Na podlagi četrtega odstavka 296. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US in 66/19 – ZDavP-2M) je skupščina Zbornice izvršiteljev Slovenije dne 19. 12. 2019 sprejela
zbornice izvršiteljev Slovenije
Zbornica izvršiteljev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) je poklicna organizacija izvršiteljev, ki opravlja z zakonom in s tem statutom določene naloge ter skrbi za ugled izvršiteljev in za poklicne in socialne interese svojih članov.
Člani zbornice so izvršitelji, ki jih v skladu z zakonom o izvršbi in zavarovanju imenuje minister, pristojen za pravosodje.
Zbornica je pravna oseba.
Zbornico zastopa njen predsednik.
V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika, zbornico zastopa podpredsednik zbornice.
Sedež zbornice je v Ljubljani.
Pečat zbornice je okrogel z napisom: »Zbornica izvršiteljev Slovenije«.
Na sredini pečata je grb Republike Slovenije.
Zbornica sodeluje z zbornicami izvršiteljev drugih držav in se povezuje v mednarodne organizacije izvršiteljev.
Zbornica skrbi za ugled, verodostojnost, izobraževanje izvršiteljev in razvoj instituta izvršitelja ter zastopa interese izvršiteljev, namestnikov in pomočnikov izvršiteljev, opravlja neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja oziroma začasnega namestnika in opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom in drugimi akti zbornice.
Organi zbornice so:
1. skupščina;
2. predsednik;
3. izvršni odbor;
4. nadzorni odbor;
5. disciplinska komisija;
6. častno razsodišče.
Skupščino sestavljajo vsi člani zbornice.
Skupščina:
1. sprejema statut ter njegove spremembe in dopolnitve;
2. sprejema pravila obnašanja izvršiteljev;
3. sprejema poslovnik o svojem delu;
4. daje ministru, pristojnemu za pravosodje, mnenje k izvršiteljski tarifi in merilom za ugotavljanje učinkovitosti dela izvršiteljev;
5. sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun zbornice;
6. voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbornice, člane izvršilnega odbora, člane nadzornega odbora, člana disciplinske komisije in člana častnega razsodišča izmed izvršiteljev;
7. imenuje in razrešuje člane komisij in odborov, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;
8. odloča o višini vpisnine, članarine in drugih prispevkov zbornice;
9. obravnava poročilo o delu izvršnega in nadzornega odbora;
10. zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja;
11. sprejema pravilnik o finančnem poslovanju zbornice in njenih organov;
12. odloča o vstopu zbornice v mednarodne organizacije izvršiteljev;
13. opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom in drugimi akti zbornice;
14. sprejema druge splošne akte zbornice;
15. sprejema letni program izobraževanja izvršiteljev;
16. daje mnenje k imenovanju kandidatov za izvršitelje in namestnike izvršiteljev.
Zasedanje skupščine je najmanj enkrat letno. Skupščino skliče predsednik zbornice.
Izvršni odbor zbornice ali predsednik zbornice lahko skliče skupščino po potrebi, mora pa jo sklicati, če to zahteva najmanj 20 izvršiteljev. V tem primeru izvršni odbor skliče skupščino najkasneje v 30 dneh po prejemu pisne zahteve za sklic skupščine.
Skupščina sprejema svoje odločitve z večino glasov navzočih članov.
Sklic skupščine s predlogom dnevnega reda mora biti poslan članom skupščine najmanj osem dni pred dnem, določenim za začetek dela skupščine. Sklicu mora biti priloženo gradivo za delo skupščine.
Glasovanje na skupščini je javno, če ni s tem statutom ali poslovnikom o delu skupščine drugače določeno.
Skupščina uredi svoje poslovanje s poslovnikom.
Delo skupščine vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli skupščina na predlog predsednika zbornice.
Delovno predsedstvo sestavljajo predsednik, član in zapisnikar.
Do izvolitve delovnega predsedstva vodi delo skupščine predsednik zbornice.
Skupščina s tajnim glasovanjem voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbornice, člane izvršnega odbora, predsednika nadzornega odbora, člana disciplinske komisije pri zbornici in predsednika častnega razsodišča.
Kandidacijski postopek vodi kandidacijska komisija, ki jo imenuje skupščina na predlog delovnega predsedstva. Kandidate predlagajo prisotni člani. Na podlagi danih predlogov kandidacijska komisija sestavi listo kandidatov.
