Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2021 z dne 21. 5. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2021 z dne 21. 5. 2021

Kazalo

1738. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote EUP RA 11/8 – STANOVANJSKO OBMOČJE DOBRAVA v Radečah ID št. prostorskega akta 1551, stran 4696.

  
Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 20. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 152/20) je Občinski svet Občine Radeče na 14. redni seji dne 5. 5. 2021 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote EUP RA 11/8 – STANOVANJSKO OBMOČJE DOBRAVA v Radečah ID št. prostorskega akta 1551 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(pravna podlaga) 
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju določil Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Radeče (Uradni list RS, št. 99/11, 7/15 v nadaljevanju OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del enote EUP RA 11/8 – STANOVANJSKO OBMOČJE DOBRAVA v Radečah (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelal AR PROJEKT d.o.o., Sevnica, pod št. 9/2019.
II. VSEBINA 
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– nova parcelacija
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
– odlok.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
1. Izrez iz kartografskega dela OPN Občine Radeče
M 1:5000
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
M 1:1000
3. Prikaz prostorske ureditve
M 1:1000
4/1. Prikaz komunalne ureditve (plinsko omrežje, TK, KKS, cesta)
M 1:1000
4/2. Prikaz komunalne ureditve (elektrifikacija)
M 1:1000
4/3. Prikaz komunalne ureditve (vodovod, kanalizacija)
M 1:1000
5. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
M 1:1000
6. Načrt parcelacije
M 1:1000.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta) za del enote urejanja EUP RA 11/8 – STANOVANJSKO OBMOČJE DOBRAVA v Radečah
– Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del enote urejanja EUP RA 11/8 – STANOVANJSKO OBMOČJE DOBRAVA v Radečah
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Obrazložitev in utemeljitev
– Strokovne podlage
– Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z Odločbo o CPVO
– Smernice nosilcev urejanja prostora
– I mnenja nosilcev urejanja prostorov
– II mnenja nosilcev urejanja prostorov.
III. OBMOČJE 
3. člen 
(območje OPPN) 
(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja južno nad Radečami, na delu nepozidanih stavbnih zemljišč naselja Dobrava. Zaradi bližine naravnega zaledja, dobre osončenosti in prevetrenosti, so na območju, ki je v ambientalnem smislu izjemno kvalitetno omogočene ugodne bivanjske razmere. Velikost območja prostorske ureditve znaša cca 2,98 ha.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) zajema zemljišča:
k.o. 1862 – Radeče parcelne številke: 192/1(del), 192/2, 192/13, 192/14, 192/15, 192/16(del), 192/17(del), 192/18(del), 192/19, 193/6, 193/21(del), 194/2, 589(del);
k.o. 1866 – Hotemež parcelne številke: 362/9, 362/10, 362/16(del), 362/17, 363/1, 363/6(del), 363/7, 363/8, 364/1, 365/1, 365/2, 366/3, 366/5, 366/7, 366/8(del), 366/9(del), 366/10(del), 366/11, 366/12(del), 366/13(del), 366/14, 366/15, 366/16, 366/17, 367/3, 367/4, 367/5, 367/7, 367/9, 367/12, 367/14, 378/1(del), 379/1(del), 379/4.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Za del območja enote urejanja prostora EUP RA 11/8 OPN dopušča izdelavo OPPN.
(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev eno do dvostanovanjske stavbe z zunanjo ureditvijo.
(3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavb predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture.
(4) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila državnega Prostorskega reda Slovenije.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Iz območja prostorske ureditve se odpirajo vedute na naselje Radeče ter tok reke Save in kvalitetni pogledi v smeri proti Posavskemu hribovju na levem bregu Save. Območje je dobro prometno dostopno (po cesti Radeče–Dobrava–Rudna vas), blizu so šola, vrtec, zdravstveni dom, športne površine ter ostale centralne dejavnosti. Možna je navezava na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo. Območje predvidene stanovanjske gradnje predstavlja nadaljevanje obstoječe grajene strukture. Gre za območje, ki je po planskem aktu namenska raba zemljišč znotraj EUP opredeljena kot SS – stanovanjska gradnja.
(2) S predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja ob lokalni cesti zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura z dograditvijo nove. Načrtovana gradnja ne predstavlja dodatnih obremenitev naselja.
6. člen 
(vrste dopustne gradnje) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti.
