Uradni list

Številka 191
Uradni list RS, št. 191/2020 z dne 18. 12. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 191/2020 z dne 18. 12. 2020

Kazalo

3347. Uredba o vodovarstvenem območju za javno oskrbo s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer, stran 9462.

  
Na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o vodovarstvenem območju za javno oskrbo s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba določa vodovarstveno območje v vodonosniku vodnega telesa podzemne vode, ki je na območju občine Ormož in dela občine Gorišnica (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje) ter se uporablja za odvzem ali je namenjena za javno oskrbo prebivalstva s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer.
(2) Ta uredba določa tudi vodovarstveni režim na tem območju.
2. člen 
(notranja vodovarstvena območja in območje zajetja) 
(1) Vodovarstveno območje se deli na notranja območja, in sicer na:
– najožje vodovarstveno območje z najstrožjim vodovarstvenim režimom,
– ožje vodovarstveno območje s strožjim vodovarstvenim režimom in
– širše vodovarstveno območje z milejšim vodovarstvenim režimom.
(2) Del vodovarstvenega območja sta tudi območji zajetja, in sicer zajetje okoli črpališča Mihovci, znotraj katerega je 16 vodnjakov, in črpališče v kanalu Formin. Območji zajetja sta navedeni na seznamu v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Območji zajetja sta namenjeni izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna oskrba s pitno vodo).
3. člen 
(zemljiške parcele) 
(1) Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcela) na vodovarstvenem območju je naveden v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Seznam parcel iz prejšnjega odstavka je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz julija 2020, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
4. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. nevarna snov je nevarna snov iz predpisa, ki ureja varstvo okolja,
2. mala hidroelektrarna je elektrarna z instalirano močjo, manjšo od 10 MW, v skladu s predpisom, ki ureja vodo,
3. toplotna črpalka je toplotna črpalka iz predpisa, ki ureja energetiko.
5. člen 
(podatkovni sloji in prikazi) 
(1) Vodovarstveno območje, notranja območja in območji zajetij ter njihove geografske meje so prikazani na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1:5.000 v državnem koordinatnem sistemu in vključujejo zlasti naslednje podatke, ki so del vodnega katastra:
– identifikacijsko številko vodovarstvenega območja, notranjih območij in območij zajetja,
– šifro posameznega notranjega območja in območja zajetja ter oznako in ime posameznega notranjega območja in območja zajetja,
– površino vodovarstvenega območja, notranjih območij in območja zajetja,
– datum določitve oziroma uveljavitve vodovarstvenega območja, notranjih območij in območja zajetja ter
– opombe.
(2) Vodovarstveno območje z notranjimi območji in območji zajetja je prikazano na publikacijski karti iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe. Na publikacijski karti so notranja območja označena na naslednji način:
– območje zajetja z belo barvo in oznako »VVO 0«,
– najožje vodovarstveno območje z oranžno barvo in oznako »VVO I«,
– ožje vodovarstveno območje z rumeno barvo in oznako »VVO II« ter
– širše vodovarstveno območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.
II. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA POSEBNO RABO VODE 
6. člen 
(posebna raba podzemne vode) 
(1) Na območju zajetij in najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana posebna raba podzemne vode iz vodonosnika vodnega telesa podzemne vode, ki se varuje s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: podzemna voda), razen za javno oskrbo s pitno vodo.
(2) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo podzemne vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, in za druge vrste posebne rabe vode, če takšna raba vode ne vpliva na količino in kakovost podzemne vode, ki se uporablja, razen če s to uredbo ni določeno drugače.
7. člen 
(toplotna črpalka) 
(1) Na širšem vodovarstvenem območju je dovoljena postavitev toplotne črpalke voda-voda, če je vir podtalna voda, in se izda vodno soglasje, če:
– so preverjeni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode, ter je tveganje onesnaženja zaradi tega posega sprejemljivo,
– je vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložena izjava izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, iz katere je razvidno, da je ta seznanjen s predlaganimi gradbenimi posegi,
– se pri vrtanju, med obratovanjem in vzdrževanjem vrtine izvedejo ukrepi za preprečitev odtekanja, ponikanja ali izpiranja navrtanine ali drugih snovi v podzemne vode in
– so izpolnjene zahteve iz 32., 33. in 34. člena te uredbe.
(2) Po prenehanju rabe vode iz prejšnjega odstavka je treba vrtino ukiniti tako, da je preprečeno kakršno koli onesnaženje podzemne vode.
(3) Za toplotne črpalke iz prvega odstavka tega člena, ki ob postavitvi ne zahtevajo gradbenih del, ni treba pridobiti vodnega soglasja.
III. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI IN RAVNANJ NA OBMOČJU ZAJETJA 
8. člen 
(opravljanje dejavnosti in ravnanj na območju zajetij) 
Na območju zajetij je prepovedano opravljanje dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko vplivali na spremembo lastnosti ali skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ali na delovanje sistema za javno oskrbo s pitno vodo, in sicer:
– skladiščenje nevarnih snovi,
– uporaba fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS),
– uporaba gnojil,
– soljenje in uporaba kemičnih pripravkov za preprečevanje zmrzali na utrjenih površinah,
– vzdrževanje vozil in
– parkiranje gradbenih strojev, razen če gre za dejavnosti, povezane z izvajanjem obveznih nalog javne oskrbe s pitno vodo.
