Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), 18. člena v povezavi z 97. členom Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 32/15) in 72. člena v povezavi z drugim odstavkom 75. člena in v povezavi z 78. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 49/15) je Občinski svet Občine Kočevje na svoji 14. redni seji, dne 26. 11. 2020 sprejel
Občinskega sveta Občine Kočevje
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Občinskega sveta Občine Kočevje (v nadaljevanju: občinski svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, in sicer:
– konstituiranje občinskega sveta,
– pravice in dolžnosti članov občinskega sveta,
– seje občinskega sveta,
– akte občinskega sveta,
– volitve in imenovanja,
– razmerje med županom in občinskim svetom,
– delo občinskega sveta v izrednem stanju oziroma izrednih razmerah,
– spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika.
(1) Določbe tega poslovnika se uporabljajo za delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
(2) Za delo svetov krajevnih skupnosti se primerno njihovim nalogam uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo seje občinskega sveta.
(poslovanje občinskega sveta)
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
(1) Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Za zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta skrbi župan.
(2) Javnost dela se zagotavlja:
– z objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom, informacije javnega značaja,
– zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na njihovo zahtevo,
– objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi,
– z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine,
– z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine,
– z obvestili za javnost,
– z objavo zvočnega zapisa seje občinskega sveta na spletni strani občine,
– s posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja,
– z navzočnostjo občanov in
– z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah ter
– na druge načine.
(3) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom Občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: občina) oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
(predstavnik občinskega sveta in delovnega telesa občinskega sveta)
Občinski svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.
(1) Občinski svet dela in odloča na rednih, izrednih in dopisnih sejah.
(2) Redne seje se sklicujejo po potrebi ali če to zahteva najmanj ena četrtina članov občinskega sveta, morajo pa se sklicati najmanj štirikrat letno.
(3) Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj ene tretjine članov občinskega sveta ali, če župan oceni, da je to potrebno zaradi nujnosti odločanja občinskega sveta.
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic redne in izredne seje.
(1) Občinski svet ima žig okrogle oblike, premera 35 mm. V sredini žiga je grb mesta Kočevje, na obodu pa napis “OBČINA KOČEVJE – OBČINSKI SVET”.
(2) Občinski svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in drugih aktih, ki jih sprejema ter na dopisih.
(3) Žig občinskega sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa občinskega sveta.
(4) Žig občinskega sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo pristojni delavec občinske uprave.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
(1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
(2) Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji župan najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi članov občinskega sveta in župana, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče dotedanji župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta in izvoljenega župana.
(dnevni red prve seje občinskega sveta)
(1) Obvezni dnevni red prve seje občinskega sveta je:
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov občinskega sveta,
2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet,
3. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev župana,
4. Poročilo Posebne občinske volilne komisije o izidu volitev člana občinskega sveta – predstavnika romske skupnosti,
5. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov občinskega sveta in ugotovitve izvolitve župana,
6. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov občinskega sveta,
7. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana,
8. Slovesna prisega novega župana in njegov pozdravni nagovor,
9. Imenovanje komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja.
(2) O obveznem dnevnem redu prve seje občinski svet ne razpravlja in ne odloča.
(3) Dnevni red prve seje predlaga prejšnji župan v skladu s tem členom in sklepi pripravljalnega sestanka iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika.
(imenovanje mandatne komisije)
(1) Na prvi seji občinski svet izmed navzočih izvoljenih članov občinskega sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana.
(2) Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Občinski svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. Če dva ali več kandidatov dobi isto število glasov, se izvede žrebanje. Žreb izvede predsedujoči. V mandatno komisijo se imenuje kandidata, ki je bil izžreban. O preostalih predlogih svet ne odloča.
(1) Mandatna komisija na podlagi poročila o izvolitvi in potrdil Občinske volilne komisije in Posebne občinske volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane občinskega sveta.
(2) Mandatna komisija na podlagi poročila Občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
(3) Mandate članov občinskega sveta potrdi občinski svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(4) Občinski svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
(5) Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
(6) Občinski svet na podlagi poročila Občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(7) Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana občinskega sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana občinskega sveta.
(nastop mandata članov občinskega sveta in župana)
(1) Ko se občinski svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novoizvoljeni župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha.
(2) S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha mandat članom nadzornega odbora ter članom stalnih in občasnih delovnih teles občinskega sveta.
Slovesna prisega župana se glasi: »Prisegam, da bom svojo funkcijo opravljal vestno in odgovorno v skladu z veljavno zakonodajo in v dobro vseh občank in občanov Občine Kočevje.«
(Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1) Ko je občinski svet konstituiran, le ta izmed članov občinskega sveta imenuje Komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja (v nadaljevanju: KVIMV), kot svoje stalno delovno telo.
(2) KVIMV mora do prve naslednje seje občinskega sveta predlagati člane delovnih teles občinskega sveta, ter pregledati članstvo v organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter medobčinskih in državnih organov ter pripraviti poročilo in po potrebi predloge za imenovanje novih članov.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
(pravice in dolžnosti članov občinskega sveta)
(1) Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
(2) Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
(3) Član občinskega sveta ima pravico:
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana;
– predlagati obravnavo vprašanj iz pristojnosti občinskega sveta;
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati spremembe in dopolnitve (amandmaje) teh predpisov;
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4) Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljeni z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu.
(5) Član občinskega sveta ima pravico do sejnine v zvezi z opravljanjem funkcije v skladu s pravilnikom, ki ureja izplačilo sejnin in povračilo stroškov občinskim funkcionarjem, razen v primeru poteka dopisne seje občinskega sveta.
(pravice svetniških skupin)
(1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu občinskega sveta. Vsaka svetniška skupina je dolžna obvestiti občinsko upravo, kdo je njen predstavnik oziroma vodja.
(2) Občinski svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila stroškov, ki so povezani zgolj in samo za delovanje svetniških skupin. V tem primeru mora občinski svet sprejeti pravilnik o zagotavljanju pogojev za delovanje svetniških skupin.
(1) Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave odgovore in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
(2) Član občinskega sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave podati pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
(zastavljanje vprašanj in podajanje pobud)
(1) Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti pred točko »Razno«, ki se na seji obravnava kot zadnja točka dnevnega reda, predvidena posebna točka dnevnega reda namenjena za postavljanje vprašanj in podajanja pobud članov občinskega sveta.
