 je potrebna vedno, kadar gre za posege v arheološka najdišča in v zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Kadar pa je glavni vir informacij arheološko raziskovanje ali odkritja in za katere je mogoče domnevati, da so pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let in imajo lastnosti dediščine, je zahteva za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1 podana v kulturnovarstvenih pogojih glede na naravo in obseg ter vsebino načrtovanega gradbenega posega.
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, mora najditelj/lastnik zemljišča/drug stvarnopravni upravičenec na zemljišču ali njegov posestnik/investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1).
Varstveni režim vplivnega območja
Varstveni režim vplivnega območja velja samo pri tistih spomenikih, ki imajo v tem predlogu opredeljeno vplivno območje.
Splošni varstveni režim za vplivno območje:
– ohranjanje prostorske integritete, pričevalnosti in dominantnosti spomenika,
– ohranjanje tradicionalne rabe, prostorskih razmerij, značilnih vedut in pogledov,
– prepoved posegov, ki imajo negativen vpliv na pojavnost in značaj spomenika v prostoru ali na njegovo materialno substanco,
– preprečevanje sajenja neavtohtonih dreves in grmovnic in drugih ureditev, ki niso v skladu z značajem spomenika in prostora.
Na pokopališčih, ki se nahajajo v vplivnem območju kulturnega spomenika (cerkve), kulturnovarstveno soglasje za izvajanje redne pokopališke dejavnosti ni potrebno.
Obveznost pridobitve kulturnovarstvenega soglasja v vplivnem območju
Za vsak poseg v vplivno območje je v skladu z 28., 29., 30. in 31. členom ZVKD-1 treba pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (obveznost pridobitve pogojev in soglasja za sam spomenik je že določena z zakonom).
Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, mora najditelj/lastnik zemljišča, drug stvarnopravni upravičenec na zemljišču ali njegov posestnik/investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1).
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturno varstveni pogoji in na njihovo podlago kulturno varstveno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvirne dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa zakon. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so v strokovnih podlagah za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Šentjur vrisane na temeljnem topografskem načrtu (TTN 5) in na digitalnem katastrskem načrtu DKN.
Izvirnika načrtov s potrebnimi opisi enote in podrobnim opisom varstvenega režima spomenika, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje in Občina Šentjur.
Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v 4. členu tega odloka.
Občina ima predkupno pravico na kulturnih spomenikih lokalnega pomena in na nepremičninah v vplivnem območju kulturnega spomenika.
Kulturni spomeniki lokalnega pomena na območju Občine Šentjur se označijo skladno s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov, razen arheoloških spomenikov.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka in na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, izvaja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.
Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe od 125. do 128. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.
S tem odlokom preneha veljati Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 47/96 in 57/98, 65/02 in 107/05).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-1/2008(240)
Šentjur, dne 21. septembra 2021