IV. OMEJITVE ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE 
9. člen 
(načrtovanje) 
(1) Na notranjih območjih vzpostavitev novih stavbnih zemljišč zunaj obstoječih poselitvenih območij ni dovoljena, razen če s to uredbo ni določeno drugače.
(2) Na notranjih območjih je dovoljeno širjenje stavbnih zemljišč v okviru funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih obstoječih območij stavbnih zemljišč.
V. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA GRADNJO 
10. člen 
(gradnja) 
Na območju zajetij in notranjih območjih je prepovedana gradnja v skladu s predpisom, ki ureja graditev, razen če s to uredbo ni določeno drugače.
11. člen 
(območje zajetij) 
(1) Na območjih zajetij je dovoljena gradnja objektov, ki so namenjeni za javno oskrbo s pitno vodo in je zanje pridobljeno vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih voda ter na kakovost in količino podzemne vode, ter
– so izpolnjene zahteve iz prvega in drugega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(2) Na območju zajetja črpališče Mihovci so dovoljeni rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječe stavbe nadzornega centra črpališča Mihovci ter se lahko izda vodno soglasje, če so upoštevane zahteve iz prejšnjega odstavka.
(3) Na območju zajetja črpališče Mihovci je na delu parcel št. 1650, 1651/1 in 1690, vse k. o. Velika Nedelja, dovoljena novogradnja parkirišča za največ tri avtomobile ter se lahko izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih voda ter na kakovost in količino podzemne vode, ter
– so izpolnjene zahteve iz četrte alineje drugega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(4) Na območju zajetij ni dovoljeno skladiščenje gradbenega materiala in proizvodov, razen če gre za kratkotrajno skladiščenje v času gradnje in rekonstrukcije objektov.
12. člen 
(stanovanjske stavbe) 
Na širšem vodovarstvenem območju je dovoljena novogradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter se lahko izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode, ter
– so izpolnjene zahteve iz prvega, četrtega in petega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
13. člen 
(nestanovanjske stavbe) 
(1) Na širšem vodovarstvenem območju je dovoljena novogradnja nestanovanjskih stavb, v katerih se izvajajo storitvene dejavnosti, in se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– se dejavnost izvaja znotraj stavbe ter
– so izpolnjene zahteve iz prvega, četrtega in petega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je na širšem vodovarstvenem območju prepovedana novogradnja stavb za opravljanje dejavnosti kemične čistilnice in pralnice.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je na širšem vodovarstvenem območju dovoljena novogradnja nestanovanjskih stavb, v katerih se izvaja dejavnost, ki je avtopralnica in avtomehanična delavnica, ter se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– se dejavnost v celoti ali delno izvaja znotraj stavbe,
– če se del dejavnosti izvaja pred stavbo, na površinah, ki so urejene v skladu s predpisanimi standardi za opravljanje te dejavnosti, ter
– so izpolnjene zahteve iz prvega, četrtega in petega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(4) Na širšem vodovarstvenem območju je dovoljena novogradnja nestanovanjskih stavb za izvajanje kmetijske dejavnosti v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev ali njihovih pravnih naslednikov ter nestanovanjskih stavb za izvajanje dopolnilnih dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in so stavbe za rastlinsko pridelavo, skladiščenje pridelka ali druge nestanovanjske kmetijske stavbe ter se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode, ter
– so izpolnjene zahteve iz prvega, četrtega in petega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(5) Na širšem vodovarstvenem območju je za izvajanje kmetijske dejavnosti v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev ali njihovih pravnih naslednikov dovoljena novogradnja drugih nestanovanjskih stavb, če gre za stavbe za rejo živali, in se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva skupna obremenitev z živalmi ne presega obremenitev, določenih s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
– je zagotovljeno skladiščenje živinskih gnojil v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
– je zagotovljeno, da so odpadne vode iz stavbe za rejo živali speljane v vodotesno skladišče za živinska gnojila, ki mora biti zgrajeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
– so pri tehnologiji zbiranja živinskih gnojil upoštevane prepovedi oziroma omejitve rabe posamezne vrste živinskih gnojil na razpoložljivih kmetijskih zemljiščih kmetijskega gospodarstva, določene za posamezno notranje območje s to uredbo,
– je zagotovljeno, da so v primeru kakršne koli nesreče v času gradnje ali uporabe objektov izvedeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje snovi prek tal ali površinskih voda v podzemno vodo ali zajetje,
– je vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložena izjava izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe), iz katere je razvidno, da je ta seznanjen s predlaganimi gradbenimi posegi, ter
– so izpolnjene zahteve iz prvega, četrtega in petega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
14. člen 
(objekti prometne infrastrukture in sistem za namakanje) 
(1) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju je dovoljena novogradnja objektov prometne infrastrukture, ki so lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste, letalski radionavigacijski objekti, mostovi, viadukti, nadvozi, jezovi, pragovi, pregrade, objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, nasipi ter podobni objekti za zaščito pred poplavami, in se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– je vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložena izjava izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, iz katere je razvidno, da je ta seznanjen s predlaganimi gradbenimi posegi, ter
– so izpolnjene zahteve iz tretjega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(2) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju je dovoljena novogradnja sistema za namakanje ter se izda vodno soglasje, če:
– je izdelana analiza tveganja za onesnaženje in je iz rezultatov te analize razvidno, da so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode, ter da je tveganje onesnaženja zaradi tega posega sprejemljivo, ter
– so izpolnjene zahteve iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
15. člen 
(cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) 
(1) Na notranjih območjih je dovoljena novogradnja daljinskih (transportnih) cevovodov, ki so daljinski (transportni) vodovodi, objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, lokalni cevovodi, ki so lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo, vodni stolpi in vodnjaki, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi, ter se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– je vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložena izjava izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, iz katere je razvidno, da je ta seznanjen s predlaganimi gradbenimi posegi, ter
– so izpolnjene zahteve iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(2) Na notranjih območjih je dovoljena novogradnja lokalnega (distribucijskega) plinovoda in lokalnega (dostopovnega) komunikacijskega omrežja ter se izda vodno soglasje, če so izpolnjene zahteve iz prejšnjega odstavka.
