Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/2021 z dne 19. 3. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/2021 z dne 19. 3. 2021

Kazalo

847. Poslovnik Občinskega sveta Občine Razkrižje (uradno prečiščeno besedilo), stran 2652.

  
Na podlagi 59. člen Poslovnika Občinskega sveta Občine Razkrižje je Občinski svet Občine Razkrižje na seji dne 25. 2. 2021 potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta Občine Razkrižje, ki obsega: Poslovnik Občinskega sveta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 35/99), Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 33/01) in Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 28/12) in Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 3/21).
Št. 032-0003/2021-5
Šafarsko, dne 25. februarja 2021
Župan 
Občine Razkrižje 
Stanko Ivanušič 
P O S L O V N I K 
Občinskega sveta Občine Razkrižje (uradno prečiščeno besedilo) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Razkrižje (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta).
2. člen 
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih in posvetovalnih teles sveta in njihovih članov ter drugih organov občine, kolikor ne sprejmejo svojega poslovnika, v skladu s tem poslovnikom pa se lahko njihovo delovanje uredi tudi v aktih s katerimi se ustanovijo.
3. člen 
Svet dela na rednih in izrednih sejah. Seje so glede na način izvedbe in vsebino dopisne, slavnostne, žalne ipd.
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto.
4. člen 
Svet predstavlja župan, delovno ali posvetovalno telo sveta pa predsednik tega telesa.
5. člen 
Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom.
Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna in posvetovalna telesa sveta.
II. KONSTITUIRANJE SVETA 
6. člen 
Svet se konstituira na prvi seji in je konstituiran, ko je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan najkasneje 20 dni po volitvah. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
7. člen 
V primeru, ko je izvoljen novi župan, prevzame vodenje seje ta po tem, ko svet na podlagi poročila volilne komisije o izvolitvi župana ugotovi izvolitev župana oziroma ko svet odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, če so te vložene.
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
8. člen 
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
9. člen 
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa preneha.
10. člen 
Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih organih, delovnih in posvetovalnih teles sveta, organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov in drugih organizacij, v katera so bili imenovani kot predstavniki sveta.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mora praviloma do prve naslednje seje sveta pripraviti predloge za imenovanje novih članov.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA 
11. člen 
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu in odločanju sveta in njegovih delovnih in posvetovalnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
Član sveta ima pravico:
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte ter v obravnavo druga vprašanja iz pristojnosti sveta, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana,
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov,
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta,
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih in posvetovalnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma organov v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike,
– zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih in posvetovalnih telesih ter jim dajati pobude za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njihove pristojnosti.
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do sejnine.
12. člen 
(črtan) 
IV. SEJE SVETA 
1. Sklicevanje sej in udeležba na seji
13. člen 
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda in gradivom za sejo se pošlje članom sveta praviloma najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo.
14. člen 
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku 7 dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval.
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta praviloma najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži članom tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
14.a člen 
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo nove finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
Predlog sklepa je sprejet, če je za sklep glasovala večina članov sveta, ki so glasovali.
Kolikor predlog sklepa ni sprejet, se lahko opravi izredna seja sveta, lahko pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
15. člen 
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan.
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
16. člen 
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
2. Potek seje
17. člen 
Ko predsedujoči začne sejo, najprej ugotovi, ali je svet sklepčen.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
18. člen 
Svet na začetku seje določi dnevni red, takoj zatem pa odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje, ki mora biti vselej pripravljen, razen v opravičljivih primerih (bolezen, pogoste seje, druge nujne naloge ipd.).
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.
O predlogih za razširitev dnevnega reda ali za umik določene zadeve iz dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
19. člen 
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
20. člen 
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Po tem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
21. člen 
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
22. člen 
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
23. člen 
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, in v drugih primerih, ko tako sklene svet.
24. člen 
Seje sveta se sklicujejo v času, ki najbolj ustreza večini članov glede na njihove delovne in zasebne obveznosti in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot tri ure.
25. člen 
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo.
3. Vzdrževanje reda na seji
26. člen 
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
27. člen 
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin, v primeru, če član sveta govori, čeprav ni dobil besede,
– odvzem besede, če član sveta kljub opominu nadaljuje s kršenjem reda,
– odstranitev s seje, če kljub opominu in odvzemu besede onemogoča delo sveta.
28. člen 
Predsedujoči lahko izreče ukrep iz prejšnjega člena ali odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
29. člen 
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
4. Odločanje
30. člen 
Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzočih večina vseh članov sveta, razen v primerih, ko je za odločanje z zakonom ali statutom predpisana dvetretjinska, navadna ali kvalificirana večina.
31. člen 
Svet sprejema odločitve na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali statut določa drugačno večino.
32. člen 
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
33. člen 
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas.
Člani sveta glasujejo tako, da se opredelijo “ZA” ali “PROTI” sprejemu predlagane odločitve.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