7. člen 
(vrste dopustne dejavnosti) 
Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna gradnja naslednjih stavb:
– enostanovanjskih in dvostanovanjskih objektov (CC-SI 11100 – kot samostoječe hiše, vile in atrijske hiše)
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),
– oporni zidovi,
– nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov in uredbe.
8. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.
(2) Objekt:
– lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljena so večja odstopanja glede spremenjene lege objektov znotraj površin določenih z mejo območja postavitve objekta s spremembami uvozov pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti in da so zagotovljeni zahtevani odmiki od upravljavcev prometnega in energetskega omrežja. V primeru združitve ali delitve parcel se spremeni lega objekta glede na geodetsko zazidalno situacijo, vendar se pri umestitvi objekta upošteva določena meja območja postavitve objekta, ki se v primeru združitve parcel združuje;
– horizontalni gabariti: tlorisna velikost osnovne stavbe z razmerjem stranic 1:1,2 do 1:2 ni posebej določena in definirana in so možna večja odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest in ustrezni odmiki od javne infrastrukture;
Na osnovno stavbo je dovoljena gradnja sekundarnih kubusov do 40 % površine osnovnega volumna (L, T in druge oblike). Sekundarni kubusi se lahko dodajajo ali odvzamejo na čelnih in vzdolžnih fasadah. Višina sekundarnega kubusa ne sme presegati višine slemena osnovnega objekta;
– vertikalni gabarit: je največ K+P+1 ali K+P+M s tem da je v primeru izvedbe kleti na ravnem terenu v celoti vkopana. Na strmem terenu je klet v celoti ali delno vkopana. Višina kolenčnega zidu v mansardi do 1,40 m;
– konstrukcija: montažna, betonska, jeklena ali klasično zidana;
– streha: streha objekta je lahko dvokapnica ali večkapnica z naklonom od 30°–45°, z napušči ali brez. Možna je tudi izvedba enokapne strehe ali ravne strehe, ki so lahko skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Možna je tudi kombinacija dvokapne ali večkapne strehe z enokapnimi ali ravnimi strehami. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade so lahko klasične ali pultne – moderno oblikovane in ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. Na strehi je dovoljena postavitev fotovoltaičnih panelov za pridobivanje električne energije;
– fasada: toplotno izolirana in je lahko klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, lesa, stekla in kamna. Objekt se lahko obloži s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja. Barva fasade je v lahko v beli barvi ali v pastelnih barvah. Barve fasade, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre, živo rdeče ipd. ter kombinacija le-teh) niso dovoljene;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– zunanja ureditev parcele: na območju OPPN se uredijo parkirna mesta za parkiranje osebnih vozil. Parkirna mesta in povozne manipulativne-vozne površine so tlakovane, asfaltirane ali utrjene v peščeni površini. Povozne in manipulativne površine se lahko urejajo v območju ali izven meje območja postavitve objekta Ostali del parcele se zatravi in hortikulturno uredi z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
(3) Odmiki med stanovanjskimi objekti so določeni z določitvijo meje območja postavitve objekta v grafičnem delu OPPN (list št. 3) in zagotavljajo kvaliteto bivanja, osončenja, požarne in interventne poti ter zagotavljajo odmike od parcelnih mej. Objekt ne sme presegati meje območja postavitve objekta, lahko pa se jo dotika z zidom objekta. Izven določene meje območja postavitve objekta se lahko postavljajo nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavne Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost in so od parcelnih mej oddaljeni 1,50 m, s soglasjem soseda tudi bližje. V primeru združitve objektov za lastne potrebe na dveh sosednjih parcelah je možna postavitev na parcelno mejo ob pisnem soglasju mejaša.
(4) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, krožišča, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid, ograje in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane, asfaltirane ali utrjene v peščeni površini.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
Nezahtevne in enostavne objekte na podlagi veljavne Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjene gradnji. Dovoljena je postavitev ograje višine do 2,20 m okoli ureditvenega območja parcele, in sicer so lahko postavljene na posestno mejo zemljiških parcel s soglasjem soseda ali 0,50 m od zemljiške parcele brez soglasja soseda. V primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu, ograje ne smejo zmanjšati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Dovoljena je gradnja opornih zidov, nadstreškov in drugih enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z veljavno Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost. Vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo biti usklajeni z osnovnim objektom. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste.
Gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov vključno z osnovnim objektom ne sme preseči faktorja zazidanosti 0,6. V okviru gradbene parcele naj bo vsaj 10 % zelenih površin.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
9. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Območje OPPN posega v varovalni pas obstoječe javne cest, ki je v upravljanju JP Komunala Radeče d.o.o.. Pri načrtovanju prometnega omrežja je potrebno upoštevati smernice JP Komunale d.o.o. Radeče.