(3) Na širšem vodovarstvenem območju je dovoljena novogradnja cevovoda za odpadno vodo za odvod odpadne vode iz naselij, ki so znotraj vodovarstvenega območja, in se izda vodno soglasje, če so izpolnjene zahteve iz prvega odstavka tega člena.
(4) Na območju zajetja črpališča Mihovci je za potrebe tega območja dovoljena novogradnja cevovoda za odpadno vodo in se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode, ter
– so izpolnjene zahteve iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(5) Na ožjem vodovarstvenem območju je za potrebe stavbe za sušenje hmelja in spravilo pridelka dovoljena novogradnja cevovoda za odpadno vodo ter se izda vodno soglasje, če so izpolnjene zahteve iz prvega odstavka tega člena.
16. člen 
(mala hidroelektrarna) 
Na širšem vodovarstvenem območju je dovoljena novogradnja elektrarn in drugih energetskih objektov, če gre za malo hidroelektrarno na prelivnem območju reke Pesnice v kanal Formin, ter se izda vodno soglasje, če:
– je izdelana analiza tveganja za onesnaženje za vse načrtovane objekte, ki so potrebni za delovanje male hidroelektrarne, in je priložena k projektnim rešitvam ter je iz rezultatov te analize razvidno, da so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode, ter da je tveganje onesnaženja zaradi tega posega sprejemljivo,
– je vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložena izjava izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, iz katere je razvidno, da je ta seznanjen s predlaganimi gradbenimi posegi, ter
– so izpolnjene zahteve iz četrtega in petega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
17. člen 
(drugi gradbeni inženirski objekti) 
(1) Na širšem vodovarstvenem območju je dovoljena novogradnja igrišča za športe na prostem, kot so nogomet, rokomet, košarka, odbojka, tenis, bejzbol, in pomožnih stavb na športnih igriščih, če izpolnjujejo merila za razvrstitev med enostavne in nezahtevne objekte v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov, ter se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– je vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložena izjava izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, iz katere je razvidno, da je ta seznanjen s predlaganimi gradbenimi posegi, ter
– so izpolnjene zahteve iz prvega, četrtega in petega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(2) Na širšem vodovarstvenem območju je dovoljena novogradnja zbiralnika gnojnice ali gnojevke, gnojišča ali hlevskega izpusta in se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih ter podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– je priložena izjava izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, iz katere je razvidno, da je ta seznanjen s predlaganimi gradbenimi posegi,
– so zbiralniki za gnojnico ali gnojevko ali gnojišča urejeni v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
– je hlevski izpust vodotesen,
– je preprečeno kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje gnojnice ali gnojevke iz objektov iz tega odstavka v podzemno vodo ali zajetje ter
– so izpolnjene zahteve iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
18. člen 
(oprema odprtih površin) 
(1) Na širšem vodovarstvenem območju so dovoljeni gradbeni posegi za opremo odprtih površin, ki so ekološki otoki, urbana oprema, če gre za grajena igrala, objekti za oglaševanje in informacijski panoji ali spominska obeležja, ter zanje ni treba pridobiti vodnega soglasja, če:
– je pridobljena izjava izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, iz katere je razvidno, da je ta seznanjen s predlaganimi gradbenimi posegi, ter
– so izpolnjene zahteve iz četrtega in petega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(2) Na širšem vodovarstvenem območju je dovoljena novogradnja merilnih mest za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja ter se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– je vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložena izjava izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, iz katere je razvidno, da je ta seznanjen s predlaganimi gradbenimi posegi, ter
– so izpolnjene zahteve iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
19. člen 
(rekonstrukcija, vzdrževalna dela v javno korist, vzdrževanje objekta, odstranitev in sprememba namembnosti) 
(1) Na notranjih območjih in območjih zajetij so dovoljeni odstranitev, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov ter se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– je pri odstranitvi objektov preprečeno kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje nevarnih snovi v podzemno vodo ali zajetje,
– so pri rekonstrukciji zagotovljeni ukrepi v zvezi z odvajanjem odpadnih voda, kot so s to uredbo določeni za novogradnjo takega objekta iz prvega, četrtega in petega odstavka 31. člena te uredbe, ter
– so izpolnjene zahteve iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je na ožjem vodovarstvenem območju dovoljena rekonstrukcija stavbe za sušenje hmelja in spravilo pridelka, na parc. št. 959/2 in 959/4, obe k. o. Trgovišče, in se izda vodno soglasje, če:
– je izdelana analiza tveganja za onesnaženje glede na končno stanje objektov in dejavnosti in je priložena k projektnim rešitvam ter je iz rezultatov te analize razvidno, da so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode, ter da je tveganje onesnaženja zaradi tega posega sprejemljivo,
– je vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložena izjava izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, iz katere je razvidno, da je ta seznanjen s predlaganimi gradbenimi posegi, ter
– so izpolnjene zahteve iz prvega in tretjega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(3) Na notranjih območjih so dovoljena vzdrževalna dela v javno korist na:
– javnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev,
– železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo železniški promet, in predpisi, ki urejajo graditev, ter
– elektroenergetski infrastrukturi in objektih v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževalna dela v javno korist na področju energetike, in predpisi, ki urejajo graditev.
