Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/2021 z dne 19. 3. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/2021 z dne 19. 3. 2021

Kazalo

850. Odlok o podelitvi koncesije za upravljanje pristanišč in vstopno-izstopnih mest na reki Savi na območju pretočne akumulacije hidroelektrarne Krško, stran 2664.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odločba US RS, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 14. člena Zakona o plovbi po celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/02, 110/02 – ZGO-1, 29/17 – ZŠpo-1 in 41/17 – PZ-G), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, NPB2, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 13/16 – uradno prečiščeno besedilo, 79/16 in 26/19) ter Odloka o določitvi plovbnega režima na reki Savi na območju pretočne akumulacije hidroelektrarne Krško (Uradni list RS, št. 195/20) je Občinski svet Občine Krško, na 20. seji, dne 25. 2. 2021, sprejel
O D L O K 
o podelitvi koncesije za upravljanje pristanišč in vstopno-izstopnih mest na reki Savi na območju pretočne akumulacije hidroelektrarne Krško 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
Upravljanje s pristanišči oziroma vstopno-izstopnimi mesti je izbirna gospodarska javna služba. S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Občina Krško ugotavlja javni interes za predmetno javno-zasebno partnerstvo, določa predmet in pogoje za oddajo koncesije upravljanja pristanišča in vstopno-izstopnih mest na reki Savi na območju pretočne akumulacije hidroelektrarne Krško ter ureja druga vprašanja v zvezi s koncesijo predmetnih storitev.
2. člen 
(1) Storitve iz tega odloka izvaja oseba zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja javno-zasebna partnerstva, podeli koncesijo storitve (v nadaljevanju: koncesionar) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Koncesija storitve je koncesijska oblika javno-zasebnega partnerstva po zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
3. člen 
Odlok določa:
1. dejavnosti, ki so predmet koncesije,
2. območje izvajanja in uporabnike storitev ter razmerja do uporabnikov,
3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
4. pravice koncesionarja,
5. vrsto in obseg monopola,
6. začetek in čas trajanja koncesije,
7. način podelitve koncesije,
8. vire financiranja gospodarske javne službe,
9. način plačila koncesionarja,
10. nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe,
11. prenehanje koncesijskega razmerja,
12. organ, ki opravi izbor koncesionarja,
13. organ pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,
14. druge pogoje za določitev in izvajanje gospodarske javne službe.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET KONCESIJE 
4. člen 
(1) Predmet koncesije je upravljanje pristanišč in vstopno- izstopnih mest na reki Savi na območju pretočne akumulacije hidroelektrarne Krško.
(2) Upravljalec pristanišč in vstopno-izstopnih mest mora zagotoviti pogoje, ki omogočajo varno vplutje in izplutje plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb oziroma tovora ter varen privez plovil, zato mora:
– redno vzdrževati in čistiti pristaniško infrastrukturo;
– redno vzdrževati in čistiti vstopno-izstopna mesta in druge objekte (boje, obvestilne in opozorile table ipd.);
– ustrezno označiti pristanišče in vstopno-izstopna mesta ter določiti pogoje in način koriščenja pristaniških storitev;
– redno odstranjevati vse odpadke oziroma predmete, ki ogrožajo ali lahko ogrozijo varnost plovbe;
– redno zbirati odpadke s plovil oziroma zagotoviti pogoje za odlaganje odpadkov s plovil ter odpadnih olj v pristaniščih oziroma drugih odpadkov in predmetov,
– izvajati preglede in izdajati potrdila o očiščenosti plovil v postopku preprečevanja širjenja parazitov, tujerodnih vrst ali patogenih klic med različnimi vodnimi telesi površinskih voda;
– zagotavljati pogoje na določeni lokaciji za mehanično, toplotno ali kemično čiščenje plovil, ki ga pred splavitvijo po prehodu plovila iz drugega vodnega telesa površinske vode, mora zagotoviti lastnik oziroma uporabnik plovila;
– izvajati reden nadzor nad stanjem pristaniške infrastrukture, vstopno-izstopnih mest in objektov in odstraniti vse predmete, ki ogrožajo ali lahko ogrozijo varnost plovbe na območju pristanišč in vstopno-izstopnih mest;
– pobirati pristojbino za uporabo privezov;
– voditi evidence začasnih in trajnih uporabnikov;
– ostale storitve, ki sodijo v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje navedene javne službe in v skladu s tem odlokom v okvir javne službe.
