Uradni list

Številka 180
Uradni list RS, št. 180/2020 z dne 4. 12. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 180/2020 z dne 4. 12. 2020

Kazalo

3153. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe, stran 8976.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 3.ea člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16), upoštevaje Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 2/18, 64/19, 77/19, 63/20, 91/20) in 16. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 51/15) je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 12. seji dne 26. 11. 2020 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se, ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 2/18, 64/19, 77/19, 63/20, 91/20) (v nadaljevanju OPN Hrpelje - Kozina), ob upoštevanju 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E) (Uradni list RS, št. 27/16) in Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 16/17), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe – kmetija Jadrana Železnika (v nadaljevanju OPPN), ki ga je v avgustu 2018 izdelalo podjetje Matrika svetovanje, prostorske storitve d.o.o., pod številko projekta OPPN-003/2018-HK.
2. člen 
(vsebina OPPN) 
OPPN vsebuje besedilni del, kartografski del:
I.
Odlok o OPPN
II
Kartografski del: Merilo
List 1.1
Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana občine
M 1:2000
List 1.2
Lega prostorske ureditve v širšem območju
M 1:1000
List 1.3
Geodetski načrt
M 1:1000
List 3.1
Načrt prometne infrastrukture
M 1:1000
List 3.2
Načrt komunalne in energetske infrastrukture 
M 1:1500
List 3.3
Načrt ureditve
M 1:600
List 3.5
Območje za razvoj objektov
M 1:1000
List 3.6
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 
M 1:800
List 3.7
Zasnova in oblika načrtovanih nestanovanjskih objektov
M 1:X
List 3.8
Zasnova in oblika načrtovanih nestanovanjskih objektov
M 1:X
3. člen 
(območje OPPN) 
Ureditveno območje parcele 580 k.o. 2562 – Artviže se nahaja na kmetiji Jadrana Železnika, na južnem delu naselja Artviže.
Skladno z določili veljavnega občinskega prostorskega načrta Občine Hrpelje - Kozina (v nadaljevanju: OPN) se nahaja parcela številka 580, k.o. 2562 – Artviže na najboljših kmetijskih zemljiščih z oznako K1.
Območje OPPN obsega zemljišče s parcelno številko 580, k.o. Artviže s površino 556 m2.
Urbanistično oblikovanje zemljišča, namenjenega za gradnjo, in območja za razvoj objekta je skladno s prikazi ureditve območja prikazano v grafični prilogi, list št. 3.3. Upoštevati je potrebno lego načrtovanega objekta, priključek na lokalno cesto z elementi priključka. Območje OPPN se prometno navezuje na obstoječo lokalno cesto na severo-zahodni strani območja. Območje obdelave je prikazano na grafičnih prilogah List št. 1.1. in List št. 1.2.
II. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
4. člen 
(umestitev prostorske ureditve v prostor) 
Skladno z določili OPN Občine Hrpelje - Kozina (v nadaljevanju: OPN) se parcela št. 580, k.o. 2562 – Artviže v celoti nahaja na območju drugih kmetijskih zemljišč z oznako K1, v enoti urejanja prostora B-44.
Območje OPPN obsega dele zemljišča parcele št. 580 v k. o. Artviže v površini 556 m2.
Gre za območje najboljših kmetijskih zemljišč, na jugo- vzhodnem delu naselja Artviže, v neposredni bližini obstoječe kmetije in je namenjeno novogradnji objektov kmetije Jadrana Železnika, in sicer: hleva za ovce (do 60 glav) ali strojne lope (za spravilo do 5 traktorjev) ali ležečega silosa (v grafiki označeno kot objekt C), hleva za govedo (do 10 glav) (v grafiki označeno objekt A) in sušilnico mesa (v grafiki označeno objekt B).
Območje se prometno navezuje preko obstoječega dvorišča in dalje preko obstoječega cestnega priključka na javno pot, ki poteka ob kmetiji. Komunalna opremljenost območja je zagotovljena z navezavo na obstoječo infrastrukturo, na katero so priključeni tudi obstoječi objekti kmetije Jadrana Železnika.
Zemljišče je ravno in je možno začeti z gradnjo takoj.
5. člen 
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
Na obravnavanem območju so v naravi nepozidana zemljišča (funkcionalno zemljišče h gospodarskemu poslopju – hlevu) in zajema zemljišče s parcelno številko 580 k.o. 2562 – Artviže s površino 556 m2. Načrtovana prostorska ureditev je umeščena na južni rob kmetije Jadrana Železnika v jugo- vzhodnem delu naselju Artviže.