(2) Člani občinskega sveta imajo možnost zastaviti vprašanja in podati pobudo, pisno na uradni elektronski naslov občine ali z neposredno vložitvijo na vložišče, in sicer najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta, do 10. ure. Vse potrebne odgovore in pojasnila na zastavljena vprašanja oziroma podane pobude, vsi člani občinskega sveta prejmejo po elektronski pošti, najkasneje na dan seje.
(3) V okviru, v prvem odstavku tega člena, določene točke dnevnega reda pa lahko vsak član občinskega tudi ustno zastavi vprašanje in poda pobudo. Vse potrebne odgovore in pojasnila na zastavljena vprašanja oziroma podane pobude na, v tem odstavku omenjen način, vsi člani občinskega sveta prejmejo po elektronski pošti, najkasneje s sklicem naslednje redne seje občinskega sveta.
(4) Vprašanja in pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru pristojne službe občinske uprave na to opozorijo in člana občinskega sveta pozovejo, da pobudo ustrezno dopolni.
(5) Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči občinski svet z glasovanjem.
(6) Če občinski svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
(udeleževanje na sejah občinskega sveta in delovnih teles)
(1) Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in delovnih teles, katerih član je.
(2) Če ne more priti na sejo občinskega sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti pristojno službo občinske uprave, najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more posredovati obvestila o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
(3) Če se član občinskega sveta iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev kot člana delovnega telesa.
IV. SEJE OBČINSKEGA SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
(1) Seje občinskega sveta sklicuje župan po potrebi, po sklepu občinskega sveta in na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(2) Župan lahko skliče redno sejo občinskega sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, občinski svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
(1) Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom občinskega sveta najkasneje osem dni pred sejo.
(2) Vabilo na redno sejo občinskega sveta se pošlje tudi županu, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih skupnosti, predstavnikom medijev in vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. Javnost se obvesti z objavo vabila z gradivom na spletni strani občine.
(3) Vabilo na redno sejo občinskega sveta se praviloma pošlje po elektronski pošti, gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red pa se objavi na spletni strani občine, po pošti v fizični obliki pa se vabilo na redno sejo pošlje le, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik ali občinska uprava ne razpolaga z elektronskim naslovom prejemnika.
(poročevalci in vabljeni)
(1) Na seje občinskega sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.
(1) Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar je obravnava teh zadev vezana na roke, v katerih redne seje ni mogoče sklicati ali na zahtevo tretjine članov občinskega sveta in mora biti v roku desetih dni po podani pisni zahtevi za sklic seje.
(2) Izredno sejo občinskega sveta skliče župan. Če izredna seja občinskega sveta, ki so jo zahtevali člani občinskega sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženimi ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so sklic zahtevali oziroma tisti član občinskega sveta, ki ga pooblastijo za sklic in vodenja seje.
(3) V sklicu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic in razlogi, zakaj ni možno predlaganih zadev obravnavati na redni seji. Sklicu oziroma zahtevi za sklic mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
(4) Vabilo za izredno sejo občinskega sveta se najkasneje tri dni pred sejo, po elektronski pošti pošlje članom občinskega sveta, gradivo pa se objavi na spletni strani občine. Na dnevnem redu izredne seje, zahtevane s strani članov občinskega sveta, morajo biti vse, z zahtevo predlagane, točke.
(5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani občinskega sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se članom občinskega sveta lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet z glasovanjem ugotovi, da ni bilo razlogov za izredni sklic v skladu s tem odstavkom, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
(1) Dopisna seja se opravi v primerih, ko je treba sprejeti odločitev v krajšem času kot je mogoče sklicati redno ali izredno sejo občinskega sveta oziroma to narekuje spoštovanje načela ekonomičnosti.
(2) Dopisna seja se lahko skliče le za odločanje o formalnih in nujnih uskladitvah občinskih aktov z zakoni in drugimi državnimi predpisi ter za odločanje o drugih formalnih in nujnih zadevah občine, in sicer zadevah vezanih na izpolnjevanje pogojev za črpanje sredstev oziroma izpolnjevanje pogojev za prijavo na razne razpise.
(3) Dopisne seje ni mogoče sklicati za spreminjanje oziroma dopolnjevanje statuta občine, proračuna, poslovnika občinskega sveta ter odločitev, s katerimi se na novo uvajajo ali spreminjajo že sprejete finančne obveznosti za občino ali za spreminjanje prostorskih dokumentov občine.
(4) Vabilo za dopisno sejo občinskega sveta, z navedbo, komu in do kdaj naj sporočijo svoje soglasje, se po elektronski pošti pošlje članom občinskega sveta, gradivo pa se objavi na spletni strani občine. Rok za soglasje ne more biti krajši od štiriindvajsetih ur.
(5) Gradivo je na dopisni seji občinskega sveta sprejeto, če je pri glasovanju sodelovala več kot polovica vseh članov občinskega sveta in je večina izmed teh, v roku, določenem za glasovanje, podala svoje soglasje.
(6) O dopisni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za njeno izvedbo, predmet odločanja in izid glasovanja.
(7) Če gradivo na dopisni seji ni bilo sprejeto, predlagatelj lahko zahteva, da gradivo obravnava občinski svet na naslednji redni seji.
(1) Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta predlaga župan.
(2) Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje občinskega sveta.
(3) V predlog dnevnega reda seje občinskega sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4) Predlog akta je možno uvrstiti na dnevni red seje občinskega sveta šele, ko je postopek sprejemanja akta z enako ali podobno vsebino končan.
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
(6) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(7) Občinski svet ne more odločiti, da se na dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom občinskega sveta ni bilo predloženo gradivo.
(1) Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana.
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih niti župan niti podžupan ne moreta voditi že sklicane seje, jo vodi član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa sejo vodi najstarejši član občinskega sveta.
(3) Izredno sejo občinskega sveta, ki jo skličejo člani občinskega sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član občinskega sveta, ki ga pooblastijo člani občinskega sveta, ki so sklic seje zahtevali.
(zagotavljanje javnosti seje)
(1) Seje občinskega sveta so javne.
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na sejah občinskega sveta ter z objavo vabila, gradiva, zapisnikov in zvočnih zapisov sej na spletni strani občine.