(4) Za vzdrževalna dela v javno korist iz prejšnjega odstavka se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– je zagotovljena čim manjša prepustnost utrjenih površin pri javnih cestah z uporabo materialov in snovi, iz katerih se ne izlužujejo nevarne snovi ali snovi, ki bi zaznavno spremenile kemijsko sestavo podzemne vode, ter
– so izpolnjene zahteve iz tretjega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena vodno soglasje na notranjih območjih za redna vzdrževalna dela na javnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, ni potrebno.
(6) Na širšem vodovarstvenem območju je dovoljena sprememba namembnosti stavb ali delov stavbe in se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– gre za spremembe namembnosti stavb ali delov stavbe za potrebe izvajanja storitvenih dejavnosti, ki pri svojem delovanju oziroma obratovanju ne skladiščijo, uporabljajo, proizvajajo ali odlagajo snovi, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
– se namembnost celotne stavbe ne spremeni oziroma sprememba namembnosti stavbe ne pomeni povečanja tveganja onesnaženja podzemne vode ter
– so izpolnjene zahteve glede odvajanja odpadnih voda iz prvega, petega in šestega odstavka 31. člena te uredbe.
20. člen 
(enostavni objekti) 
(1) Na širšem vodovarstvenem območju je dovoljena novogradnja enostavnih objektov, če s to uredbo ni določeno drugače, in se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– je gradnja dovoljena s prostorskimi akti občin Ormož in Gorišnica,
– nimajo samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture,
– v teh objektih ne nastaja odpadna voda, razen padavinske vode s streh, ter
– so izpolnjene zahteve iz prvega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je na širšem vodovarstvenem območju dovoljena novogradnja enostavnih objektov in zanje ni treba pridobiti vodnega soglasja, če objekti nimajo samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, so za gradnjo teh objektov izpolnjene zahteve glede uporabe materialov in snovi pri gradnji iz 32. člena te uredbe in odvajanja odpadnih voda iz prvega odstavka 31. člena te uredbe ter gre za:
– zimski vrt, uto, vetrolov, letno kuhinjo,
– kozolec, kaščo, koruznjak,
– kulturno dediščino, ki se ne uporablja za druge namene,
– nadstrešnico,
– prometno signalizacijo in prometno opremo,
– ograjo,
– oporni zid,
– utrjeno površino, utrjeno brežino in
– ekološke otoke, objekte za oglaševanje in informacijske panoje ter spominska obeležja.
21. člen 
(nezahtevni objekti in manj zahtevni objekti) 
Na širšem vodovarstvenem območju je dovoljena novogradnja nezahtevnih in manj zahtevnih objektov, če s to uredbo ni določeno drugače, ter se izda vodno soglasje, če:
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– je gradnja dovoljena s prostorskimi akti občin Ormož in Gorišnica,
– nimajo samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture ter
– so izpolnjene zahteve iz 31., 32., 33. in 35. člena te uredbe.
VI. PREPOVEDI, OMEJITVE IN ZAŠČITNI UKREPI V ZVEZI Z RAVNANJEM Z ZEMLJIŠČI 
1. Prepovedi, omejitve in zaščitni ukrepi na kmetijskih zemljiščih
22. člen 
(prepovedi, omejitve in ukrepi na kmetijskih zemljiščih) 
(1) Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano:
– gnojiti brez gnojilnega načrta,
– skladiščiti organska gnojila neposredno na tleh, razen začasnega odlaganja uležanega hlevskega gnoja v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, pri čemer se uležani hlevski gnoj ne sme odložiti na razdalji, ki je krajša od 100 m od območja zajetja,
– gnojiti s kompostom 2. kakovostnega razreda iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata,
– gnojiti z digestatom (pregnitim blatom) 2. kakovostnega razreda iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata,
– gnojiti z vsebino pretočnih in nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE, razen če gre za vsebino, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in so pred uporabo te vsebine za gnojilo na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva izpolnjene zahteve v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ter
– gnojiti z blatom iz predpisa, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ki ni uvrščeno v vsebino iz prejšnje alineje.
(2) Na najožjem in ožjem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih prepovedano vnašati v površino zemeljski izkop, ki je pripeljan od drugod, umetno pripravljeno zemljino ali polnilo iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.
(3) Na najožjem vodovarstvenem območju morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(4) Gnojilni načrt iz prve alineje prvega odstavka tega člena mora biti izdelan v pisni obliki in biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora vsaj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega oziroma organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.
23. člen 
(gnojenje kmetijskih zemljišč) 
(1) Na najožjem vodovarstvenem območju na kmetijskih zemljiščih pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč ne sme presegati 140 kg N/ha.
(2) Na najožjem vodovarstvenem območju je na kmetijskih zemljiščih poleg prepovedi iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena prepovedano tudi:
– gnojiti z gnojnico in gnojevko,
– gnojiti z vsebino pretočnih in nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 populacijskih ekvivalentov tudi če gre za vsebino, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu, in so pred uporabo te vsebine za gnojilo na kmetijskih zemljiščih tega kmetijskega gospodarstva izpolnjene zahteve v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
– gnojiti z digestatom (pregnitim blatom) 1. kakovostnega razreda, vključno z digestatom (pregnitim blatom) 1. kakovostnega razreda, ki je proizvod iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, ter
– preoravati trajno travinje, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar.