(2) Za potrebe funkcioniranja nove zazidave je potrebno urediti nove cestne povezave, ki se prometno navezujejo na JP 842151 Radeče–Dobrava–Rudna vas. Vzdolž JP 842151 Radeče–Dobrava–Rudna vas je predvidena izgradnja enostranskega pločnika v širini 1,50 m.
(3) Na obstoječo JP 842151 Radeče–Dobrava–Rudna vas se napajajo dovozne ceste, ki omogočajo dovoz in dostop do predvidenih stanovanjskih objektov, urgentne dovoze in servisiranje območja. Širina novih dovoznih cest bo 5,00 m. Ceste v prometnem sistemu predstavljajo interno napajalno cesto v zazidanem območju. Za vsako stanovanjsko stavbo se uredi cestni priključek v predpisani širini najmanj 3,00 m. Individualni priključki direktno na javno pot JP 842151 Radeče–Dobrava–Rudna vas morajo biti širine najmanj 3,00 m in se urejujejo, če je možno v čim večji meri preko skupnih priključkov.
(4) Vsak objekt na območju urejanja mora imeti zadostno število parkirnih mest in zagotovljeno obračanje vozil na lastni parceli:
– 2 PM/1 stanovanjsko enoto.
(5) Povezovanje obstoječih prometnic in novozgrajenih cestnih priključkov se naj izvajajo v skladu z veljavno zakonodajo, ki jo določa Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZCestV, 42/09, 109/09, 109/10 – ZCes-1 in 24/15 – ZCestn), Zakon o cestah (ZCes-1, Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1 in 36/18), Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 in 109/10 – ZCes-1) in Odlok o občinskih cestah v Občini Radeče (Uradni list RS, št. 4/99).
(6) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt, si mora investitor za priključevanje in gradnjo v varovalnem pasu javne ceste, pridobiti mnenje upravljavcev k projektni dokumentaciji. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljalcem.
10. člen 
(fekalna in meteorna kanalizacija) 
Fekalna kanalizacija:
(1) Na obravnavanem območju je že deloma zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje sanitarnih komunalnih odpadnih voda.
(2) Na območju OPPN bo za priključitev na obstoječe kanalizacijsko omrežje potrebno zgraditi nov sekundarni cevovod, ki mora ustrezati hidravličnim izračunom. Glede na konfiguracijo terena je treba predvideti vgradnjo kaskadnih PVC jaškov. Izven obravnavanega območja OPPN se nov predvideni kanalizacijski vod priključi na obstoječ cevovod, dimenzije Ø 250 mm, ki poteka po pobočju in pod pogoji, da obremenitev kanala ustreza hidravličnemu izračunu. Za zahodni del urejanja OPPN se izvede nov sekundarni fekalni cevovod, ki se bo priključil v obstoječ revizijski jašek na zemljišču s parc. št. 200/4 k.o. 1862 Radeče v Pokopališki ulici. Kanalizacijski sistem sanitarnih odpadnih voda s priključki na javno fekalno kanalizacijo se mora izvesti v vodotesni izvedbi, kar se dokaže z atesti in preizkusi.
(3) Pred izdelavo projekta fekalne kanalizacije je potrebno obstoječo javno kanalizacijo, ki je v betonski izvedbi, dimenzije Ø 300 mm in poteka po Pokopališki cesti pod asfaltnimi površinami, deloma tudi pod zelenimi površinami v celoti pregledati in cevovod posneti s kamero.
(4) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj za fekalno kanalizacijo si je potrebno od JP Komunala Radeče d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.
Meteorna kanalizacija:
(1) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se izvede meteorna kanalizacija, ki se gradi ločeno od fekalne kanalizacije. Gradi se v skladu s prepisano zakonodajo po pogojih, ki jih določata 17. in 21. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05), Občinski Odlok o odvajanju odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 86/01) in Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19).
(2) Na območju OPPN je ob javni poti Radeče–Dobrava–Rudna vas zgrajena meteorna kanalizacija v katero se odvajajo cestne padavinske odpadne vode. Kanalizacijski meteorni cevovod je betonski, dimenzije Ø 400 mm. Pri načrtovanju meteorne kanalizacije se morajo upoštevati količine meteornih voda iz vseh prispevnih površin. V kolikor hidravlični izračun ne dopušča priključevanja večjih količin meteornih vod bo potrebna izgradnja novega cevovoda. Varovalni pas je 1,50 m od osi cevi na vsako stran.