(3) Predstavnike medijev se povabi na sejo z vabilom, ki se objavi na spletni strani občine.
(4) Snemanje sej, odprtih za javnost, je skladno z zakonom, ki ureja medije, dopustno za akreditirane predstavnike medijev.
(5) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik medijev moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, se ga odstrani iz prostora.
(6) Zvočno in slikovno snemanje sej občinskega sveta je članom občinskega sveta ali tretjim osebam prepovedano brez soglasja vseh navzočih na seji. Posnetki sej ali njihovih delov iz katerih je javnost izključena se zaradi obdelave varovanih podatkov ne objavljajo.
(1) Župan oziroma predsedujoči predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če je to potrebno za zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(2) Kadar občinski svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana oziroma predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji.
2. Potek seje
(ugotavljanje navzočnosti)
(1) Ko župan oziroma predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov občinskega sveta je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2) Župan oziroma predsedujoči obvesti občinski svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
(3) Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen in se seja lahko začne. Občinski svet je sklepčen, ko je na seji prisotna večina članov občinskega sveta.
(4) Če predsedujoči ugotovi, da občinski svet ni sklepčen, se ugotavljanje navzočnosti opravi še enkrat. Drugo ugotavljanje navzočnosti se opravi takoj po prvem, če občinski svet še vedno ni sklepčen, predsedujoči sejo prekine in določi kdaj se bo nadaljevala.
(5) Na začetku seje lahko župan oziroma predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
(1) Občinski svet na začetku seje določi dnevni red.
(2) Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi.
(3) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke občinski svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj te točke, občinski svet o tem razpravlja in glasuje.
(4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi za razširitev nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red, najkasneje na dan seje. O predlogih za razširitev dnevnega reda občinski svet razpravlja in glasuje.
(5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da župan oziroma predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
(odločanje o zapisniku prejšnje seje)
(1) Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih in dopisnih sej.
(2) Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet.
(3) Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se potrdi ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
(4) Občinski svet na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov.
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda)
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
(2) Med sejo lahko občinski svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. Predlog za spremembo vrstnega reda točk dnevnega reda lahko poda župan ali posamezni član občinskega sveta, če se pričakuje, da zaradi daljše obravnave predhodnih točk dnevnega reda določen akt ne bi bil pravočasno ali do roka sprejet. O predlogu za spremembo vrstnega reda občinski svet glasuje.
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
(2) Po podani dopolnilni obrazložitvi besedo dobi predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev predsednika delovnega telesa lahko traja največ deset minut.
(3) Nato župan oziroma predsedujoči pozove člane občinskega sveta, da se prijavijo k razpravi. Vsak član občinskega sveta lahko v okviru posamezne točke dnevnega reda razpravlja le enkrat. Člani občinskega sveta dobijo besedo po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana občinskega sveta lahko traja največ pet minut. Na predlog ene četrtine članov občinskega sveta lahko občinski svet sklene, da pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda razprava traja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. O tem predlogu člani občinskega sveta glasujejo.
(4) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, župan oziroma predsedujoči v kolikor zazna interes, člane občinskega sveta ponovno pozove k prijavi za razpravo. K razpravi se lahko prijavijo le tisti člani občinskega sveta, ki niso razpravljali v sklopu prvega poziva.
(5) Razpravljavec ima pravico do replike, kadar je bil izrecno imenovan ali kadar meni, da je bil napačno razumljen. Replika mora biti konkretna in se nanašati na, pri napovedi replike, označeno razpravo, sicer jo lahko župan oziroma predsedujoči prepove. Replika sme trajati največ tri minute. Replika na repliko ni dopustna.
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je župan oziroma predsedujoči pozval.
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga župan oziroma predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu župan oziroma predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez razprave.
(1) Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Član občinskega sveta mora navesti člen poslovnika, ki naj bi bil po njegovem mnenju kršen. Govor ne sme trajati več kot tri minute.
(2) Nato poda župan oziroma predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član občinskega sveta ni zadovoljen s pojasnilom, odloči občinski svet o očitani kršitvi brez razprave.
(prekinitev seje občinskega sveta)
(1) Ko župan oziroma predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razpravo o taki točki dnevnega reda prekine in se jo nadaljuje po pisni predložitvi teh predlogov.
(2) Župan oziroma predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta, če je to potrebno zaradi odmora, zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. V primeru prekinitve župan oziroma predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Prekinitev lahko traja največ trideset minut, odredi pa se jo pred oziroma v okviru posamezne točke dnevnega reda največ dvakrat.
(3) Prekinitev seje do deset minut je župan oziroma predsedujoči dolžan odrediti tudi na zahtevo, ki jo poda najmanj ena četrtina prisotnih članov občinskega sveta.
(4) Župan oziroma predsedujoči prekine delo občinskega sveta tudi, če ugotovi, da seja ni sklepčna ali če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu.
(5) Navzočnost na seji se ugotavlja z glasovanjem. Če občinski svet po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Drugo glasovanje se opravi takoj po prvem. Če občinski svet še vedno ni sklepčen, se pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če občinski svet tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, župan oziroma predsedujoči prekine sejo občinskega sveta in določi, kdaj se bo nadaljevala.
(začetek seje, odmor in konec)
(1) Redne seje občinskega sveta in njihova nadaljevanja se sklicujejo praviloma ob 18. uri. Posamezno zasedanje praviloma ne sme trajati več kot štiri ure.
(2) O podaljšanju seje odloča občinski svet na predlog župana oziroma predsedujočega.
(3) Župan oziroma predsedujoči odredi petnajst minutni odmor po dveh urah neprekinjenega dela.
(4) Če občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če občinski svet časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda, župan oziroma predsedujoči sejo prekine. O njenem nadaljevanju morajo biti člani občinskega sveta obveščeni najkasneje tri dni pred sejo.
(5) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, župan oziroma predsedujoči sejo občinskega sveta zaključi.
3. Vzdrževanje reda na seji
(1) Za red na seji skrbi župan oziroma predsedujoči. Na seji občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu župan oziroma predsedujoči ne da besede.
(2) Župan oziroma predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le župan oziroma predsedujoči.