Vplivno območje prostorske ureditve obsega le ureditveno območje. Vplivi navzven bodo zaradi gradnje in delovanja zanemarljivi ali začasni in ne bodo pomenili pomembne spremembe kakovosti okolja.
Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer, ne bo.
Vplivno območje v času gradnje in v času obratovanja objektov je prikazano v grafični prilogi »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji« (list št. 3.1).
6. člen 
(predvidene ureditve) 
Območje OPPN obsega območje za umestitev objekta tipa C (hlev za ovce (do 60 glav) ali strojna lopa (za spravilo do 5 traktorjev) ali ležeči silos), objekta tipa A (hlev za govedo (do 10 glav)) in objekta tipa B (sušilnico mesa), prometne površine v obliki priključka na javno pot z zelenimi površinami, dvoriščem, obračališčem, komunalne in energetske priključke na obstoječo infrastrukturo.
Zemljišče je ravno in je možno začeti z gradnjo takoj.
Urbanistično oblikovanje zemljišč, namenjenih za gradnjo, je prikazano v grafični prilogi »Območje za razvoj objektov« (list št. 3.5).
III. POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV 
7. člen 
(zemljišče namenjeno za gradnjo) 
Na zemljišču, namenjenem za gradnjo, je dovoljena rekonstrukcija, nadzidava, sprememba namembnosti in odstranitev obstoječih objektov ter gradnja nestanovanjskih in stanovanjskih objektov, gradnja pripadajoče infrastrukture, gradnja priključkov na infrastrukturo in gradnja nezahtevnih ter enostavnih objektov.
Objekti naj bodo podolgovatega tlorisa.
Višina etaž mora biti prilagojena tehnologiji objekta, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan iz več etaž pod pogojem, da ne presega maksimalno določeno višino obstoječih kmetijskih objektov, nad koto ± 0,00 m (kota pritličja) za več kot 0,5 m. Izjemoma se dovoli višina objekta nad višino obstoječih kmetijskih objektov če to izrecno pogojuje tehnologija objekta.
Osnovna oblika strehe je tradicionalna kraška dvokapnica naklona 18° do 30°. Objekt je lahko zidan ali montažen. 40 % strehe je lahko drugačnega naklona od osnovne (ravne strehe, enokapnice ipd.)
Zasnova, dimenzije in umestitev objekta so razvidne iz grafičnih prilog (list št. 3.7 in 3.8). Dovoljene so tolerance pri tlorisih in gabaritih s ± 20 % pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta.
IV. POGOJI ZA ZUNANJO UREDITEV 
8. člen
(zelene površine)
Obcestni prostor priključka na lokalno cesto se zatravi in zasadi z drevesi ob zagotavljanju preglednosti pri vključevanju v promet.
Glede privatnih zelenih površin je potrebno upoštevati, da se zatravijo in ozelenijo z avtohtonimi lahko pa tudi tujerodnimi vrstami.
Zunanja ureditev je zasnovana tako, da je na južni in jugo- zahodni strani območja predvidenega za gradnjo objekta večja odprta zelena površina, kar omogoča maksimalno osončenost objektov in možnost za naknadno ureditev bivalnega vrta.
Dovoljena je postavitev ograj in opornih/podpornih zidov. Ograje in oporni/podporni zidovi naj bodo praviloma postavljene na posestne meje zemljišč namenjenih za gradnjo, brez odmikov od sosednje parcele, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
Celotna zunanja ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list št. 3.3).
9. člen 
(posegi v teren)
Posegi v teren se podrobneje obdelajo v načrtu za izvedbo zunanje ureditve načrtovanih objektov.
V. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE 
10. člen
(motorni promet)
Ureditveno območje OPPN se bo na vzhodni strani navezoval na obstoječo javno pot, ki je izven območja OPPN-ja.
Cesta poteka ob robu območja, v smeri severozahod proti jugovzhodu, na koncu pa se zaključi s priključkom na lokalno cesto. Tehnični elementi dostopne ceste omogočajo uvoz komunalnega vozila. Dostop do območja je urejen z uvozom direktno na dvorišče objekta. Na gradbeni parceli je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Dovoz do parcele je urejen preko uvoza širine 4,0 m. Prometna ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt prometne infrastrukture« (št. lista 2.1) in »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 3.2).
11. člen 
(mirujoč promet)
Mirujoči promet se zagotovi z ustreznim številom parkirnih mest. Ob napajani cesti so predvidena parkirna mesta za goste, lastnikov parcel ali za obiskovalce.