(3) Izven območja OPPN se mora izvesti nadomestitev obstoječe odprte kanalete z zaprtim cevovodom dimenzije Ø 500 mm. Meteorne vode se sedaj preko obstoječega cevovoda priključuje v odprt kanal Kolenov graben, ki je dimenzije Ø 250 mm. V celotni dolžini ga je potrebno nadomestiti z novim, dimenzije Ø 600 mm.
(4) Predviden nov meteorni cevovod za vzhodni del urejanja se bo priključeval v odprt kanal (Liščarjev graben) v Ul. Milana Majcna. Izpustno glavo cevovoda padavinskih voda je treba izvesti v naklonu brežine vodotoka. Vznožje brežine in dno struge pod izpustom je treba zavarovati s kamnom v betonu na filterni podlagi, s poglobljenimi fugami.
(5) Predviden nov meteorni cevovod za zahodni del urejanja se bo priključeval v obstoječ revizijski meteorni jašek na zemljišču s parcl. št. 200/4 k.o. 1862 Radeče v Pokopališki cesti.
(6) Kanalizacijski sitem padavinskih odpadnih voda s priključki na javno meteorno kanalizacijo se mora izvesti v vodotesni izvedbi, kar se dokaže z atesti in preizkusi.
Glede na konfiguracijo terena je treba predvideti vgradnjo kaskadnih PVC jaškov.
(7) Zaradi geologije terena ponikovanje meteornih voda ni mogoče, zato se padavinske vode s streh in ostalih površin (parkirišče in povozne površine) odvajajo preko zadrževalnih bazenov ob stanovanjskih objektih v predvideno meteorno kanalizacijo.
(8) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj za fekalno kanalizacijo si je potrebno od JP Komunala Radeče d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.
11. člen 
(vodovod) 
(1) Obstoječe sekundarno vodovodno omrežje Radeče dovaja vodo iz višjega ležečega vodohrana iz sistema Rudna vas. Dimenzija cevovoda PR DN 63 mm poteka delno v območju OPPN in že oskrbuje obstoječe stanovanjske objekte. Objekt v predvidenem OPPN ni možno priključiti na obstoječe vodovodno omrežje. Iz obstoječega 12 m3 vodohrana ni možno zagotoviti oskrbe s pitno vodo za načrtovane novogradnje.
(2) Zaradi nezadostne izdatnosti obstoječega vodnega vira iz sistema Rudna vas, se v vodohranu na Dobravi izvede črpališče (parcela št. 365/2 k.o. 1862 Radeče), s čemer se bo omogočalo črpanje dodatne vode iz radeškega vodovodnega sistema v nov višje ležeči vodohran velikosti cca 50 m3. Lociran naj bo na n.m.v., tako, da bo za najvišje ležeče predvidene stanovanjske enote v območju urejanja OPPN, zagotovljen minimalni tlak 3,5 bara. Vodohran in cevovod morata biti projektirana skladno s predpisano zakonodajo in standardi, upoštevati je potrebno tudi zalogo v kolikor se iz razloga prekine dobava vode v vodohran.
(3) V območju OPPN poteka tudi primarni vodovod Radeče PE DN 225 mm, ki dovaja v vodohran Dobrava. Iz vodohrana poteka primarni cevovod PE DN 160 mm, ki distribuira Radeče in Vrhovo s pitno vodo. Varovalni pas je 1,50 m od osi cevi na vsako stran.
(4) Za oskrbo objektov z vodo je potrebno predvideti sistem vodovoda s priključki in vodomeri za vsako stanovanjsko hišo posebej. Vodomerni jaški se umestijo praviloma na nepovoznih površinah, v neposredni bližini objekta kot so zelenice ali druge pohodne površine.
(5) Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti, zato se pri izgradnji vodovoda predvidi izgradnja zunanjega hidrantnega omrežja.
(6) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj za vodovod si je potrebno od JP Komunala Radeče d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.
12. člen 
(energetska infrastruktura) 
(1) Za potrebe stanovanjskega naselja Dobrava je potrebno zgraditi novo TP na parceli št. 366/15 k.o. 1866 Hotemež, moči 630 kVA.
