Uradni list

Številka 94
Uradni list RS, št. 94/2021 z dne 11. 6. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 94/2021 z dne 11. 6. 2021

Kazalo

2004. Pravilnik o označevanju kulturnih spomenikov, stran 5829.

  
Na podlagi tretjega odstavka 58. člena in za izvrševanje 1. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) minister za kulturo izdaja
P R A V I L N I K 
o označevanju kulturnih spomenikov 
1. člen
(vsebina pravilnika) 
Ta pravilnik določa način označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov (v nadaljnjem besedilu: spomenik) in objektov, v katerih so shranjeni premični kulturni spomeniki (v nadaljnjem besedilu: objekt).
2. člen 
(dolžnost označevanja) 
(1) Vsak spomenik se označi z oznako spomenika v skladu s tem pravilnikom. Na enak način se lahko označijo tudi objekti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ne označujejo posamezni arheološki ali drugi spomeniki, kadar tako določa akt o razglasitvi ali se tako določi v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja zaradi varovanja spomenika ali njegovih delov.
(3) Spomeniki, uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine, in spomeniki z znakom evropske dediščine se označijo tudi v skladu z mednarodnimi akti, ki določajo njihov status.
3. člen 
(oznaka) 
(1) Oznaka spomenika oziroma objekta je označevalna tabla (v nadaljnjem besedilu: tabla) na pročelju ali podobnem primernem mestu spomenika oziroma objekta.
(2) Manjši spomenik (na primer javna skulptura, znamenje, vodnjak, edikula) ali kulturna krajina se lahko označi s talno tablo.
(3) Kadar to zahteva varstveni režim, se lahko tabla namesti na poseben nosilec pred spomenikom ali se spomenik označi s talno tablo.
4. člen 
(vsebina table) 
(1) Na tabli so osnovni podatki o spomeniku oziroma premičnih kulturnih spomenikih v objektu.
(2) Osnovni podatki o spomeniku so:
– ime spomenika, ki je praviloma enako imenu enote dediščine iz registra kulturne dediščine brez krajevnega dela imena;
– enotna identifikacija dediščine iz registra kulturne dediščine;
– vrsta spomenika (spomenik državnega pomena, spomenik lokalnega pomena);
– ime »Republika Slovenija« za spomenik državnega pomena oziroma ime pokrajine ali občine, ki je razglasila spomenik lokalnega pomena.
(3) Osnovni podatki o premičnih kulturnih spomenikih v objektu so:
– ime premičnega kulturnega spomenika, ki je shranjen v objektu;
– vrsta premičnega kulturnega spomenika, ki je shranjen v objektu (kulturni spomenik, kulturni spomenik državnega pomena, kulturni spomenik lokalnega pomena);
– ime »Republika Slovenija« za premični kulturni spomenik državnega pomena in premični kulturni spomenik, ki je kulturni spomenik na podlagi zakona brez posebnega postopka razglasitve in ki ga hrani organizacija, pristojna za izvajanje ukrepov varstva premične kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: pristojna organizacija), ali pristojni arhiv, oziroma ime pokrajine ali občine, ki je razglasila premični kulturni spomenik lokalnega pomena.
(4) Vsi napisi na tabli so v slovenščini. Na območjih občin, kjer se kot uradna jezika uporabljata tudi italijanščina in madžarščina, so napisi na tabli tudi v italijanščini in madžarščini, vendar ne smejo biti oblikovno bolj poudarjeni od napisov v slovenščini. Napisi na tabli so lahko tudi v angleščini, vendar ne smejo biti oblikovno bolj poudarjeni od napisov v uradnih jezikih.
(5) Tabla lahko vsebuje identifikacijo, ki omogoča elektronsko odčitavanje dodatnih podatkov o spomeniku oziroma objektu.
5. člen 
(razpoznavni znak Haaške konvencije) 
(1) Obvezni del table je razpoznavni znak Haaške konvencije (v nadaljnjem besedilu: razpoznavni znak), katerega oblika je določena v 16. členu Konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Uradni list FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/56, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92,1/97 in 17/15; v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija).
(2) Pridobitna raba razpoznavnega znaka je prepovedana.
(3) Razpoznavnega znaka ni dovoljeno uporabljati na kažipotih, prometnih ali turističnih tablah ali objektih, ki nimajo statusa kulturnega spomenika ali v njih ne hranijo premičnih kulturnih spomenikov.
6. člen 
(podoba table) 
(1) Tabla je okrogle oblike.
(2) Tabla ima ob robu razporejene osnovne podatke, v jedru pa je razpoznavniznak.
(3) Tipografija povzema črkovno vrsto celostne grafične podobe države.
(4) Tabla je kovinska ali iz trajnega neprosojnega umetnega materiala z belo podlago.
(5) Talna tabla je kovinska, brez barv in z reliefnimi napisi.
(6) Natančna oblika, velikost, materiali, tipografija, razpored vsebine in predpisana osnovna tehnična izhodišča za postavitev in uporabo tabel za označevanje spomenikov so določeni v priročniku za označevanje nepremičnih kulturnih spomenikov, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kulturo.