(ukrepi za zagotovitev reda na seji)
(1) Zaradi kršitev reda na seji občinskega sveta sme župan oziroma predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
(2) Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
(3) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika.
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo občinskega sveta.
(5) Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem poteka seja.
(6) Župan oziroma predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
(7) Če je red hudo kršen, lahko župan oziroma predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
(8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. O nadaljevanju seje morajo biti člani občinskega sveta obveščeni najkasneje tri dni pred sejo.
4. Odločanje
(1) Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov občinskega sveta.
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v prostoru, kjer poteka seja in, ki se ugotovi z glasovalno napravo ali dvigom roke.
(odločanje na seji sveta)
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta, razen če zakon ali drug akt določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov občinskega sveta, ki so se opredelili, izrekla “ZA” njen sprejem.
(1) Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
(2) S tajnim glasovanjem lahko občinski svet odloča, če na predlog župana ali posameznega člana občinskega sveta tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. S tajnim glasovanjem občinski svet odloča tudi na zahtevo najmanj ene četrtine članov občinskega sveta.
(3) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Župan oziroma predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
(4) Če je predlogov več, se najprej glasuje o predlogih, ki jih je vložil župan, nato pa o predlogih, ki so jih vložili drugi predlagatelji in sicer po vrstnem redu, kot so bili vloženi.
(5) Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
(6) Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo “ZA” ali “PROTI” sprejemu predlagane odločitve.
(7) Župan oziroma predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
(javno in poimensko glasovanje)
(1) Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave, z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
(2) V primeru glasovanja z glasovalno napravo se glasuje s stiskom na tipko naprave.
(3) V primeru glasovanja z dvigom rok najprej glasujejo tisti člani občinskega sveta, ki so za predlagano odločitev, nato člani občinskega sveta, ki so proti predlagani odločitvi.
(4) Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če občinski svet tako odloči na predlog župana oziroma predsedujočega ali če tako zahteva najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta.
(5) Člane občinskega sveta se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član občinskega sveta glasuje tako, da glasno izjavi “ZA”, “PROTI” ali “NE GLASUJEM”.
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izid KVIMV. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja pristojni delavec občinske uprave.
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov občinskega sveta.
(4) Glasovnice morajo biti overjene z žigom občinskega sveta.
(5) Pred začetkom glasovanja določi župan oziroma predsedujoči čas glasovanja.
(6) KVIMV vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti zabeleži, kateri član občinskega sveta je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
(7) Glasovnica vsebuje predlog o katerem se odloča, in praviloma opredelitev “ZA” in “PROTI”. “ZA” je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI” pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA” ali besedo “PROTI”.
(8) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
(9) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več, po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
(10) Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
(1) Ko je tajno glasovanje končano, KVIMV ugotovi izid glasovanja.
(2) Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je imenovan.
(3) O ugotovitvi rezultatov tajnega glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
(4) Predsedujoči komisije takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid tajnega glasovanja na seji občinskega sveta.
(1) Član občinskega sveta ima pravico ugovarjati poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja do potrditve ugotovitvenega sklepa, ki sledi objavi izida glasovanja.
(2) Če član občinskega sveta ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Poimenskega glasovanja se ne ponavlja.
(3) O ponovitvi glasovanja odloči občinski svet brez razprave na predlog člana občinskega sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje občinskega sveta
(zapisnik seje občinskega sveta)
(1) O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.
(2) Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi pristojni delavec občinske uprave.
(3) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Vsebina razprave posameznih članov občinskega sveta ni predmet zapisnika, razen če član občinskega sveta izrecno poda zahtevo, da se povzetek njegove razprave vključi v zapisnik.
(4) Zapisnik podpišeta župan oziroma predsedujoči občinskega sveta, ki je sejo vodil in delavec občinske uprave, ki je zapisnik zapisal.
(5) Potrjeni zapisnik seje občinskega sveta se kot dokumentarno gradivo hrani trajno v dosjeju seje, na katero se nanaša. V dosje je potrebno vložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
(6) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.
(1) Zvočno snemanje sej se izvaja z namenom, da se zagotovi zapisnik seje in, da se z objavo na spletni strani, zagotavlja transparentnost delovanja občinskega sveta.
(2) Seje, ki so zaprte za javnost oziroma deli sej, ki niso odprte za javnost, se lahko snemajo le z namenom priprave zapisnika in se javno ne objavijo.
(3) Zvočni zapisi sej, ki so odprte za javnost, so na spletni strani občine objavljeni eno leto. Po preteku tega obdobja, se za čas trajanja mandata, skupaj z zapisnikom in drugim gradivom, hranijo v dokumentarni zbirki občine, v skladu s predpisi o vodenju dokumentarnega in arhivskega gradiva in so tudi javno dostopni, v skladu z določili zakonodaje o dostopu do informacij javnega značaja.
(4) Upravljalec osebnih podatkov je občina. Osebni podatki se obdelujejo na podlagi tega poslovnika z namenom, da se zagotavlja izvrševanje zakonitih pristojnosti občine in nalog, ki so v javnem interesu ter transparentnost delovanja občinskega sveta.
(5) Vsi prisotni na seji morajo biti o obdelavi osebnih podatkov ustrezno obveščeni. Obveščanje se zagotavlja v skladu z določili zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, z javno objavo obvestila o obdelavi osebnih podatkov na vidnem mestu v prostoru, kjer poteka seja občinskega sveta.
(6) Snemanje, objavo ter umik in brisanje zvočnih posnetkov po preteku, s tem poslovnikom določenih rokov, zagotavlja občinska uprava ali pooblaščeni zunanji izvajalec, uporabnik podatkov, s katerim občina sklene ustrezno pogodbo o obdelavi osebnih podatkov.
(7) V skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, občina vzpostavi Evidenco dejavnosti obdelav osebnih podatkov ter zagotavlja varstvo osebnih podatkov v skladu z internimi akti in zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.
(8) Funkcionarji, javni uslužbenci in drugi aktivni udeleženci sej, so dolžni v svojih razpravah in predstavitvah spoštovati zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.
(ravnanje z gradivom občinskega sveta)
(1) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
(2) Dokumentarno gradivo se arhivira in hrani v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
(1) Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom.
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za občinski svet
(strokovna in administrativno-tehnična opravila za občinski svet)
Strokovno in administrativno-tehnično delo za občinski svet in njegova delovna telesa zagotavlja občinska uprava.