(2) Transformatorska postaja bo priklopljena nas SN KB 20 KV v obstoječe SN omrežje, na parceli št. 199/17 in 201/1 k.o. 1862 Radeče. Odvodni SN KB iz novozgrajene TP bo povezan s SN KB v obstoječo TP Kolenov graben, ki stoji na parceli št. 181/13 k.o. 1862 Radeče. Nov SN in NN KB, bodo delno položeni direktno v zemljo delno pa v EKK 4x160 + 2x50 mm.
(3) EKK 4x160 + 2x50 mm2 se zgradi po cestišču na parceli št. 366/12 k.o. 1866 Hotemež in vgradi EJK dimenzije 1,4x1,4x2 metra s povoznim pokrovom tipa Noriko dimenzije 0,6x0,6 m nosilnosti 40 t. Vgradijo se tudi razdelilne omarice RO in PSMO3 na parcelah številka: 366/11 k.o. 1866 Hotemež – RO1; 365/5 k.o. 1866 Hotemež – RO2; 363/1 k.o. 1866 Hotemež – RO3; 364/1 k.o. 1866 Hotemež – RO4; 193/14 k.o. 1862 Radeče – RO5; 193/3 k.o. 1862 Radeče – RO6; 372 k.o. 1866 Hotemež – PSMO3; 366/18 k.o. 1866 Hotemež – PSMO3; 187/7 k.o. 1862 Radeče – PSMO3.
(4) Iz novozgrajene TP se položi cev dimenzije 1x160 mm ob robu parcel, in sicer po naslednjih parcelah št. 366/12, 366/15, 366/8 in 366/11 do začetka parcele 374 vse k.o. 1866 Hotemež.
(5) Predvideni posegi ne smejo posegati v območje obstoječih elektroenergetskih objektov in vodov. V kolikor posegajo v območja obstoječih elektroenergetskih vodov je potrebno le-te prestaviti.
(6) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljavcem distribucijskega omrežja.
(7) Ob javni cesti se predvidi izgradnja nove enostranske cestne javne razsvetljave vzdolž hodnika za pešce. Načrtovanje in razširitev javne razsvetljave se izvede v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) in drugimi veljavnimi predpisi za osvetljevanje občinskih cest.
(8) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od Elektra Ljubljana d.d. pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.
13. člen 
(plinovodna infrastruktura) 
(1) Preko območja OPPN poteka prenosni plinovod P424, MRP Radeče–MRP Papirnica (premer 200 mm, tlak 6 bar, Občina Radeče), ki je v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o.
(2) Pri načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v pripadajočem varovalnem (2x65 m) oziroma varnostnem pasu pridobiti mnenje oziroma soglasje operaterja prenosnega sistema. V varnostnem pasu (2x5 m) se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega operaterja družbe Plinovodi d.o.o.
(3) Pri načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati:
Preko območja OPPN poteka prenosni plinovod P424, MRP Radeče–MRP Papirnica (premer 200 mm, tlak 6 bar, Občina Radeče), ki je v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o. Pri nadaljnjem načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v pripadajočem varovalnem (2x65 m) oziroma varnostnem pasu pridobiti mnenje oziroma soglasje operaterja prenosnega sistema. V varnostnem pasu (2x5 m) se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega operaterja družbe Plinovodi d.o.o. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati:
– svetla razdalja med skrajno točko tlorisnega gabarita projektiranega stanovanjskega objekta (streha, balkon, temelj ...) ali pomožnega objekta (garaža, nadstrešek, drvarnica …) in prenosnim plinovodom znaša najmanj 5,00 m;
– skrajna točka tlorisnega gabarita škarpe, podpornih zidov (temelj ali nadzemni del) mora biti oddaljena najmanj 2,5 m od prenosnega plinovoda;
– izdelati je potrebno DGD/PZI načrtovanih posegov v varovalnem oziroma varnostnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina kot del projektne dokumentacije, kjer se uskladijo in obdelajo vsa križanja in drugi posegi v tem pasu, plinovod pa ustrezno zaščititi pred vplivi. Vsebovati mora med drugim situacijo z vrisanim prenosnim sistemom zemeljskega plina, komunalno in cestno infrastrukturo, objekti ter drugimi posegi zunanje ureditve. Obcestni odvodni jarki morajo biti tlakovani z betonskimi ploščami (kanalete) in skalometom do vrha brežine najmanj 3,00 m na vsako stran plinovoda, pri čemer mora biti prosti razmik na prečkanju plinovodom najmanj 0,5 m prostega odmika. Komunalne vode kot so javna razsvetljava, elektro in ptt kabli se na mestu prečkanja položi v zaščitno cev dolžine najmanj 3 m na vsako stran plinovoda. Prosti