(3) Obseg in način izvajanja storitev se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
(4) Koncesionar je dolžan izvajati javno službo na način, kot je določeno v zakonu, ki ureja plovbo po celinskih vodah in na njegovi podlagi sprejetih predpisih ter v skladu s tem odlokom, odlokom, ki določa plovbni režim na reki Savi na območju pretočne akumulacije hidroelektrarne Krško ter koncesijsko pogodbo.
III. OBMOČJE IZVAJANJA, UPORABNIKI STORITEV TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV IN KONCENDENTA 
5. člen 
Območje izvajanja storitev se podeli v obsegu, ki je določen z odlokom o določitvi plovbnega režima na reki Savi na območju pretočne akumulacije hidroelektrarne Krško, in sicer za pristanišče in vstopno-izstopno mesto Gunte (X: 536504,16; Y: 93748,14 in X: 536488,12, Y: 93752,4).
6. člen 
(1) Storitve, ki so predmet koncesijske pogodbe, so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji, v kolikor za to obstajajo tehnični pogoji in jih lahko vsak uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo plovbo po celinskih vodah ter v skladu s predpisi Občine Krško s področja javne službe.
(2) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju izvajanja javne službe.
(3) Uporabniki so dolžni upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano izvajanje storitev javne službe.
(4) Uporabniki imajo pravico vpogleda v evidence oziroma zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
(5) Uporabnik storitev se lahko v zvezi z njihovim izvajanjem pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju s tem odlokom.
(6) Način urejanja cen in potrjevanje s strani koncedenta se uredi v koncesijski pogodbi.
7. člen 
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo s storitvami ter kvalitetno in varno opravljanje storitev, v skladu s predpisi in v javnem interesu,
– opravljanje obveznosti iz odloka o določitvi plovbnega režima na reki Savi na območju pretočne akumulacije hidroelektrarne Krško.
(2) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadeti interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
8. člen 
(1) Koncesionar poda predlog letnega plana vzdrževanja. Koncesionar je dolžan izvajati redno vzdrževanje v skladu s potrjenim letnim planom vzdrževanja.
(2) Koncesionar je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. Redna vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času manjše obremenitve storitev in v kolikor je mogoče brez omejitev izvajanja storitev.
(3) Glede ostalih del rednega vzdrževanja in zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje storitev, se mora koncesionar ravnati po veljavnih predpisih.
9. člen 
(1) Za izvajanje storitev po tem odloku je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem storitev povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
(2) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem storitev in za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem (storitvijo ali opustitvijo) storitev povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam).
10. člen 
(1) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje storitev po tem odloku.
(2) Koncesionar mora za storitve po tem odloku voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, če koncesionar opravlja istovrstno storitev na območju drugih lokalnih skupnosti.