34. člen 
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA”, “PROTI” ali “NE GLASUJEM”.
35. člen 
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
36. člen 
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. Ugotovitev rezultatov oziroma izid glasovanja se zapiše v zapisnik seje sveta.
37. člen 
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje sveta
38. člen 
O vsaki seji sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi delavec občinske uprave ali oseba, ki jo za to določi svet.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in oseba, ki ga je zapisala.
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.
39. člen 
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
40. člen 
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi župan na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta.
V. AKTI SVETA 
1. Splošne določbe
41. člen 
Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik o delu sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
42. člen 
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan.
Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.
42.a člen 
Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo predlogov splošnih aktov občine je treba predloge statuta občine, odlokov, proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja objaviti na spletni strani občine, v katalogu informacij javnega značaja, najpozneje sedem dni pred sejo sveta, na kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost pozvati, da v roku 30 dni na način, določen z objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge.
Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega odstavka pošlje subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut občine ter subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina splošnega akta tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in predlogov najpozneje v roku, določenem v prejšnjem odstavku.
Objavi splošnega akta občine na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in dopisu iz prejšnjega odstavka se priloži povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji, ki zadevajo predlog splošnega akta in njegovimi cilji.
Po končani obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega člena pripravi občinska uprava osnutek poročila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva pripomb in predlogov na vsebino predloga splošnega akta in ga predloži predlagatelju.
Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih, se objavi na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občine, skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega akta.
2. Postopek za sprejem odloka
43. člen 
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu.
44. člen 
Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
45. člen 
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
Če svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka.
46. člen 
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči svet.
47. člen 
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo praviloma najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, izjemoma pa tudi na sami seji.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
48. člen 
Kolikor je vloženo eden ali več amandmajev, se glasuje naprej o vsakem amandmaju posebej, nato pa o odloku kot celoti.
49. člen 
Statut občine in poslovnik o delu sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka, s tem da se statut in odloki, za katere tako odloči svet dajo v javno razpravo. Svet hkrati odloči o trajanju javne razprave.
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča svet na eni obravnavi.
50. člen 
Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
3. Hitri postopek za sprejem odlokov
51. člen 
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
52. člen 
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
53. člen 
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določa statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet.
5. Postopek za sprejem proračuna
54. člen 
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti svetu praviloma najkasneje do 1. decembra tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan svetu proračun praviloma v 3 mesecih po začetku mandata.
Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna.
Občinski svet s sklepom določi način in čas trajanja javne razprave o predlogu proračuna ter rok za dostavo pripomb in predlogov.
55. člen 
Po končani javni razpravi, glasovanju o pripombah in predlogih ter uskladitvi proračuna po delih, prihodkih in odhodkih, svet glasuje o njem v celoti.
56. člen 
Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
57. člen 
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.
6. Postopek za sprejem obvezne razlage
58. člen 
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, kolikor je imenovana, lahko pa svet imenuje komisijo strokovnjakov po lastni presoji.
Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je določen za sprejem odloka po hitrem postopku.
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
59. člen 
Če je kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.
Prečiščeno besedilo sprejeme svet v eni obravnavi.
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA 
1. Postopek za imenovanje
60. člen 
Predloge za imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, delovnih in posvetovalnih teles, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje svet, pripravi komisija za volitve, mandatna vprašanja in imenovanja ali pa jih predlagajo člani sveta.
61. člen 
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”.
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
62. člen 
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
63. člen 
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Postopek za razrešitev
64. člen 
Svet razrešuje funkcionarje, člane organov delovnih in posvetovalnih teles, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje.
3. Odstop članov sveta, članov delovnih in posvetovalnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
65. člen 
Člani sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V primeru, če gre za odstop člana, katerega imenovanje je v pristojnosti sveta, je komisija hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata.
VII. JAVNOST DELA 
66. člen 
Delo sveta in njegovih delovnih ter posvetovalnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Župan in od njega pooblaščeni podžupan ali druga oseba obvešča občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave.
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
Občina lahko izdaja svoje uradno glasilo v katerem se poleg splošnih aktov objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
67. člen 
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost.
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
VIII. SPREJEM, SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA 
68. člen 
Poslovnik ter njegove spremembe in dopolnitve sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov.
69. člen 
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika odloči svet.
IX. KONČNA DOLOČBA 
70. člen 
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

AAA Zlata odličnost