odmik med jaškom in prenosnim plinovodom ne sme biti manjši od 2,5 m. Pri morebitnem prečkanju kanalizacije nad prenosnim plinovodom se med revizijskima jaškoma predvidi plinotesna izvedba kanalizacije (npr. obbetoniranje plastične cevi s tesnili) in perforirani pokrovi jaškov. V slučaju poteka kanalizacije in drugih vodov pod prenosnim plinovodom se v projektu obdela zaščita prenosnega plinovoda (posedanje materiala, zaščita izolacije plinovoda s povitjem, odpiranje sten izkopa). Pri vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati požarnovarnostne predpise in ukrepe. Izdelati je potrebno geološko poročilo o morebitnih vplivih predvidenih objektov in ostalih posegov na prenosni plinovod, predvideti zaščito prenosnega plinovoda, najbližje odmike načrtovanih posegov pa kotirati. V primeru križanja s prenosnim plinovodom se izdela podolžni profil ali prerez križanja prenosnega plinovoda s kotiranimi medsebojnimi prostimi odmiki in tehničnim opisom. Vse rešitve morajo biti obdelane ob upoštevanju veljavne zakonodaje in predpisov za prenosne plinovode;
– za del prenosnega plinovoda pod novimi prometnimi površinami oziroma cestnim telesom je potrebno izdelati statični izračun prenosa obremenitev v smeri proti plinovodu glede na prometno obremenitev in obremenitev v fazi izvedbe v sodelovanju z geološkim strokovnjakom in obdelati ustrezno dimenzionirano zaščito plinovoda. Nižanje terena nad plinovodom in s tem zmanjšanje globine vkopa prenosnega plinovoda ni dovoljeno, zaščita plinovoda pa mora segati najmanj 2 m od vznožja nasipa cestnega telesa. Vse projektne rešitve morajo biti obdelane skladno z veljavno zakonodajo in predpisi za plinovode.
Splošni pogoji:
– pred projektiranjem se na križanju in vzporednem poteku z lokatorjem ali sondažnim izkopom preveri položaj in globino prenosnega plinovoda ter ostalih delov prenosnega sistema (elementi katodne zaščite, signalni kabli, električni napajalni kabli …), pri čemer zakoličenje plinovoda za potrebe projektiranja izvede pooblaščeni predstavnik družbe Plinovodi d.o.o. (Služba vzdrževanja);
– v primeru prečkanja plinovoda, ki je katodno zaščiten, z instalacijo v kovinski izvedbi (npr. električni kabli s kovinskim opletom itd.), se predvidi zaščitni ukrep (npr. merilno mesto za merjenje napetostne interference in izvedba meritev po končanih delih) oziroma se navede, zakaj le-ta ni potreben. Morebitni ozemljitveni sistem mora biti oddaljen najmanj 3 m od plinovoda;
– predvidijo se posebni pogoji dela pri izvajanju del v 2 x 5 m pasu plinovoda (zakoličenje in zaščita plinovoda, ročno izvajanje zemeljskih del, statično utrjevanje nasipnega materiala nad plinovodom brez vibracij, nadzor družbe Plinovodi d.o.o.);
– podatki o obstoječih plinovodih so dostopni v Zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava RS v skladu z 9. členom Pravilnika o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Uradni list RS, št. 9/04, 7/18 – ZEN-A in 33/19 – ZEN-B) oziroma 27. členom Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 77/10 in 61/17 – ZAID) in v družbi Plinovodi d.o.o. (Služba za investicije). Podatki o načrtovanih plinovodih so dostopni v družbi Plinovodi d.o.o. (Služba za investicije);
– pri hortikulturni obdelavi (drevored ali drevju podobna zasaditev), postavitvi ograje in njenih stebričkov, drogov, logotipov in podobno se upošteva najmanj 2,5 m odmika od plinovoda;
– poseganje v varovalni pas prenosnega plinovoda brez soglasja družbe Plinovodi d.o.o. ni dovoljeno;
– najmanj 10 dni pred pričetkom del mora investitor operaterju predložiti pisno prijavo, projekt za izvedbo, naročiti nadzor in sporočiti podatke o izvajalcu in odgovornem vodji del. Investitor oziroma izvajalec mora dostaviti družbi Plinovodi d.o.o. (Služba vzdrževanja) v potrditev situacijski prikaz transportnih poti na gradbišče zaradi preprečitve poškodovanja plinovoda;
– pred pričetkom aktivnosti se s strani pooblaščenca družbe Plinovodi d.o.o. zakoliči plinovod s pomočjo lokatorja, zakoličena trasa pa mora ostati vidno označena v času trajanja del;