7. Delovna telesa občinskega sveta
(1) Občinski svet ustanovi stalna ali občasna delovna telesa. Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Delovna telesa občinskega sveta lahko iz svojega delovnega področja predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3) Občinski svet se lahko odloči, da sprejme predloge aktov ali drugih odločitev tudi, če delovno telo ni oblikovalo svojega mnenja, stališča ali predloga v skladu s tem poslovnikom.
(4) Obravnavo, na kateri delovno telo oblikuje svoje mnenje, stališče ali predlog, je dolžan opraviti najkasneje dan pred sejo občinskega sveta.
(5) Mnenje, stališče ali predlog delovnega telesa občinska uprava pisno predloži županu in članom občinskega sveta, pri čemer se šteje, da je mnenje, stališče ali predlog posredovano pisno tudi, če je posredovano na elektronski naslov prejemnika, le ta pa mora biti predložen najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta, na seji občinskega sveta.
(članstvo delovnih teles občinskega sveta)
(1) Predsednike in člane delovnih teles občinskega sveta imenuje občinski svet izmed svojih članov. V vsa delovna telesa, razen v KVIMV, lahko občinski svet imenuje člane tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. V Komisiji za spremljanje položaja romske skupnosti mora biti izmed članov, imenovanih izmed občanov, večina pripadnikov romske skupnosti, živeče na območju Občine Kočevje. Predsednik delovnega telesa sveta je lahko le član občinskega sveta.
(2) Članstvo v delovnih telesih občinskega sveta ni združljivo s funkcijo župana, s članstvom v nadzornem odboru občine in z delom v občinski upravi.
(3) Član delovnega telesa se je dolžan udeleževati sej delovnega telesa, katerega član je. Če ne more priti na sejo delovnega telesa, katerega član je, mora o tem obvestiti pristojno službo občinske uprave, najpozneje do začetka seje.
(4) Če se član delovnega telesa iz neupravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev kot člana delovnega telesa.
(stalna delovna telesa občinskega sveta)
Občinski svet kot svoje stalno delovno telo ustanovi:
– Komisijo za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja,
– Statutarno-pravno komisijo,
– Odbor za finance in gospodarstvo,
– Odbor za infrastrukturo in okolje,
– Odbor za družbene dejavnosti,
– Komisijo za prošnje in pritožbe in
– Komisijo za spremljanje položaja romske skupnosti.
(Komisija za volitve imenovanja in mandatna vprašanja)
(1) Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja šteje sedem članov in jih občinski svet imenuje izmed članov občinskega sveta.
(2) Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja, opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane njegovih delovnih teles in kandidate za člane drugih organov, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje mnenja, pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,
– pripravlja predloge v zvezi z določitvijo meril za izplačilo sejnin za člane občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta ter člane drugih občinskih organov kot tudi merila za določitev sejnin za člane svetov krajevnih skupnosti,
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
(3) KVIMV imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana.
(Statutarno-pravna komisija)
(1) Statutarno-pravna komisija ima sedem članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov in drugih občanov.
(2) Statutarno-pravna komisija obravnava predlog statuta občine, poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev. Na zahtevo župana, delovnega telesa ali predlagatelja akta, komisija obravnava tudi odloke in druge akte, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
(3) Statutarno-pravna komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov.
(4) Med dvema sejama občinskega sveta, statut občine in poslovnik občinskega sveta, razlaga Statutarno-pravna komisija.
(Odbor za finance in gospodarstvo)
(1) Odbor za finance in gospodarstvo ima sedem članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov in drugih občanov.
(2) Odbor za finance in gospodarstvo obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju financ (proračun in zaključni račun, izvrševanje proračuna, zadolževanje občine in javnih zavodov oziroma javnih podjetij, poroštva, uporabo sredstev rezerv idr.), gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma), gospodarskih javnih služb in gospodarjenja z občinskim premoženjem, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3) Odbor za finance in gospodarstvo obravnava tudi druga vprašanja s svojega delovnega področja na predlog župana, občinskega sveta, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke ali druge akte s svojega področja dela.
(Odbor za infrastrukturo in okolje)
(1) Odbor za infrastrukturo in okolje ima sedem članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov in drugih občanov.
(2) Odbor za infrastrukturo in okolje obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju urejanja prostora, gradnje in vzdrževanja vodovodnih, energetskih, čistilnih in drugih komunalnih objektov in naprav, lokalnih cest, javnih poti, javnih parkirnih prostorov, parkov in drugih javnih površin ter na področju varstva zraka, tal, vodnih virov, zbiranja in odlaganja odpadkov, čiščenja odpadnih voda in drugih dejavnosti varstva okolja, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3) Odbor za infrastrukturo in okolje obravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, občinskega sveta, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke ali druge akte s svojega področja dela.
(Odbor za družbene dejavnosti)
(1) Odbor za družbene dejavnosti ima sedem članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov in drugih občanov.
(2) Odbor za družbene dejavnosti obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju zdravstva, socialnega varstva, šolstva, otroškega varstva, kulture, športa in javnih služb s teh področij, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3) Odbor za družbene dejavnosti obravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, občinskega sveta, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke ali druge akte s svojega področja dela.
(Komisija za prošnje in pritožbe)
(1) Komisija za prošnje in pritožbe ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov in drugih občanov.
(2) Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe občanov v zvezi z delom občinskega sveta in občinske uprave in predlaga občinskemu svetu sprejem določenih odločitev.
(Komisija za spremljanje položaja romske skupnosti)
(1) Komisija za spremljanje položaja romske skupnosti ima sedem članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov in drugih občanov.
(2) Komisija za spremljanje položaja romske skupnosti obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti na območju Občine Kočevje, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve, obravnava in daje predloge o vprašanjih, ki se nanašajo na položaj pripadnikov romske skupnosti in njihove pravice, dejavno sodeluje pri uresničevanju razvojnega programa samoupravne lokalne skupnosti, zlasti pri programih in razreševanju vprašanj, ki se nanašajo na položaj in razvoj romske skupnosti, obravnava vprašanja, povezana z ohranjanjem romskega jezika in kulture ter sodeluje z romskimi društvi in drugimi njihovimi organizacijami.