12. člen 
(pešci in kolesarji)
Območje OPPN je manjše in ni posebnih zahtev za izvedbo posebnih ureditev za vodenje peščev in kolesarjev znotraj območja OPPN.
Celotna ureditev pešpoti je prikazana v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list št. 3.3).
13. člen 
(dvorišča)
Dvorišča si lastniki parcel uredijo po svojih željah, skladno s tem odlokom.
Celotna ureditev je prikazana v grafični prilogi »Načrt ureditve« (list št. 3.3).
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE 
14. člen
(vodovodno omrežje) 
Pitna voda se zagotovi z izvedbo priključka na bližnje obstoječe vodovodno omrežje.
Požarna varnost se zagotavlja preko hidrantnega omrežja javnega vodovoda, hidranti so nadzemni in postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času. Natančna lokacija hidrantov se opredeli v projektni dokumentaciji DGD/PZI, v kolikor bo glede na zahteve požarne študije to potrebno.
Mesto priklopa ter potek vodovodnega omrežja je prikazano na grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 2.2).
15. člen 
(meteorne in komunalne odpadne vode) 
Odvajanje in čiščenje vseh vrst odpadnih voda mora biti usklajeno z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15 in spremembe) in Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in spremembe) ter ostalimi področnimi predpisi.
Vsa kanalizacija mora biti izvedena vodotesno.
Meteorna kanalizacija:
Padavinske odpadne vode naj se zbirajo za ponovno uporabo (namakanje, pranje, zalivanje …); presežki pa ponikajo na parceli sami. Do potrebe po vgradnji lovilca olj naj se opredeli projektant v fazi izdelave DGD/PZI projektne dokumentacije.
Upravljavec objektov mora z utrjenih, tlakovanih ali z drugimi materiali prekritih površin za padavinsko odpadno vodo, ki odteka z njegovih površin in je onesnažena z usedljivimi ali plavajočimi snovmi, zagotoviti mehansko čiščenje v usedalniku, če se padavinsko odpadno vodo odvaja v meteorno kanalizacijo.
Padavinska voda, ki odteka s strehe stavbe, naj se odvaja neposredno v meteorno kanalizacijo ali posredno v ponikovalnico.
Potrebno je predvideti ustrezno odvodnjavanje utrjenih površin. Odvodnjavanje vozišča se izvede kontrolirano z odtočnimi rešetkami, odtok ob robniku in podobno. Projektna rešitev odvajanja padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote ter predpisi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda.
Fekalna kanalizacija:
V bližini območij urejanja s tem OPPN ni obstoječega ali načrtovanega kanala fekalnih odpadnih vod. Iz tega razloga se naj za zbiranje in čiščenje fekalnih odpadnih vod predvidi vgradnja individualnih malih čistilnih napravah (MČN) in gradnja gnojišč in gnojniščnih jam za zbiranje hlevskega gnoja in gnojevke. Očiščeno odpadno vodo iz MČN se odvaja v ločenem fekalnem sistemu v ponikovalnico, ki je locirana na robu območja urejanja.
Celotna kanalizacija (meteorna in fekalna) mora biti izvedena v vodotesni izvedbi ter ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov.
Potek komunalne infrastrukture je prikazan na grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 3.2).
16. člen 
(električno omrežje) 
Na območju urejanja se nahaja obstoječa distribucijska elektroenergetska infrastruktura.
Tehnični pogoji
– Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.
– Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
– Za napajane novo predvidenih in obstoječih objektov v območju urejanja je potrebno zagotoviti energetski koridor za priključitev objektov na obstoječo ali novo predvideno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo.
– Distribucijska elektroenergetska infrastruktura se lahko gradi do meje sosednjih zemljišč.
– Na celotnem območju OPPN na vseh namenskih rabah je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, prestavitve in odstranitve distribucijske elektroenergetske infrastrukture.
– Upoštevati je potrebno splošne smernice št. SODO-279/14-MM; 31. 3. 2014 na področju distribucije električne energije.
Ostali pogoji:
– Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih, za katera bodo izdelani prostorski akti, bo potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
– Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
Ostalo:
– V primeru prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, ki so v lasti družbe Elektro Primorska d.d., mora investitor pridobiti overjene služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer je navedeno, da ima družba Elektro Primorska d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanje omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
– Pred pričetkom gradnje se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov, ki jo nameravana gradnja zajema.
– Pri izvajanju del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo.
– Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov in naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
– Investitor se obvezuje plačati stroške za upravno in projektno dokumentacijo, za morebitne prestavitve in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov, stroške za morebitne prestavitve in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov, stroške zakoličbe obstoječih naprav, odškodnine za trase prestavitev ter škodo nastalo zaradi neupoštevanja našega nadzora in smernic.
– Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo bomo izvajali na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih.
– Varovalni pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni več sistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m; 
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m; 
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m. 
– Za elektroenergetsko infrastrukturo je predvideno, da se nadgradi oziroma dogradi z dodatnimi vodi oziroma tehničnimi rešitvami.
– Razdelilne omarice ter priključno merilne omarice se namestijo na stalno dostopna mesta.
– Priključevanje objektov na distribucijsko elektroenergetsko omrežje se izvede v skladu s soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja in s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje električne energije (SONDO) (Uradni list RS, št. 41 z dne 30. 5. 2011).
V fazi pridobitve gradbenega dovoljenja za posamezne objekte, si bodo morali investitorji pridobiti soglasje za priključitev, kjer bodo podani tehnični parametri za priklop objektov na distribucijsko elektroenergetsko omrežje.
Mesto priklopa, prestavitev ter potek električnega omrežja je prikazano na grafični prilogi »Načrt komunalne in energetske infrastrukture« (št. lista 3.2).
17. člen 
(javna razsvetljava) 
Na območju OPPN trenutno ni predvidena javna razsvetljava, lahko se pa izvede, če bodo potrebe oziroma interesi po njej. V primeru izgradnje se uporabljajo svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja.
18. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
Na širšem območju OPPN se nahaja obstoječe TK omrežje, ki omogoča priključitev.
Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija iz PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.
Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca.
19. člen 
(ogrevanje) 
Objekti v območju OPPN se ogrevajo individualno. Dopustna je uporaba vseh virov ogrevanja.
20. člen 
(odvoz odpadkov)
Na severovzhodni strani soseske ob priključevanju napajalne ceste na novo predvideno obvoznico, se uredi mesto z zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Prostor za zbiranje odpadkov se uredi tako, da se okoli zasadi živa meja ali katero drugo zelenje, proti glavni dostopni poti pa se postavi stebričke, tako narazen, da je možna manipulacija smetiščnih kontejnerjev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
21. člen
(kulturna dediščina)
Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine.
Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:
– strokovni nadzor nad posegi.
V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Novo mesto vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
– odkritje arheološke ostaline
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJENJE NARAVE 
22. člen
(varstvo naravne) 
Pri načrtovanju objektov v območju OPPN naj se upoštevajo splošne naravovarstvene smernice, ki so objavljene na naslovu: http://www.zrsvn.si/dokumenti/75/2/2016/Splosne_ naravovarstvene_smernice_za_urejanje_prostora_4240.pdf
V primeru izvedbe celovite presoje vplivov na okolje naj se upoštevajo omilitveni ukrepi, določeni v okoljskem poročilu in njegovem dodatku za varovana območja. Splošne in posebne naravovarstvene usmeritve so podane v splošnih naravovarstvenih smernicah, zato v nadaljevanju podajamo le konkretne pogoje, usmeritve in priporočila.
Načrtovana gradnja kmetijskih objektov na zemljiščih s parc. št. 580, v k.o. Artviže se nahaja na vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame (v nadaljevanju RPŠJ).
Vplivno območje in varstvene režime določa Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96, 63/97 in 46/14 – ZON-C). Zakon v 8. členu prepoveduje vse posege v okolje na vplivnem območju parka, ki bi lahko posredno ali neposredno poslabšali obstoječe stanje okolja v parku. Prepovedani so:
– vsi posegi, ki bi lahko spremenili obstoječi vodni režim Reke in kakovost vode, razen v primerih varstva pred poplavami,
– drugi posegi, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje in njihovi škodljivi vplivi segajo v park.
Posebni del
V primeru izvedbe celovite presoje vplivov na okolje naj se upoštevajo omilitveni ukrepi, določeni v okoljskem poročilu in njegovem dodatku za varovana območja.
23. člen 
(varstvo pred hrupom) 
V območju urejanja ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale večje obremenitve s hrupom, kot je dovoljeno. Dopustne so dejavnosti v skladu s predpisi, ki določajo mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa.
24. člen 
(ravnanje z rodovitno prstjo) 
Zgornjo plast humusa se pravilno odgrne, začasno in ustrezno deponira ter ponovno uporabi za rekultivacijo poškodovanih zemljišč in ureditev funkcionalnih zemljišč ob objektih.
S prstjo se ob odgrinjanju, deponiranju in vgrajevanju ravna tako, da se bo ohranila njena količina in rodovitnost in da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kakovostno zemljino.
Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi odloki.