Volitve vodi volilna komisija, ki jo imenuje skupščina na predlog delovnega predsedstva.
Kandidacijska in volilna komisija sta sestavljeni iz predsednika in člana.
Glasuje se z glasovnicami ali z dvigom rok.
Na skupščini se pri izvolitvi organov zbornice glasuje z glasovnicami, tako da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom in priimkom kandidata, za katerega se želi glasovati.
O ostalih zadevah se na skupščini glasuje javno z dvigom rok, če skupščina ne odloči, da se glasuje tajno z glasovnicami.
Glasuje se lahko za največ toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če je več kandidatov, ki pridejo v poštev za izvolitev, dobilo enako število glasov, se glasovanje med temi kandidati ponovi.
Glasovnica ni veljavna, če ni izpolnjena, če je glasovalec glasoval za več kandidatov, kot jih je treba izvoliti, ali če se iz nje ne da razbrati volje glasovalca.
Predsednik zbornice je sočasno tudi predsednik izvršnega odbora zbornice, podpredsednik pa je njegov član.
Predsednik zbornice opravlja naslednje naloge:
1. zastopa in predstavlja zbornico;
2. izvršuje sklepe skupščine in izvršnega odbora;
3. skrbi za pravilno delovanje zbornice;
4. skrbi za ugled zbornice;
5. določa začasnega namestnika izvršitelja;
6. sklepa pogodbe in druge pravne posle zbornice po predhodni odobritvi izvršnega odbora, samostojno pa do zneska, ki ga s sklepom določi izvršni odbor;
7. opravlja vse druge naloge, ki jih določa zakon o izvršbi in zavarovanju, akti zbornice in drugi podzakonski akti in predpisi.
Če je predsednik zbornice odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik zbornice, v njegovi odsotnosti pa član izvršnega odbora, ki ga določi predsednik zbornice.
Predsednika in podpredsednika zbornice izvoli skupščina izmed svojih članov za štiri leta in ne moreta biti izvoljena več kot dvakrat.
Izvršni odbor Zbornice izvršiteljev Slovenije
Izvršni odbor Zbornice izvršiteljev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IO ZIS) ima skupaj s predsednikom in podpredsednikom zbornice sedem članov.
Člane IO ZIS voli skupščina zbornice izmed članov tako, da izvoli po enega člana s področja vsakega višjega sodišča, s področja Višjega sodišča v Ljubljani pa dva.
Mandat člana IO ZIS je štiri leta. Član zbornice se voli v IO ZIS brez omejitve mandatov.
IO ZIS opravlja naslednje naloge:
1. pripravlja in sklicuje zasedanje skupščine;
2. določa predlog statuta, izvršiteljske tarife in drugih splošnih aktov zbornice;
3. daje skupščini zbornice predloge o uvedbi disciplinskega postopka zoper izvršitelja;
4. izmed svojih članov imenuje komisijo za izobraževanje;
5. sprejema poslovnik o svojem delu, ki ga potrdi skupščina;
6. izvršuje skupščinske sklepe;
7. vodi imenik izvršiteljev;
8. določa predlog o višini vpisnine in članarine ter drugih prispevkov zbornice;
9. določa predlog finančnega načrta in predlog zaključnega računa zbornice;
10. na predlog koordinatorja izobraževalnih dejavnosti sprejema programe strokovnega izobraževanja izvršiteljev;
11. obravnava problematiko poslovanja izvršiteljev in druga vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo in položaj izvršiteljev;
12. imenuje in razrešuje člane komisij, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;
13. ministru, pristojnemu za pravosodje, predlaga spremembe vrednosti točke tarife in sprejema obvezna navodila za uporabo izvršiteljske tarife;
14. obravnava pritožbe v zvezi z delom izvršiteljev;
15. odloča o sklenitvi delovnih razmerij in pogodbenih razmerjih z delavci strokovne službe zbornice;
16. odloča o sklenitvi drugih pogodb;
17. določi izmed svojih članov komisijo, ki opravi neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja in začasnega namestnika izvršitelja;
18. predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja in namestnika izvršitelja;
19. opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi akti zbornice.
Seje IO ZIS vodi in sklicuje predsednik zbornice po potrebi, najmanj pa enkrat na tri mesece.