(3) Komisija za spremljanje položaja romske skupnosti obravnava tudi druga vprašanja s svojega področja na predlog župana, občinskega sveta, predsednika ali člana odbora in lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke ali druge akte s svojega področja dela.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
Občinski svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.
(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo zadev, ki so predlagane za obravnavo na redni seji občinskega sveta. Seja delovnega telesa se skliče tudi na zahtevo nadzornega odbora, člana delovnega telesa ali na zahtevo župana.
(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj pet dni pred sejo delovnega telesa.
(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča, predloge in sklepe z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(5) Seja delovnega telesa je javna, razen če v vabilu za sejo ni označeno in obrazloženo, da je zaprta za javnost. Na pobudo člana delovnega telesa ali na lastno pobudo lahko predsednik delovnega telesa povabi na sejo tudi druge pristojne za razlago posameznih zadev.
(6) Glasovanje v delovnem telesu je javno.
(7) Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov ali drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
(imenovanje članov delovnih teles)
(1) Člane delovnih teles občinskega sveta imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi KVIMV, na podlagi glasovanja o kandidatih, ki so jih člani občinskega sveta predlagali na podlagi poziva KVIMV. Predlogu kandidata mora biti priložena izjava kandidata.
(2) O listi kandidatov člani občinskega sveta odločajo na javnem glasovanju.
(3) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji sveta izvede glasovanje o posameznem članu, ki je predlagan v okviru liste. Glasovanje se izvede javno. Če na ta način niso imenovani vsi člani, KVIMV postopek predlaganja imenovanja manjkajočih članov, ponovi.
(razreševanje članov delovnih teles)
(1) Na predlog posameznega člana občinskega sveta lahko občinski svet razreši predsednika delovnega telesa, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti. Predlog mora najprej obravnavati KVIMV.
(2) Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi KVIMV. Razrešitev delovnega telesa v celoti ni možna brez sočasne izvolitve predsednika in članov novega delovnega telesa občinskega sveta.
1. Splošne določbe
(splošni akti občine in drugi akti občinskega sveta)
(1) Občinski svet sprejme statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik o delu OS,
– proračun občine in zaključni račun,
– razvojne in prostorske akte občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
(2) Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
(1) Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih predlaga župan.
(2) Delovna telesa občinskega sveta in vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine)
(1) Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo predlogov splošnih aktov občine mora predlagatelj splošnega akta pred njegovo vložitvijo v obravnavo na občinskem svetu omogočiti sodelovanje javnosti na način, da ga objavi na spletni strani občine, in sicer:
– predlog proračuna oziroma razvojnih aktov najmanj 15 dni pred njegovo vložitvijo v obravnavo,
– predlog odloka oziroma pravilnika najmanj 10 dni pred njegovo vložitvijo v obravnavo.
(2) Hkrati z objavo se javnost pozove, da poda svoje pripombe in določi rok in način, na katerega pripombe lahko poda.
(3) Hkrati z objavo predloga akta je treba izrecno navesti opozorilo, da gre za predlog akta, glede katerega organ ne jamči niti odškodninsko niti kako drugače. Objaviti je treba tudi pojasnilo, da predlagane rešitve ni nujno, da bodo tudi sestavni del sprejetega akta.
(podpis, ki jih sprejme občinski svet)
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.
2. Postopek za sprejem odloka
(vsebina predloga odloka)
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
(2) Uvod obsega zakonsko podlago, razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka, poglavitne rešitve, povzetek sodelovanja z javnostjo ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje občinskega sveta.
(obravnava predloga odloka)
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta in delovnih teles.
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta in delovnih teles, tudi kadar on ni predlagatelj.
(razprava o predlogu odloka)
(1) Župan pošlje predlog odloka v obravnavo članom občinskega sveta najkasneje osem dni pred sejo občinskega sveta, na kateri bo predlog odloka obravnavan.
(2) Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
(3) Pred obravnavo na seji občinskega sveta predlog odloka obravnava pristojno delovno telo občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: matično delovno telo), ki poda mnenje ali je predlog odloka primeren za nadaljnjo obravnavo, in v primerih, da je, tudi svoja stališča in morebitne predloge. V primeru, da matično delovno telo odloči, da predlog odloka ni primeren za nadaljnjo obravnavo, občinski svet na svoji seji brez razprave najprej odloča o tem predlogu. Če občinski svet predlog matičnega delovnega telesa potrdi, je s tem postopek sprejemanja odloka končan. Če občinski svet predlog matičnega delovnega telesa ne potrdi, začne s prvo obravnavo predloga odloka.
(1) V okviru prve obravnave občinski svet opravi splošno razpravo o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter o temeljnih rešitvah odloka.
(2) Po končani razpravi iz prejšnjega odstavka občinski svet odloča ali je predlog odloka primeren za nadaljnjo obravnavo.
(3) Če občinski svet odloči, da je predlog odloka primeren za nadaljnjo obravnavo, se postopek sprejemanja odloka nadaljuje.
(4) Če občinski svet odloči, da predlog odloka ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je postopek sprejemanja odloka končan.
(5) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme sklep, da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
(6) Predlagatelj lahko umakne predloga odloka do konca prve obravnave, po končani prvi obravnavi pa le, če na njegov predlog tako odloči občinski svet.
(priprava besedila za drugo obravnavo)
(1) Predlagatelj za drugo obravnavo pripravi dopolnjeni predlog odloka, v katerem upošteva stališča in sklepe, sprejete v okviru prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne.
(2) Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali jih utemeljeno zavrniti.
(3) Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je sestavni del predloga odloka za drugo obravnavo.
(1) Druga obravnava predloga odloka se praviloma opravi na prvi naslednji redni seji občinskega sveta.
(2) V okviru druge obravnave lahko vsak član občinskega sveta, svetniška skupina ali župan vlaga amandmaje k dopolnjenemu predlogu odloka.
(3) Predloge amandmajev se posreduje županu in sicer najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta, na kateri se bo dopolnjeni predlog odloka obravnaval. Župan mora vložene predloge amandmajev posredovati vsem članom občinskega sveta najkasneje en dan pred sejo občinskega sveta.
(4) Na sami seji občinskega sveta lahko amandmaje k predlogu odloka vlaga četrtina članov občinskega sveta ali župan.