– vsa dela v 2 x 5 m pasu plinovoda se morajo izvajati pod nadzorom pooblaščenca družbe Plinovodi d.o.o. ter ob upoštevanju njegovih navodil. V tem pasu plinovoda tudi niso dovoljene deponije gradbenega ali drugega materiala, niti postavljanje začasnih gradbenih objektov. Zemeljska dela na križanjih s komunalnimi vodi se morajo izvajati ročno, utrjevanje nasipnega materiala nad plinovodom pa je dovoljeno le statično. Transport preko plinovoda na slabo nosilnem terenu in izven javnih poti se lahko vrši le po predhodno zavarovanih prehodih v dogovoru s pooblaščencem družbe Plinovodi d.o.o.;
– zaščito plinovoda in vsa ostala dela v njegovem varnostnem pasu se izvede po predloženem in s strani družbe Plinovodi d.o.o. potrjenem projektu. Morebitno problematiko, ki bi se pojavila pri izvajanju posegov, mora reševati projektant. Za komunalne vode ali druge posege v varnostni pas plinovoda, ki niso obdelani v predloženi dokumentaciji, se mora na osnovi projektno obdelanih rešitev pridobiti soglasje družbe Plinovodi d.o.o.;
– na mestu križanja se 40 cm nad temenom plinovoda položi opozorilni trak za zemeljski plin v dolžini 3 m na vsako stran;
– zasipanje morebiti odkopanega plinovoda se sme vršiti potem, ko je s strani pooblaščenca družbe Plinovodi d.o.o. pisno potrjeno, da je izolacija nepoškodovana, oziroma da je morebitna poškodba sanirana, če se z meritvijo ugotovi, da je bila pri delih poškodovana. Zasipni material ne sme vsebovati agresivnih sestavin;
– po končanih delih se družbi Plinovodi d.o.o. dostavi načrt in opis izvedenega stanja s prošnjo za izdajo pisne izjave oziroma soglasja na izvedeno stanje, ki potrjuje izpolnitev njegovih pogojev in zahtev njegovega nadzora med gradnjo ter skladnost izvedenih del z veljavnimi tehničnimi pogoji, predpisi in standardi.
Vsi stroški v zvezi s predmetno investicijo bremenijo investitorja. Investitorja bremenijo tudi stroški, ki bi nastali družbi Plinovodi d.o.o. in uporabnikom zaradi gradnje, obratovanja ali kasnejšega vzdrževanja načrtovanih posegov.
(4) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od Plinovodi d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.
14. člen 
(telekomunikacijska infrastruktura) 
(1) Na območju OPPN poteka obstoječe TK omrežje in se predvideva izgradnja optičnih priključkov. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo. Za trase novih telekomunikacijskih vodov, naj se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški ter PE-HD cevmi premera 50 mm. Mesto priključitve na javno TK omrežje se določi v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d.
(2) V soglasju z upravljavcem Telekom Slovenije d.d. je možnost priključitve objektov na obstoječe TK omrežje.
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
15. člen 
(kabelsko komunikacijska infrastruktura (KKS)) 
(1) Na območju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v upravljanju Telemach d.o.o.. Trasa nove cevne kanalizacije mora slediti ostali novo grajeni komunalni infrastrukturi naselja, kjer se vzporedno v široko izkopan kanal položijo cevi za opremo naselja z optičnim omrežjem.
(2) Nova cevna kanalizacija se izvede iz PEHD cevi Ø 50, na globini 80 cm od končne kote urejanja površin. Trasa mora biti gladka, brez lomov in višinskih preskokov, tako da je mogoče kasnejše uvlačenje optičnih kablov v cevi. Na odcepih in križanjih PEHD cevi in ostalih razvodih se postavijo jaški z litoželeznim pokrovom. Novi jašek mora biti lociran izven vozišča in na lokaciji, kjer je možen dostop z vozilom.
(3) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitev gradbenih dovoljenj si je potrebno od Telemach d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu v skladu z veljavno zakonodajo.
16. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto (v južnem delu OPPN-ja – ob javni cesti), če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Radeče.
VII. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
17. člen 
(enote kulturne dediščine) 
(1) Ohranjanje kulturne dediščine:
Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.
(2) Varstvo arheoloških ostalin:
Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.
Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.
18. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.