11. člen 
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da omogoča takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev koncesionarja,
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve, ki so predmet koncesije, na območju, ki je predviden z odlokom o določitvi plovbnega režima na reki Savi na območju pretočne akumulacije hidroelektrarne Krško,
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
12. člen 
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– da upoštevajo navodila koncesionarja in omogočajo neovirano opravljanje storitev koncesionarja,
– da prijavijo vsa dejstva, pomembna za izvajanje storitev oziroma sporočajo koncesionarju vsako spremembo,
– plačevati storitve koncesionarja skladno z vsakokratnim veljavnim cenikom,
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR 
13. člen 
(1) V ponudbi za pridobitev koncesije (ponudbi na javni razpis) mora ponudnik dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje:
– je registriran za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– ima vsa potrebna dovoljenja za opravljanje storitev, če so ta zahtevana z zakonom,
– razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije, pri čemer mora razpolagati z vsaj enim delavcem z najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in veljavnim potrdilom o usposobljenosti za voditelja čolna,
– razpolaga z zadostnim obsegom opreme za delo in vsaj enim čolnom za gospodarski namen, z veljavnimi dovoljenji za plovbo po celinskih vodah, pri čemer je vsaj en čoln minimalne moči 11 kW (15KM),
– potrjuje, da zagotavlja interventno izvajanje storitev vzdrževanja ob vsakem času,
– izjavlja, da je sposoben zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– izpolnjuje pogoje za priznanje osnovne sposobnosti, v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje oziroma zanj ne obstajajo razlogi za izključitev v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje,
– ima poravnane vse obveznosti do Občine Krško,
– na dan oddaje ponudbe nima blokiranega nobenega transakcijskega računa, v zadnjih 120 dneh pred rokom za oddajo ponudb pa ni imel nobenega transakcijskega računa blokiranega več kot 30 dni,
– potrjuje, da sprejema vse obveznosti določene s tem aktom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe,
– se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči on ali njegovi zaposleni državi, koncedentu ali tretji osebi.
(2) Z javnim razpisom se lahko podrobneje določi način izpolnjevanja posameznega pogoja.
(3) Ponudnik mora koncedentu predložiti tudi:
– elaborat organizacije izvajanja javne službe,
– finančni načrt izvajanja javne službe, s prikazom stroškov izvajanja in morebitnimi predvidenimi prihodki.
V. POOBLASTILA KONCESIONARJU 
14. člen 
(1) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju iz 5. člena tega odloka.
(2) Koncedent bo koncesionarju podelil zlasti naslednja pooblastila:
– da izvaja storitve v skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine Krško ter koncesijsko pogodbo,
– da upravlja (izkorišča) in vzdržuje objekte in naprave potrebne za izvajanje storitev, v smislu zakona, ki ureja plovbo po celinskih vodah,
– da prevzema vodenje katastra privezov in vseh evidenc, ki so za opravljanje koncesije potrebne, skladno z veljavnimi predpisi.
15. člen 
(1) Koncedent lahko določi koncesionarju tudi druga pooblastila, ki se opredelijo v koncesijski pogodbi.
(2) Poleg javnih pooblastil, določenih v tem odloku, ima koncesionar tudi druga javna pooblastila, ki jih določa oziroma v času trajanja koncesije določi zakon ali podzakonski akt ali drugi predpisi.
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE STORITEV 
16. člen 
Koncesionar mora storitve izvajati v skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine Krško ter koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba ne more biti v nasprotju s koncesijskim aktom in veljavnimi predpisi.
17. člen 
Izvajanje storitev zagotavlja koncesionar z opremo, objekti in napravami, ki so njegova last, jih ima v najemu, posesti ali jih kakorkoli drugače zagotovi. Koncesionar izvaja storitve v svojem imenu in za svoj račun.
18. člen 
(1) Določene dejavnosti storitev lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, zagotavlja s podizvajalci.
(2) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
VII. VRSTA IN OBSEG MONOPOLA 
19. člen 
(1) Koncesija za izvajanje dejavnosti javne službe se podeli enemu koncesionarju.
(2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju iz 5. člena tega odloka.
VIII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE 
20. člen 
Koncesijsko razmerje začne teči z dnem začetka veljavnosti koncesijske pogodbe.
21. člen 
(1) Koncesijsko razmerje traja 5 let.
(2) Koncesijska pogodba se lahko po njenem izteku podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji določenimi v zakonu.
(3) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30. dneh po začetku veljavnosti koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijsko obdobje ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku navedenega roka.
IX. NAČIN PODELITVE KONCESIJE 
22. člen 
(1) Koncedent izbere koncesionarja z javnim razpisom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na Portalu javnih naročil in po potrebi tudi na portalu EU.
(2) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred dnem posredovanja v objave iz prejšnjega odstavka.