(5) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji občinskega sveta do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
(razprava in glasovanje o vloženih amandmajih)
(1) V drugi obravnavi predloga odloka občinski svet opravi razpravo in glasovanje le o vloženih amandmajih.
(2) Če je k istemu členu predlaganih več amandmajev, se o njih razpravlja in glasuje po vrstnem redu njihove vložitve.
(3) Amandma na amandma se lahko vloži do zaključka obravnave posameznega amandmaja. Če je predlagan amandma k amandmaju, člani občinskega sveta najprej glasujejo o njem.
(4) Po končani razpravi in glasovanju o amandmajih, se glasuje o odloku v celoti.
(5) Predlog odloka je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta glasuje večina opredeljenih navzočih članov občinskega sveta.
(1) Če občinska uprava ugotovi, da so s sprejetimi amandmaji v drugi obravnavi posamezne določbe predloga odloka medsebojno neusklajene ali neusklajene z ustavo, zakoni ali drugimi odloki, na to opozori predsedujočega. Predsedujoči določi predlagatelju rok za pripravo uskladitvenih amandmajev.
(2) Če uskladitveni amandma ni sprejet, je postopek sprejemanja odloka končan.
(sprejem splošnih aktov občine)
(1) Statut občine se sprejema po dvofaznem postopku z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Poslovnik o delu občinskega sveta občine se sprejema po dvofaznem postopku z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
(3) Odloki se sprejemajo po dvofaznem postopku.
(4) O drugih splošnih aktih (odredbe, pravilniki, sklepi, navodila) odloča občinski svet v eni obravnavi, in sicer se le ti sprejmejo v predlaganem besedilu oziroma s podanimi pripombami na sami seji občinskega sveta, razen če zakon ali statut ne določa drugače.
(sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata)
Občinski svet mora do prenehanja mandata zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
(nujni postopek za sprejem odlokov)
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po nujnem postopku. Nujni postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka, ki mora razloge za sprejem odloka po nujnem postopku posebej utemeljiti.
(2) O uporabi nujnega postopka odloči občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta pred začetkom vsebinske obravnave predlaganega odloka.
(3) V nujnem postopku za sprejem odloka se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
(4) V nujnem postopku za sprejem odloka ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku.
(5) V nujnem postopku za sprejem odloka se lahko predlagajo amandmaji tudi ustno na sami seji do zaključka razprave o posameznih členih odloka. Ustno predlagani amandma je treba pred glasovanjem predložiti predsedujočemu v pisni obliki.
(skrajšani postopek za sprejem odlokov)
(1) Občinski svet lahko, na obrazložen predlog predlagatelja, odloči, da bo predlog odloka obravnaval po skrajšanem postopku, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi ministrstev ali odloki sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.
(2) O skrajšanem postopku odloči občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta pred začetkom vsebinske obravnave predlaganega odloka.
(3) V skrajšanem postopku se prva in druga obravnava opravita na isti seji.
(4) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave posameznega člena.
(objava splošnega akta občine)
(1) Statut, odloki in pravilniki, ki jih sprejme občinski svet se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
(3) Akti iz prvega in drugega odstavka tega člena se objavijo tudi na spletni strani občine.
(4) Akti iz prvega in drugega odstavka tega člena, o katerih je možna vložitev predloga ali zahteve za razpis referenduma, se v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine objavijo šele po poteku 15 dni od njihovega sprejema na občinskem svetu.
3. Postopek za sprejem proračuna
(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine.
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun.
(3) Občinski svet mora spremembe občinskega proračuna sprejeti pred začetkom leta, za katerega velja in sicer po postopku, ki ga določa ta poslovnik.
(predlog proračuna občine)
(1) Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko obdobje mora župan predloži občinskemu svetu v obravnavo najkasneje v tridesetih dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih dneh po konstituiranju občinskega sveta.
(2) Župan pošlje vsem članom občinskega sveta vabilo za sejo občinskega sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava, hkrati pa predlog proračuna z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, objavi na spletni strani občine.
(3) V okviru predstavitve predstavi župan ali od župana pooblaščena pristojna oseba občinske uprave:
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo proračuna,
– načrtovano politiko občine,
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja,
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna in kadrovski načrt,
– načrt razvojnih programov in načrt nabav.
(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo.
(5) Če občinski svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, sprejme stališča in predloge in naloži županu, da v roku sedmih dni predloži občinskemu svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi občinskega sveta v njem upoštevani.
(6) Župan lahko občinskemu svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto predloži tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katerega je bil občinski svet izvoljen.
(7) V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko član občinskega sveta k predlogu proračuna predloži županu pisne pripombe in predloge. Župan mora do teh pripomb in predlogov zavzeti stališča, ki jih pojasni v okviru obravnave dopolnjenega predloga proračuna.
(8) Predlagatelj iz prejšnjega odstavka mora pri posredovanju pripomb in predlogov upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
(dopolnjen predlog proračuna)
(1) Najkasneje v petnajstih dneh po končani splošni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna.
(2) Na dopolnjen predlog proračuna lahko župan ali člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki, najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta do 14. ure. Amandmaji se vložijo pri županu, ki jih je dolžan najkasneje en dan pred sklicem seje občinskega sveta posredovati vsem članom občinskega sveta in sicer na način, da se jih objavi na spletni strani občine. Kot pisna oblika se šteje tudi posredovanje amandmajev na uradni elektronski naslov občine.
(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine)
(1) Na začetku obravnave dopolnjenega predloga proračuna in odloka o proračunu občine župan ali od župana pooblaščen predstavnik občinske uprave najprej pojasni, katere pripombe iz splošne razprave oziroma pripombe in predloge, ki so jih člani občinskega sveta posredovali v roku iz sedmega odstavka 85. člena tega poslovnika je upošteval pri pripravi dopolnjenega predloga ter katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval.
(2) V nadaljevanju župan ali od župana pooblaščen predstavnik občinske uprave poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k dopolnjenemu predlogu proračuna, svoje mnenje o posameznem amandmaju pa poda ob njegovi obravnavi.
(3) Predlagatelj lahko umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo proračunskega ravnovesja vse do konca njegove obravnave.
(4) Župan lahko na seji občinskega sveta vloži amandma na vloženi amandma. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom občinskega sveta.