Gradnja, transport in druge aktivnosti v zvezi z gradnjo se izvajajo tako, da bo s posegi prizadetih čim manj površin. S transportnih in gradbenih površin se prepreči emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico.
25. člen 
(varstvo pred onesnaževanjem zraka) 
Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
Ogrevanje objektov mora biti urejeno tako, da emisije v zrak ne presegajo s predpisi dovoljenih ravni.
26. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Med gradnjo se ločeno zbirajo gradbeni in drugi odpadki, glede na možnost ponovne uporabe.
IX. UPRAVLJANJE Z VODAMI 
27. člen
Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev ter izvajanju dejavnosti na območju OPPN se upošteva naslednje pogoje:
1. pri izvajanju kmetijske dejavnosti se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetovanja in v skladu z dobro prakso. Izvedbo gnojišč, gnojne jame ipd. je treba načrtovati skladno v veljavnimi predpisi,
2. vsa kanalizacija mora biti izvedena vodotesno,
3. obravnavano območje je del vodovarstvenega območja, za katerega prednostno veljajo določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Uradni list RS, št. 49/08, 72/12, 69/13). Pri načrtovanju in izvedbi predvidenih posegov v prostor (in tudi pri gnojenju) je treba preveriti njihovo dopustnost oziroma omejitve ter priložiti ustrezne strokovne podlage (npr. analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa, če je zahtevana), skladno s prej navedeno uredbo. Pri gradnji je treba zagotoviti hidrogeološki nadzor,
4. obravnavano območje je po podatkih opozorilne karte erozije del erozijskega območja, kjer so potrebni zahtevni zaščitni ukrepi. Na erozijskih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe na podlagi ustreznega geološkega poročila,
5. ob robu kala naj bo zagotovljen prost in prehoden petmetrski priobalni pas,
6. odvajanje in čiščenje vseh vrst odpadnih voda mora biti usklajeno z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15 in spremembe) in Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in spremembe) ter ostalimi področnimi predpisi,
7. obstoječi vodni viri, izviri, vodnjaki ipd. naj bodo ohranjeni in urejeni,
8. na vseh napravah in objektih, kjer bi obstajala možnost razlivanja nevarnih snovi, je treba predvideti ustrezne ukrepe za preprečevanje razlivanja teh snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, naj bo zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, ki lahko zadrži celotno prostornino v primeru razlitja,
9. za vsako rabo vode, ki presega meje splošne rabe, bo treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. Že podeljene vodne pravice je treba upoštevati in zagotoviti njihovo nemoteno izvajanje,
10. načrtovani posegi v prostor naj bodo usklajeni s tistimi posegi v prostor, ki se že izvajajo na podlagi podeljenih in veljavnih vodnih soglasij,
11. v skladu s 150. členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja/mnenja. Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja/mnenja mora biti skladna z določili ZV-1 ter Pravilnika o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09 in spremembe),
12. v primeru fazne gradnje morajo biti posamezne faze funkcionalno zaključene celote, faznost pa načrtovana na način, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni režim ali stanje voda.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
28. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
Območje OPPN se nahaja izven vseh naravnih omejitev, kot so poplavnost in visoka podtalnica.
Pri načrtovanju objektov (DGD/PZI) je potrebno upoštevati projektni pospešek tal.
Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
29. člen 
(splošne določbe) 
Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so prikazani v načrtu »Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami« (št. lista 3.2).
30. člen 
(varstvo pred požarom) 
Širjenje požara med objekti je treba omejiti z ustreznimi odmiki od meje parcel in med objekti ali z ustreznimi protipožarnimi ločitvami.
Dovoze do objektov in površine okoli njih se uporabi tudi kot dovozno pot in površine za intervencijska vozila.
Voda, potrebna za gašenje požara v stavbah, bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
X. ETAPE IZVAJANJA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
31. člen
(etapnost izvedbe) 
OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
32. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
Odstopanja pri poteku prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture ter drugih javnih površin so dopustna, v kolikor se s projektnimi rešitvami doseže ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba komunalnih priključkov, kar se obrazloži v tehničnem poročilu projektne dokumentacije.
Trase komunalnih vodov so samo idejne, točneje se jih določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
XII. KONČNE DOLOČBE 
33. člen
(vpogled OPPN) 
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na:
– Občini Hrpelje - Kozina in
– Upravni enoti Sežana.
34. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni državni in občinski inšpektorat.
35. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-18/2017-23
Hrpelje, dne 26. novembra 2020
Županja
Občine Hrpelje - Kozina 
Saša Likavec Svetelšek 

AAA Zlata odličnost