(3) V postopku izbire mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.
23. člen 
(1) Koncesija po tem odloku se podeli po ustreznem postopku, kot ga določajo predpisi, ki urejajo področje javno- zasebnega partnerstva in gospodarskih javnih služb ter javnih naročil.
(2) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se izvede kot odprti postopek.
24. člen 
(1) Odpiranje ponudb, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, ki omogočajo strokovno presojo vlog. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja. Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake.
(2) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja.
(3) Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
(4) Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s kandidati, ampak le posredno preko koncedenta.
25. člen 
(1) Po končanem javnem odpiranju strokovna komisija pregleda ponudbe in ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
(2) Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) županu.
X. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA 
26. člen 
Odločitev o izbiri koncesionarja izda župan Občine Krško. Po pravnomočnosti odločitve o izbiri občinska uprava izda upravno odločbo o izbiri koncesionarja. O pritožbi zoper to odločbo o izbiri odloča župan Občine Krško.
27. člen 
Odločba o podelitvi koncesije preneha veljati, če v roku 30 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
XI. ORGAN POOBLAŠČEN ZA SKLENITEV POGODBE O KONCESIJI 
28. člen 
Z izbranim koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo župan Občine Krško.
XII. DRUGE SESTAVINE, POTREBNE ZA DOLOČITEV IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 
29. člen 
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar nosi celotno tveganje potreb po storitvah in druga tržna tveganja koncesije.
(3) Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(4) Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije v lasti koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja koncesije iz razlogov na strani koncedenta, ko se koncesionarju povrne sorazmerni del dokazanih vlaganj v objekte in naprave koncesije v lasti koncedenta, pod pogojem, da so bila vlaganja izvršena na podlagi predhodnega pisnega dogovora in soglasja koncedenta,. Pri določanju višine sorazmernega dela dokazanih vlaganj v objekte in naprave koncesije v lasti koncedenta, se bodo upoštevale amortizacijske stopnje, skladno s predpisi, ki veljajo za osebe javnega prava.
30. člen 
Objekti in naprave za izvajanje javne službe obsegajo pristanišče in vstopno-izstopno mesto na lokaciji Gunte ter označevalne boje in ostalo signalizacijo ter opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe.
31. člen 
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer:
– obliko in namen koncesije,
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije,
– spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta,
– možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja,
– pogodbene kazni ter razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznosti pogodbenih strank v takih primerih,
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem,
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem,
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje storitev na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu,
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja storitev,
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem storitev,
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah,
– način spreminjanja koncesijske pogodbe,
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje,
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.
32. člen 
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
XIII. VIRI FINANCIRANJA STORITEV 
33. člen 
(1) Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe z zaračunavanjem opravljenih storitev koncedentu, iz proračuna občine ter s prihodki iz izvajanja javne službe.
(2) Pristojbine, ki jih koncesionar pobira v skladu z odlokom, ki določa plovbni režim, odvaja neposredno v proračun koncedenta.
(3) Če prejme koncesionar v zvezi z izvajanjem javne službe druga sredstva (npr. prihodki iz naslova sklepanja dogovorov z izvajalci za oddajanje plovil ali sklepanja dogovorov z uporabniki javnega prevoza), mora o njih obvestiti koncedenta in jih uporabiti za financiranje javne službe, kar se ustrezno upošteva pri mesečnem obračunu v skladu z naslednjim odstavkom tega odloka.
(4) Plačilo za izvajanje javne službe je mesečno in se zaračunava skladno s cenikom, za pretekli mesec, na podlagi dejansko izvedenih del ter na podlagi s strani koncedenta predhodno potrjenega plana izvajanja za posamezni mesec.
(5) Cenik se določi na podlagi izbrane ponudbe na javnem razpisu, velja za celotni čas trajanja izvajanja koncesijskega razmerja ter je sestavni del koncesijske pogodbe.
34. člen 
Cenik storitev in način usklajevanja cen je sestavni del koncesijske pogodbe.