(5) Razprava in glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej. Če je bil s strani župana vložen amandma na amandma, se najprej glasuje o tem amandmaju, nato pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
(6) V primeru, da je vloženih več amandmajev k isti proračunski postavki, se razpravlja o vseh vloženih amandmajih, glasuje pa se najprej o amandmaju, ki ga je vložil župan, nato pa o ostalih amandmajih, po vrstnem redu kot so bili vloženi. O amandmaju, ki postane zaradi pred njim sprejetega amandmaja brezpredmeten, se ne glasuje.
(7) V primeru, da v predlaganem amandmaju ni upoštevano načelo proračunskega ravnovesja, se takšen amandma šteje kot brezpredmeten in se o njem ne razpravlja in ne glasuje.
(8) V okviru obravnave dopolnjenega predloga proračuna se razpravlja le o vloženih amandmajih.
(uskladitev predloga proračuna občine)
(1) Po končanem glasovanju o amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti in bodo vključeni v proračun.
(2) Ko je končano glasovanje o amandmajih župan ugotovi, ali je proračun usklajen in ali je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi.
(3) Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo, in določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
(4) Ko je predlog uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
(5) Občinski svet najprej glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje o proračunu kot celoti.
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet.
(7) Če predloga uskladitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan sejo prekine in določi rok, ko se bo seja nadaljevala.
(1) Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem kot celoti. S sklepom, s katerim sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu.
(2) Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za nujni postopek za sprejem odloka.
(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju in o tem obvesti občinski svet in nadzorni odbor, sklep pa objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Sklep o začasnem financiranju velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom občinskega sveta še za tri mesece. Sklep o začasnem financiranju sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za nujni postopek za sprejem odloka.
(rebalans proračuna občine)
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnava pristojno delovno telo, vendar o njem ni javne razprave.
(3) Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
4. Postopek za sprejem obvezne razlage in prečiščenega besedila akta
(postopek za sprejem obvezne razlage)
(1) Vsakdo, ki ima pravico predlagati splošni pravni akt, lahko poda zahtevo za obvezno razlago njegove posamezne določbe.
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava Statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.
(4) Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Vlaganje amandmajev na predlog obvezne razlage ni dovoljeno.
(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del splošnega akta in se objavi v Uradnem listu RS.
(postopek za sprejem prečiščenega besedila akta)
(1) Po sprejetju sprememb ali dopolnitev odloka ali drugega splošnega pravnega akta pristojna strokovna služba občinske uprave pripravi neuradno prečiščeno besedilo tega odloka ali drugega splošnega pravnega akta in ga objavi na spletni strani občine.
(2) Če je občinski splošni akt, zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev, bistveno spremenjen in nepregleden, lahko občinski svet ob sprejemanju novele tega akta sprejme sklep, da strokovna služba občinske uprave do naslednje redne seje občinskega sveta pripravi uradno prečiščeno besedilo tega akta.
(3) Uradno prečiščeno besedilo potrdi občinski svet brez razprave.
(4) Uradno prečiščeno besedilo akta se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine.
VI. VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
(volitve in imenovanje članov organov, ki jih imenuje občinski svet)
(1) Volitve in imenovanje članov organov, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
(2) Glasuje se javno.
Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena občinski svet glasuje tajno:
– če tako odloči na predlog župana ali posameznega člana občinskega sveta,
– če tako zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta.
(glasovanje o kandidatih)
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje po abecednem vrstnem redu priimkov kandidatov, v primeru tajnega glasovanja pa tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred osebnim imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Kandidati se na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.
(2) Javno glasovanje o listi kandidatov se izvede ob smiselni uporabi določbe prejšnjega odstavka, tajno glasovanje pa se izvede tako, da se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA” ali “PROTI”.
(3) Kandidat oziroma lista kandidatov je imenovana, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj oziroma zanjo glasovala večina tistih članov občinskega sveta, ki so se opredelili.
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
(2) Pri javnem glasovanju se pri drugem glasovanju glasuje po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih na prvem glasovanju oziroma abecednem vrstnem redu njihovih priimkov, če sta dobila enako število glasov.
(3) Pri tajnem glasovanju sta pri drugem glasovanju na glasovnici kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih na prvem glasovanju oziroma po abecednem vrstnem redu njihovih priimkov, če sta dobila enako število glasov.
(4) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje občinski svet, se razreši po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine. Če je KVIMV pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev, če ta poslovnik ne določa drugače. Če predlagatelj razrešitve ni KVIMV, se predlog za razrešitev vloži pri KVIMV.
(3) Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
(4) Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določena za izvolitev ali imenovanje člana, za katerega je vložen predlog za razrešitev.
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
(2) Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, člani drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani člani. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki KVIMV.
(3) Občinski svet v primerih iz prejšnjega odstavka ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog KVIMV. KVIMV je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata.
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
(razmerja med županom in občinskim svetom)
(1) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
(2) Župan in občinski svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
(3) Župan skrbi za zakonitost dela občinskega sveta, zato je dolžan občinski svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
(izvajanje odločitev občinskega sveta)
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji občinskega sveta poroča župan ali direktor občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov občinskega sveta. Poročilo se poda ustno.
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov občinskega sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
(3) Če sklepa občinskega sveta župan ne more izvršiti, mora občinskemu svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejel občinski svet.
VIII. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU
(delo občinskega sveta v izrednem stanju oziroma izrednih razmerah)
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano in se le ta ne more sestati, je dopustno tudi delo občinskega sveta na daljavo z uporabo videokonferenčnih orodij. Dopustna so odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
IX. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA
(spremembe in dopolnitve poslovnika)
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik, med sejo občinskega sveta oziroma delovnega telesa občinskega sveta, predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži Statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
(2) Izven seje občinskega sveta daje razlago poslovnika Statutarno-pravna komisija.
(3) Župan in vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala Statutarno-pravna komisija, odloči občinski svet.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Postopki začeti pred uveljavitvijo tega poslovnika se dokončajo po določbah poslovnika, veljavnega do dneva uveljavitve tega poslovnika.
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 49/15), uporablja pa se za dokončanje postopkov iz prejšnjega člena.
(objava in začetek veljavnosti)
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0015/2020-7(403)
Kočevje, dne 9. decembra 2020