(3) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;
(Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06 in 17/11 – ZTZPUS-1).
– Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.
– Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območju gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.
– Pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupno zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).
19. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19).
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
20. člen 
(varstvo voda) 
(1) Območje OPPN se nahaja na erozijskem območju, kjer veljajo zaščitni ukrepi. Za izdelavo OPPN je bilo pridobljeno Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja na območju OPPN Dobrava, izdelovalca GEO SVET Samo Marinc s.p. Celje, št. 41-11/2019, november 2019. Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov in ni poplavno ogroženo.
(2) Za odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi nova fekalna kanalizacija, ki se priključi na že obstoječo fekalno kanalizacijo s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15), Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Radeče (Uradni list. RS, št. 86/01 – UPB-2) in Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) ter v skladu s pridobljenim geološkim mnenjem.
(3) Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnih bazenov odvajajo v predvideno javno meteorno kanalizacijo, ki se izteka v obstoječ sistem javne meteorne kanalizacije. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v predvideno meteorno kanalizacij.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Novo mesto.
21. člen 
(ohranjanje narave) 
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18).
22. člen 
(elektromagnetno sevanje) 
Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).
23. člen 
(svetlobno onesnaževanje) 
Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10 kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
24. člen 
(požar, potres, zaščitni ukrepi) 
(1) Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti se v sklopu izgradnje vodovodnega omrežja predvidi tudi izgradnja hidrantnega omrežja. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo EMS s pospeškom tal 0,125–0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega Geološko-geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja na območju OPPN Dobrava, izdelovalca GEO SVET Samo Marinc s.p. Celje, št. 41-11/2019, november 2019. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 54/15), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geološko-geomehanskim poročilom.
Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice. Ureditveno območje je potencialno plazljivo.
25. člen 
(način ravnanja s plodno zemljo) 
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
26. člen 
(etapnost) 
(1) I. etapa
– izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov po etapah (cesta, fekalna in meteorna kanalizacija, vodovod in elektrika)
(2) S pridobitvijo gradbenega dovoljenja za prvi stanovanjski objekt na območju OPPN je možno objekt priključiti na že obstoječo komunalno infrastrukturo, v kolikor je to s strani soglasodajalcev komunalne infrastrukture dovoljeno in možno.
(3) II. etapa
– izgradnja objektov skladno z izvedeno infrastrukturo po etapah
– hortikulturna ureditev okolice objekta.
X. NAČRT PARCELACIJE 
27. člen 
(parcelacija)
(1) Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – gradbenih parcel v OPPN je predpisana. Dovoljuje se združitev ali delitev parcel (list št. 6) pri gradnji objektov.
(2) Faktor zazidanosti znaša največ 0,6. V okviru zemljišča – gradbene parcele naj bo vsaj 10 % zelenih površin. Minimalni odmik najbližje točke stanovanjskega objekta (zid) od parcelnih mej je določen v grafičnem delu (list št. 3) z mejo območja postavitve objekta.
(3) Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1:1000, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.
XI. TOLERANCE 
28. člen 
(dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) 
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na ureditvenem območju z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah znotraj površin določenih z mejo območja postavitve objekta, pod pogojem da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč ter upravljavcev prometnega in energetskega omrežja;
– za horizontalni gabarit: vsebina stanovanjskega objekta bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah znotraj površin določenih z mejo območja postavitve objekta;
– za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije. Maksimalna višina objekta je K+P+1. Višina kolenčnega zidu v mansardi max 1,40 m;
– za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste. Predvidena kota pritličja se določi z izdelavo projektne dokumentacije;
– dovoljuje se združitev ali delitev parcel. V primeru združitve ali delitve parcel se lahko spremeni lega objekta glede na geodetsko zazidalno situacijo, vendar se pri umestitvi objekta upošteva določena meja območja postavitve objekta, ki se v primeru združitve parcel združuje;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev.
29. člen 
(gradnja komunalne opreme) 
Glede na določbe ZUreP-2 in opremljenost območja OPPN, je izdelan elaborat ekonomike – posebnega programa opremljanja za območje OPPN.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA 
30. člen 
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta) 
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
31. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Radeče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XIV. KONČNE DOLOČBE 
32. člen 
(dostopnost) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled na Občini Radeče in na Upravni enoti Laško.
33. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja.
34. člen 
(začetek veljavnosti) 
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-6/2021
Radeče, dne 5. maja 2021
Župan 
Občine Radeče 
Tomaž Režun 

AAA Zlata odličnost