(7) Priročnik iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za oblikovanje in namestitev tabel za označevanje objektov.
7. člen 
(način označevanja) 
(1) Tabla se pritrdi tako, da njen nosilec čim manj posega v pročelje ali drugo zunanjo površino spomenika oziroma objekta in je vizualno v skladu z njim.
(2) Nosilec in pritrditev table na sprednji strani ne smeta biti vidna.
(3) Tabla se ne namešča na kamnite portale, okvire, reliefne ali keramične okrase, štukaturne robove in podobne elemente pročelij.
(4) Tabla se praviloma ne namešča nižje kot 1,5 metra nad tlemi.
(5) Za namestitev table na spomenike in objekte, ki so varovani kot nepremična kulturna dediščina, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
(6) Namestitev table na objekte, ki niso varovani kot nepremična kulturna dediščina, se določi s sodelovanjem pristojne organizacije oziroma s sodelovanjem pristojnega arhiva.
(7) Namestitev table se izvede v sodelovanju z lastnikom spomenika oziroma objekta.
8. člen 
(uporaba razpoznavnega znaka) 
(1) Ob nevarnosti oboroženega spopada se spomeniki in objekti označijo z razpoznavnim znakom v obliki večjih tabel ali transparentov na tkanini ali plastični foliji, na katere je natisnjen ali narisan razpoznavni znak v velikosti najmanj 100 x 70 cm.
(2) Razpoznavni znak se skladno z določili Haaške konvencije uporablja en sam ali trikrat ponovljen.
(3) Razpoznavni znaki se po navodilih zavoda namestijo na strehe spomenikov in objektov in na njihova izpostavljena pročelja.
9. člen 
(dodatne pojasnilne table) 
(1) Spomeniki imajo lahko dodatne pojasnilne table, ki vsebujejo kratka pojasnila o zgodovini in lastnostih spomenika, če to ni v nasprotju z varstvenim režimom spomenika. Besedilo se določi v sodelovanju z zavodom.
(2) Dodatne pojasnilne table imajo lahko tudi objekti. Besedilo se določi v sodelovanju s pristojno organizacijo.
(3) Dodatne pojasnilne table so oblikovno in dimenzijsko prilagojene označevalni tabli.
(4) Dodatne pojasnilne table so usklajene z likovnimi prvinami pročelja, bližnjo okolico lokacije in celostno podobo pokrajine ali občine, kjer je ta sprejeta.
(5) Izhodišča za oblikovanje in postavitev dodatnih pojasnilnih tabel so opredeljena v priročniku iz šestega odstavka 6. člena tega pravilnika.
(6) Dodatna pojasnilna tabla se namesti v sodelovanju z lastnikom nepremičnine, na kateri bo ta stala.
10. člen 
(druge oznake) 
Druge oznake, kot so kažipoti, različne kulturne in druge poti, prometni znaki, promocijske in podobne oznake, ki nimajo neposredne zveze s spomenikom, se lahko nameščajo na ali v spomenike, če to ni v nasprotju z varstvenim režimom.
11. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravlja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.
12. člen 
(financiranje tabel) 
(1) Table za spomenike državnega pomena in objekte, v katerih so shranjeni premični kulturni spomeniki, ki so razglašeni za spomenik državnega pomena, se financirajo iz državnega proračuna, table za spomenike lokalnega pomena in objekte, v katerih so shranjeni premični kulturni spomeniki, ki so razglašeni za spomenik lokalnega pomena, pa iz proračuna pokrajine ali občine, ki je posamezno razglasitev sprejela.
(2) Table za objekte, v katerih so shranjeni premični kulturni spomeniki, ki so kulturni spomenik na podlagi zakona brez posebnega postopka razglasitve in ki jih hrani pristojna organizacija oziroma pristojni arhiv, se financirajo iz državnega proračuna.
PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI 
13. člen 
(prehod na nov način označevanja) 
(1) Spomeniki državnega pomena, ki niso označeni v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11), se označijo z oznakami, določenimi s tem pravilnikom, do konca leta 2021.
(2) Spomeniki lokalnega pomena, ki niso označeni v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11), se označijo z oznakami, določenimi s tem pravilnikom, do konca leta 2024.
(3) Oznake spomenikov, ki so bili označeni v skladu s Pravilnikom o obliki in namestitvi oznak nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list SRS, št. 33/85), se nadomestijo z oznakami, določenimi s tem pravilnikom, ob prvi večji prenovi spomenika, najpozneje pa do konca leta 2025.
(4) Oznake spomenikov, ki so bili označeni v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11), se nadomestijo z oznakami, določenimi s tem pravilnikom, če so dotrajane ali poškodovane.
14. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11).
15. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-8/2019
Ljubljana, dne 7. junija 2021
EVA 2019-3340-0013
Dr. Vasko Simoniti 
minister 
za kulturo 

AAA Zlata odličnost