XIV. NADZOR NAD IZVAJANJEM GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 
35. člen 
(1) Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja koncedent. Nadzor izvaja občinska uprava, v okviru svojega delovnega področja in pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem storitev.
(2) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja občinska uprava in ostale pooblaščene osebe.
(3) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z nadzorom pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno institucijo.
(4) Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke ter pojasnila.
(5) Podrobnejši način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
(6) Občinska uprava lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
(7) Občinska uprava poleg nadzora opravlja tudi funkcijo koordinacije s koncesionarjem.
36. člen 
(1) Koncesionar je dolžan najkasneje do konca marca vsakega naslednjega leta pristojnemu organu občinske uprave predložiti poročilo o izvajanju javne službe v preteklem letu in z vsebino seznaniti občinski svet.
(2) Natančneje se način in oblika poročanja ter obveznosti koncesionarja v zvezi s poročanjem uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar je dolžan do konca novembra tekočega leta občinski upravi predložiti finančni in vsebinski plan izvajanja javne službe za prihodnje leto.
37. člen 
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
38. člen 
(1) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(2) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan, potekati pa mora tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(3) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišejo prisotni predstavniki koncedenta in koncesionarja.
39. člen 
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
XV. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA 
40. člen 
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom storitev v režijo.
41. člen 
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) razdrtjem,
– s sporazumno razvezo.
42. člen 
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
43. člen 
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če koncesionar koncedentu ne omogoča nadzora v skladu z določbami tega odloka.
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko koncedent s priporočeno pošto koncesionarja obvesti o enostranskemu razdrtju koncesijske pogodbe in mu do pravnomočne izbire novega koncesionarja naloži izvajanje storitev ali izvajanje v vmesnem času zagotovi na drug ustrezen način.
(4) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
44. člen 
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
45. člen 
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja se koncesijsko razmerje prenese na njegovega pravnega naslednika skladno z določili koncesijske pogodbe. V teh primerih lahko koncedent razdre koncesijsko pogodbo oziroma od koncesijske pogodbe odstopi, brez navedbe razloga, če smatra, da ni oziroma ne bo dosežen namen te pogodbe.
(3) Če pravni naslednik koncesionarja ne želi prevzeti izvajanja koncesijskega razmerja ali ne izpolnjuje pogojev, ki jih odlok določa za podelitev koncesije, ima koncedent izrecno pravico, da uporabi v danih okoliščinah najprimernejši način prenehanja koncesijskega razmerja ali koncesijske pogodbe (npr. enostransko razdrtje, odkup, odvzem) ali na drug način, opredeljen kot dopusten v področni zakonodaji, ki ga izvrši na način, določen v koncesijski pogodbi in/ali v področni zakonodaji.
46. člen 
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane storitve v za to, s koncesijsko pogodbo določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje storitev. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge točke prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
47. člen 
(1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe.
(2) Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja storitev. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot štiri mesece.
(3) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje največ enega leta.
48. člen 
(1) V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar nepretrgoma opravljati storitev do dneva, ko le-to prevzame drug izvajalec.
(2) Ob prenehanju koncesijske pogodbe, mora koncesionar koncedentu predati vso dokumentacijo.
XVI. DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE STORITEV 
49. člen 
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje storitev ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano storitev tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju storitev v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih storitev v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
50. člen 
Stavka delavcev koncesionarja ne šteje za razloge višje sile. V primeru stavke delavcev mora koncesionar zagotoviti izvajanje storitev najmanj v obsegu, kot je za tovrstni primer predvideno v veljavni zakonodaji.
51. člen 
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
52. člen 
(1) Opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe lahko koncesionar prenese na drugo osebo samo s soglasjem koncedenta.
(2) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(3) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika.
53. člen 
(1) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev se uporablja izključno pravni red Republike Slovenije.
(2) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
(3) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XVII. KONČNA DOLOČBA 
54. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-11/2020-O608
Krško, dne 25. februarja 2021
Župan 
Občine Krško 
mag. Miran Stanko 

AAA Zlata odličnost