(3) Na najožjem vodovarstvenem območju se na kmetijskih zemljiščih lahko uporabljajo mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:
– za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne presega 30 kg N/ha,
– največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne presega 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine v posamezni rastni sezoni. Preskus in vrednotenje rezultatov preskusa se izvedeta v skladu s smernicami iz četrtega odstavka prejšnjega člena,
– za žita enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne presega 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimnih vrst žita vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan,
– za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne presega 50 kg N/ha za vsako košnjo,
– za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne presega 60 kg N/ha ter
– za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne presega 40 kg N/ha. Največji enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.
(4) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se kmetijska zemljišča lahko gnojijo z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, tako da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.
24. člen 
(zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih) 
(1) Na najožjem vodovarstvenem območju je za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana uporaba FFS, ki vsebujejo aktivne snovi s seznama prepovedanih aktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: seznam).
(2) Seznam vsako leto najpozneje v novembru za naslednje leto pripravi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, na podlagi:
– rezultatov državnega monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje,
– rezultatov monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje,
– preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji,
– preveritve seznama onesnaževal, nevarnih za podzemno vodo, za katera je treba preprečiti vnos v podzemno vodo, iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
– preveritve seznama prednostnih nevarnih snovi iz predpisa, ki ureja stanje površinskih voda,
– podatkov o možnem spiranju aktivnih snovi v podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, in
– podatkov iz ocenjevanja aktivnih snovi na ravni Evropske unije.
(3) Seznam je objavljen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(4) Če seznam ni izdelan v roku iz drugega odstavka tega člena, se do njegove objave uporablja zadnji objavljeni seznam.
25. člen 
(pogoji uporabe FFS, ki ne vsebujejo prepovedanih aktivnih snovi s seznama, na najožjih vodovarstvenih območjih) 
(1) Na najožjem vodovarstvenem območju se škodljivi organizmi lahko zatirajo s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:
– uporaba FFS je dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi),
– prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov,
– med sezonami oziroma v sezoni se menjavajo FFS (aktivne snovi), kadar je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS, ter
– uporaba FFS se izvaja na kmetijskih zemljiščih po setvi in vzniku kmetijskih rastlin in plevela oziroma po presajanju kmetijskih rastlin in vzniku plevela.
(2) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka je uporaba FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, na najožjem vodovarstvenem območju na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin in plevela oziroma pred presajanjem kmetijskih rastlin in vznikov plevela dovoljena, če gre za gojenje vrtnin, za katere ni na voljo FFS za uporabo po vzniku kmetijskih rastlin oziroma presajanju, ter hkrati iz ocene tveganja za onesnaževanje podzemne vode v postopku registracije FFS izhaja, da je tveganje za onesnaženje vode s tem FFS sprejemljivo.
2. Prepovedi, omejitve in zaščitni ukrepi na nekmetijskih površinah
26. člen 
(prepovedi in omejitve ter ukrepi na gozdnih in stavbnih zemljiščih) 
(1) Na notranjih območjih je na gozdnih zemljiščih in na stavbnih zemljiščih, vključno z objekti prometne infrastrukture, prepovedano:
– gnojiti s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, razen če gre za gnojenje vrtov ob stanovanjskih stavbah,
– gnojiti z vsebino nepretočnih greznic ali blatom iz greznic ali komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav,
– gnojiti z gnojnico in gnojevko ter uporabljati blato ali skladiščiti blato, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja,
– skladiščiti organska gnojila iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, razen če ni s to uredbo določeno drugače, ter
– uporabljati kompost ali digestat 1. ali 2. kakovostnega razreda, vključno s kompostom in digestatom, ki sta proizvod iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.
(2) Na najožjih in ožjih vodovarstvenih območjih je na gozdnih zemljiščih in na stavbnih zemljiščih prepovedano vnašati zemeljski izkop, umetno pripravljeno zemljino ali polnilo iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.
27. člen 
(zatiranje škodljivih organizmov na nekmetijskih zemljiščih) 
Na notranjih območjih je na površinah, ki niso kmetijska zemljišča prepovedano zatiranje škodljivih organizmov s kemičnimi ukrepi in uporabo FFS.
28. člen 
(sečnja in spravilo lesa) 
Na najožjem vodovarstvenem območju je treba pred začetkom del, ki so povezana s sečnjo in spravilom lesa z mehanizacijo iz gozda, o tem obvestiti izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo.
VII. DRUGE ZAHTEVE IN OMEJITVE 
29. člen 
(poseganje na vodna in priobalna zemljišča ter ogrožena območja) 
(1) Na notranjih območjih in območju zajetja črpališča v kanalu Formin sta poseganje v vodotoke ali priobalna zemljišča ter odvzem naplavin iz vodotokov in priobalnih zemljišč prepovedana, razen če gre za:
– gradnjo ali rekonstrukcijo objektov, ki so namenjeni za javno oskrbo s pitno vodo,
– izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč,
– izvajanje ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
– posebno rabo vode, če je za to rabo podeljena vodna pravica,
– gradnjo iztokov za odvajanje odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je na prelivnem območju reke Pesnice v kanal Formin dovoljena novogradnja male hidroelektrarne v skladu s 16. členom te uredbe.