Seja je sklepčna, če so na seji prisotni najmanj štirje člani IO ZIS.
IO ZIS sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.
Predsednik zbornice je dolžan sklicati sejo IO ZIS na zahtevo najmanj treh članov ali na zahtevo predsednika nadzornega odbora.
Nadzorni odbor Zbornice izvršiteljev Slovenije
Nadzorni odbor Zbornice izvršiteljev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: NO ZIS) ima predsednika in člana. Predsednika izvoli skupščina zbornice za štiri leta in je lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma.
Člana NO ZIS imenuje predsednik NO ZIS v posamični zadevi, ki jo obravnava. Izbira člana NO ZIS je prepuščena predsedniku NO ZIS. Člana predsednik NO ZIS imenuje po posamičnih primerih. Njegov mandat ni stalen.
Predsednik NO ZIS mora o izbiri člana obvestiti IO ZIS, ki o predlogu odloči z večino glasov. V kolikor predlog ni potrjen, lahko predsednik NO ZIS predlaga istega ali drugega kandidata. IO ZIS lahko predlagane kandidate zavrne le dvakrat. Tretjič o ustreznosti kandidata odloča skupščina ZIS, ki odloči z dopisnim glasovanjem. Za izvolitev potrebuje predlagani kandidat večino glasov članov ZIS. V primeru, da ni potrjen, se IO ZIS na prvi stopnji predlaga nov kandidat za člana NO ZIS.
Predsednik NO ZIS se lahko udeležuje sestankov IO ZIS, nima pa pravice glasovanja. O sestankih se ga obvešča enako, kot člane IO ZIS.
NO ZIS nadzoruje finančno poslovanje zbornice.
NO ZIS najmanj enkrat letno pregleda finančno poslovanje in premoženjsko stanje zbornice in o tem poroča IO ZIS in skupščini.
NO ZIS pregleda zaključni račun in o pregledu sestavi pisno poročilo za skupščino.
Častno razsodišče Zbornice izvršiteljev Slovenije
Častno razsodišče Zbornice izvršiteljev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Častno razsodišče ZIS) ima predsednika in člana, katera voli skupščina zbornice na predlog članov zbornice za štiri leta. Častno sodišče podaja mnenja in izreka opomine.
Predsednik Častnega razsodišča ZIS se lahko udeležuje sestankov IO ZIS, nima pa pravice glasovanja. O sestankih se ga obvešča enako kot člane IO ZIS.
Častno razsodišče ZIS je organ, ki presoja v zadevah disciplinskih kršitev in v medsebojnih sporih med člani zbornice in med člani in organi zbornice, vse na temelju obrazloženega predloga, ki ga lahko poda član ali organ zbornice.
Predsednik zbornice, podpredsednik ter člani drugih organov zbornice so za svoje delo upravičeni do povračila potnih in drugih stroškov v zvezi z opravljanjem nalog, ter do nagrade, ki jo določi skupščina zbornice na predlog IO ZIS.
Dejanja, ki pomenijo kršitev ugleda izvršiteljev so, če izvršitelj:
1. sklepa pogodbe z upniki,
2. se pri opravljanju izvršiteljskih dejanj neprimerno obnaša,
3. ne spoštuje v zadostni meri dostojanstva dolžnika ali upnika,
4. z dolžnikovim premoženjem ne ravna kot dober gospodar,
5. ni primerno oblečen in urejen,
6. ne varuje zaupnih podatkov,
7. ne zagotavlja dela v urejenih prostorih,
8. javno ocenjuje delo drugih izvršiteljev,
9. se izmika odgovornostim, ki mu jih zaupajo organi zbornice,
10. na katerikoli način s svojimi dejanji ali njih opustitvijo ruši ugled zbornice in izvršiteljstva.
V. SREDSTVA ZA DELO IN FINANČNO POSLOVANJE ZBORNICE
Prihodki zbornice so:
1. vpisnine, članarine in drugi prispevki izvršiteljev;
2. darila in volila;
3. obresti in drugi prihodki.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Zbornice izvršiteljev Slovenije (Uradni list RS, št. 89/03).
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-11/2021
Ljubljana, dne 31. marca 2021
EVA 2021-2030-0019
Zbornice izvršiteljev Slovenije
Vlada Republike Slovenije je k temu Statutu podala soglasje s sklepom št. 01404-1/2021/3 z dne 30. 3. 2021