30. člen 
(čistilna naprava) 
(1) Če se na črpališču Mihovci v okviru notranjega nadzora pitne vode izkaže preseganje omejitve kriterija za skladnost vzorca za posamezni parameter iz predpisa, ki ureja kakovost pitne vode, lahko upravljavec črpališča zahteva vzorčenje prečiščene komunalne odpadne vode iz obstoječih komunalnih čistilnih naprav Cvetkovci in Sodinci, ki mora biti izvedeno v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda. Za analizo vzorcev prečiščene komunalne odpadne vode se uporabi metoda, katere meja določljivosti je najmanj enaka kriteriju za skladnost iz predpisa, ki ureja kakovost pitne vode. Ne glede na to določbo se mora parameter nitrat v vzorcu prečiščene komunalne odpadne vode določati z metodo, ki je določena v predpisu, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda.
(2) V vzorcu komunalne odpadne vode iz obstoječih komunalnih čistilnih naprav Cvetkovci in Sodinci se določi vsaj en parameter, za katerega je izkazano preseganje kriterija za skladnost vzorca pitne vode. Če se v vzorcu komunalne odpadne vode ugotovi prisotnost:
– onesnaževala, za katero je v predpisu, ki ureja stanje površinskih voda, določen okoljski standard kakovosti, mora upravljavec komunalne čistilne naprave zagotoviti izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda,
– mikrobiološkega parametra, mora upravljavec komunalne čistilne naprave z izvedbo dodatnih ukrepov zagotoviti, da je vsebnost mikrobioloških parametrov v prečiščeni komunalni odpadni vodi nižja od mejnih vrednosti, ki so za te parametre določene v predpisu, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(3) Šteje se, da je onesnaževalo v prečiščeni komunalni odpadni vodi iz obstoječih komunalnih čistilnih naprav Cvetkovci in Sodinci prisotno, kadar je njegova vsebnost višja od kriterija za skladnost vzorca pitne vode. Ne glede na to določbo se šteje, da je v prečiščeni komunalni odpadni vodi prisoten nitrat, kadar je njegova vsebnost višja od meje določljivosti metode iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če rezultati obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda iz prve alineje drugega odstavka tega člena pokažejo znatno povečanje vsebnosti onesnaževala v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, mora upravljavec komunalne čistilne naprave pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vsebnosti tistega onesnaževala, ki je vzrok za znatno povečanje, v prečiščeni komunalni odpadni vodi na tako raven, da na črpališču Mihovci ni presežen kriterij za skladnost vzorca za posamezni parameter iz predpisa, ki ureja kakovost pitne vode.
31. člen 
(odvajanje odpadnih voda) 
(1) Na območju zajetja črpališča Mihovci in na notranjih območjih se padavinska odpadna voda s streh objektov odvaja posredno v podzemne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Na območju zajetja črpališča Mihovci mora biti zagotovljeno, da se odpadne vode odvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ter da:
– se industrijska odpadna voda iz naprave za pripravo pitne vode odvaja zunaj vodovarstvenega območja posredno v podzemno vodo ali v nepretočno greznico v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo. Cevovod, po katerem se odvaja odpadna voda zunaj vodovarstvenega območja posredno v podzemno vodo, mora biti izveden tako, da je preprečeno kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje v podzemno vodo ali zajetje,
– se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočno greznico tako, da je preprečeno kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje v podzemno vodo ali zajetje,
– so površine nekategoriziranih cest vodotesne. Pri odvajanju padavinske odpadne vode s teh površin je treba zagotoviti, da se ta voda odvaja zunaj ožjega vodovarstvenega območja. Cevovodi, po katerih se odvaja odpadna voda s teh površin, morajo biti izvedeni tako, da je preprečeno kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje v podzemno vodo ali zajetje,
– so površine samostojnega parkirišča za parkiranje vozil upravljavca nadzornega centra črpališča Mihovci in upravljavca lokalnega (distribucijskega) elektroenergetskega voda vodotesne in opremljene z lovilniki olj brez obvoda. Pri odvajanju padavinske odpadne vode se ta odvaja zunaj ožjega vodovarstvenega območja. Cevovodi, po katerih se odvaja odpadna voda s teh površin, morajo biti izvedeni tako, da je preprečeno kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje v podzemno vodo ali zajetje.
(3) Na ožjem vodovarstvenem območju mora biti zagotovljeno, da se odpadne vode iz stavbe za sušenje hmelja in spravilo pridelka odvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda, ter da se:
– komunalna odpadna voda iz sušilnice hmelja odvaja v nepretočno greznico tako, da je preprečeno kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje v podzemno vodo ali zajetje,
– vse površine, tudi površine parkirišča pred stavbo, kjer je možen iztok olj in goriv, uredijo kot vodotesne ploščadi, opremljene z lovilniki olj brez obvoda, in se odpadna voda odvaja v neprepusten zbiralnik tako, da je preprečeno kakršno koli prelivanje, uhajanje, izcejanje ali ponikanje v podzemno vodo ali zajetje, ter
– industrijska odpadna voda iz sušilnice hmelja odvaja v neprepusten zbiralnik tako, da je preprečeno kakršno koli prelivanje, uhajanje, izcejanje ali ponikanje v podzemno vodo ali zajetje.
(4) Na notranjih območjih se na javnih cestah padavinska odpadna voda odvaja v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi ali toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ter predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.
(5) Na širšem vodovarstvenem območju mora biti poleg zahtev glede odvajanja odpadnih voda iz predpisov, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda, zagotovljeno, da se komunalna ali industrijska odpadna voda ali njuna mešanica ali njuna mešanica s padavinsko odpadno vodo ne odvaja posredno v podzemno vodo. Cevovod, po katerem se odvaja odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, mora biti izveden tako, da je preprečeno kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje v podzemno vodo ali zajetje.
(6) Na širšem vodovarstvenem območju mora biti zagotovljeno, da se padavinska odpadna voda, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov, razen streh objektov, odvaja prek usedalnika in lovilnika olj brez obvoda iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
32. člen 
(gradbeni material) 
Za gradnjo se uporabljajo materiali in snovi, iz katerih se ne izlužujejo nevarne snovi in snovi, ki bi zaznavno spremenile kemijsko sestavo podzemne vode.
33. člen 
(organizacija gradbišča) 
Pri organizaciji gradbišča morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– posegi v tla z odstranjevanjem krovnih plasti in spodnjih plasti tal se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine,
– glede obremenjevanja tal se z vnašanjem zemeljskega izkopa, umetno pripravljene zemljine ali polnila pri gradnji upoštevajo določbe predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov,
– pri izvedbi del mora biti preprečeno kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje nevarnih snovi v podzemno vodo ali zajetje,
– na gradbiščih, večjih od 1 ha, se izvaja etapna gradnja,
– z odpadki, ki nastanejo pri gradnji, se ravna v skladu s predpisom, ki ureja odpadke,
– za izvedbo tesnilnih sistemov za zaščito podzemne vode (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) se uporabljajo betoni z nealkalnimi pospeševalci vezanja, ki nimajo negativnih vplivov na kakovost podzemne vode in se uporabljajo le za graditev objekta. Gradnja tesnilnih zaves, ki niso v funkciji objektov, ni dovoljena. Tesnilne zavese ne smejo segati do dna vodonosnika,
– zagotovljeno je odvajanje padavinske odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.
34. člen 
(goriva in nevarne snovi) 
(1) Na notranjih območjih je skladiščenje goriva in drugih nevarnih snovi v objektih prepovedano, razen če gre za oskrbo obstoječih objektov ali objektov, katerih gradnja je dovoljena v skladu s to uredbo, in če so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah, pri čemer se predpis, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah, uporablja tudi za:
– skladiščenje nevarnih tekočin v skladiščih z zmogljivostjo manj od 0,3 m3, kjer se nevarne tekočine skladiščijo v prekritih in zaprtih prostorih stavbe, ki so opremljeni tako, da je onemogočeno vsakršno uhajanje, izcejanje ali iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno skozi iztoke v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla,
– skladiščenje nevarnih tekočin v skladiščnih posodah, pri čemer se tekočine na kraju skladiščenja ne pretakajo in skladiščne posode ne polnijo ali praznijo,
– začasno skladiščenje nevarnih tekočih odpadkov v skladiščnih posodah z zmogljivostjo skladišča manj od 5 m3 ne glede na čas začasnega skladiščenja tekočin, pri čemer se tekočine na kraju začasnega skladiščenja ne pretakajo in skladiščne posode ne polnijo ali praznijo, ter
– skladiščenje utekočinjenega naftnega plina.
(2) V primeru skladiščenja nevarnih tekočin iz druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka morajo biti talne površine na območju skladiščenja opremljene tako, da je onemogočeno vsakršno uhajanje, izcejanje ali iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno skozi iztoke v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla.
(3) Na notranjih območjih je prepovedano skladiščenje radioaktivnih snovi.
35. člen 
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi) 
Na notranjih območjih se pri nezgodah med gradnjo, prometnih nesrečah med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva in drugih nevarnih snovi ukrepa tako, da se prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke ter podzemno vodo, in se o tem takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
36. člen 
(vožnja z vozili na najožjem in ožjem vodovarstvenem območju) 
Na najožjem in ožjem vodovarstvenem območju je po cestah prepovedan promet vozil, ki prevažajo gorivo in druge nevarne snovi, razen če gre za oskrbo obstoječih objektov ali objektov, katerih gradnja je dovoljena v skladu s to uredbo.
37. člen 
(parkiranje na notranjih območjih) 
Na notranjih območjih je prepovedano parkiranje vozil na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, razen če gre za parkiranje lastnikov teh zemljišč na ali ob njihovih parcelah zaradi opravljanja kmetijskih ali gozdarskih del.
38. člen 
(objekti za izvajanje meritev) 
(1) Na notranjih območjih morajo lastniki ali drugi posestniki zemljišč izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo ali izvajalcu državnega monitoringa stanja okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, dopustiti dostop do objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti okolja ter njihovo redno vzdrževanje, izvajanje meritev in odvzem vzorcev ali novogradnjo objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti okolja.
(2) Ukinitev oziroma odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo lastnik teh objektov ali od njega pooblaščeni upravljavec, izvede pa jo od njiju pooblaščeni izvajalec.
39. člen 
(gramoznice) 
Na notranjih območjih so nove gramoznice prepovedane.
VIII. NADZOR 
40. člen 
(nadzor) 
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za vode.
(2) Poleg inšpekcije iz prejšnjega odstavka opravljajo nadzor nad izvajanjem te uredbe tudi druge inšpekcije, in sicer v zvezi s:
– prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravlja inšpektorat, pristojen za varovanje zdravje,
– ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu opravlja inšpektorat, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo,
– prepovedmi in omejitvami uporabe FFS in sredstev za zaščito lesa opravlja inšpektorat, pristojen za kmetijstvo, ter
– prepovedmi in omejitvami za gradnjo objektov, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, opravlja inšpektorat, pristojen za graditev.
IX. KAZENSKE DOLOČBE 
41. člen 
(kazenske določbe) 
(1) Z globo od 4.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. rabi vodo v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena te uredbe,
2. opravlja dejavnosti ali ravna v nasprotju z 8. členom te uredbe,
3. gnoji brez gnojilnega načrta iz prve alineje prvega odstavka 22. člena te uredbe ali v nasprotju z njim,
4. gnoji v nasprotju s tretjo in četrto alinejo prvega odstavka 22. člena, s prvo do četrto alinejo drugega odstavka 23. člena ali tretjim in četrtim odstavkom 23. člena te uredbe,
5. skladišči organska gnojila v nasprotju z drugo alinejo prvega odstavka 22. člena te uredbe,
6. vnaša zemeljski izkop, umetno pripravljene zemljine ali polnila v nasprotju z drugim odstavkom 22. člena te uredbe,
7. preorava trajno travinje v nasprotju s peto alinejo drugega odstavka 23. člena te uredbe,
8. pri uporabi mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, preseže mejne vrednosti iz tretjega in četrtega odstavka 23. člena te uredbe,
9. zatira škodljive organizme v nasprotju s 24., 25. ali 27. členom te uredbe,
10. na nekmetijskih površinah ravna v nasprotju s 26. členom te uredbe,
11. organizira gradbišče v nasprotju s 33. členom te uredbe,
12. skladišči goriva in nevarne snovi v nasprotju s 34. členom te uredbe,
13. ne ukrepa ob razlitjih nevarnih snovi v skladu s 35. členom te uredbe,
14. opravlja vožnjo z vozili, ki prevažajo gorivo in druge nevarne snovi, v nasprotju s 36. členom te uredbe,
15. parkira vozila v nasprotju s 37. členom te uredbe ter
16. ne dopusti dostopa do objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti okolja ter njihovega rednega vzdrževanja, izvajanja meritev in odvzema vzorcev ali novogradnje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti okolja iz 38. člena te uredbe.
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 400 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
X. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 
42. člen 
(označitev vodovarstvenega območja) 
(1) Načrt postavitve tabel za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje vodovarstvenega območja, mora biti pripravljen najpozneje v enem letu od uveljavitve te uredbe.
(2) Na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka morajo biti območja zajetij in notranja območja označena najpozneje v dveh letih od uveljavitve te uredbe.
43. člen 
(postavitev ograje) 
Ograja okoli zajetij črpališča Mihovci in črpališča v kanalu Formin mora biti nameščena najpozneje v enem letu od uveljavitve te uredbe v skladu s predpisom, ki določa kriterije za označevanje vodovarstvenega območja.
44. člen 
(odpadna voda iz naprave za pripravo pitne vode) 
Odpadno vodo iz obstoječe naprave za pripravo pitne vode iz prve alineje drugega odstavka 31. člena te uredbe je treba speljati zunaj vodovarstvenega območja najpozneje v dveh letih od uveljavitve te uredbe.
45. člen 
(daljinski (prenosni) daljnovod in glavna cesta) 
(1) Na notranjih območjih je dovoljena novogradnja daljinskega (prenosnega) elektroenergetskega voda, za katerega je že izdana Uredba o državnem prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince (Uradni list RS, št. 55/12), in se izda vodno soglasje, če:
– je pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje, iz katerega izhaja, da so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– je vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložena izjava izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, iz katere je razvidno, da je ta seznanjen s predlaganimi gradbenimi posegi, ter
– so izpolnjene zahteve iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
(2) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju je dovoljena novogradnja glavne ceste, za katero je izdan Odlok o lokacijskem načrtu za glavno cesto Hajdina–Ormož, odsek Gorišnica–Ormož (Uradni list RS, št. 54/99 in 116/00), in se izda vodno soglasje, če:
– je bila v postopku priprave lokacijskega načrta izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter je pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje, iz katerega izhaja, da so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim in stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa na kakovost in količino podzemne vode,
– je vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložena izjava izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, iz katere je razvidno, da je ta seznanjen s predlaganimi gradbenimi posegi, ter
– so izpolnjene zahteve iz tretjega odstavka 31. člena ter iz 32., 33. in 35. člena te uredbe.
46. člen 
(veljavnost gnojilnega načrta) 
Gnojilni načrti, izdelani pred uveljavitvijo te uredbe, se uporabljajo kot gnojilni načrti iz četrtega odstavka 22. člena te uredbe do konca obdobja, za katero so bili izdelani.
47. člen 
(uskladitev ravnanj na kmetijskih zemljiščih) 
Lastniki in drugi posestniki kmetijskih zemljišč morajo svoja ravnanja na kmetijskih zemljiščih uskladiti z določbami 22. do 25. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2023.
48. člen 
(začeti postopki) 
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.
49. člen 
(veljavna dovoljenja, informacije in soglasja) 
Določbe te uredbe se ne uporabljajo za gradnje, za katere je bilo pred uveljavitvijo te uredbe:
– izdano pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje,
– izdana informacija o pogojih posega v prostor, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, v postopku za pridobitev vodnega soglasja, če ni starejša od treh let, ali
– izdano pravnomočno oziroma dokončno vodno soglasje.
50. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-31/2020
Ljubljana, dne 16. decembra 2020
EVA 2017-2550-0015
Vlada Republike Slovenije 
Janez Janša 
predsednik 

AAA Zlata odličnost