Uradni list

Številka 142
Uradni list RS, št. 142/2020 z dne 14. 10. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 142/2020 z dne 14. 10. 2020

Kazalo

2525. Pravilnik o določitvi predpostavk o projekcijah pokojninskih prejemkov na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti ali upokojitvene starosti, ki jo določi član, stran 6176.

  
Na podlagi sedmega odstavka 251. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19) minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdaja
P R A V I L N I K 
o določitvi predpostavk o projekcijah pokojninskih prejemkov na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti ali upokojitvene starosti, ki jo določi član 
1. člen 
(vsebina) 
S tem pravilnikom se določajo predpostavke, ki jih upravljavec pokojninskega sklada uporabi pri pripravi informacije o pokojninskih projekcijah na podlagi zakonsko določene upokojitvene starosti iz prvega odstavka 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) ali upokojitvene starosti, ki jo določi član dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: član), v okviru priprave potrdila o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz 251. člena ZPIZ-2.
2. člen 
(izračun privarčevanih sredstev) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada za vsakega člana oceni višino privarčevanih sredstev, ki bi jih ta imel pri upokojitveni starosti, ki je ali starost 65 let ali starost, ki jo izbere član, vendar ta ne sme biti nižja od 60 let. Starost člana se določi kot razlika med tekočim letom in mesecem ter letom in mesecem članovega rojstva.
(2) Ocena višine privarčevanih sredstev člana pokojninskega sklada predstavlja seštevek stanja sredstev na osebnem pokojninskem računu člana na dan 31. decembra preteklega koledarskega leta in ocene višine sredstev, ki jih bo član privarčeval od 1. januarja tekočega leta do upokojitvene starosti.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada pripravi dve oceni višine privarčevanih sredstev zaokrožene na eure, pri čemer upošteva upokojitveno starost in predpostavke določene v četrtem odstavku tega člena.
(4) Pri oceni višine privarčevanih sredstev na upokojitveno starost se upoštevajo naslednje predpostavke:
1. stanje sredstev na osebnem pokojninskem računu člana na dan 31. decembra preteklega leta;
2. za višino prihodnjih vplačil v dodatno pokojninsko zavarovanje do izbrane upokojitvene starosti se upošteva:
– povprečna bruto mesečna višina vplačila v korist člana v preteklem koledarskem letu;
– če je vplačilo iz prejšnje alineje nižje od zakonsko določenega minimalnega zneska vplačil, se v izračunu ocene privarčevanih sredstev upošteva zakonsko predpisana minimalna vrednost vplačil v skladu z 245. členom ZPIZ-2;
– za prihodnja vplačila se upošteva dinamika plačevanja člana, kot je veljala na koncu preteklega koledarskega leta;
– če je na dan 31. decembra preteklega koledarskega leta dodatno pokojninsko zavarovanje v mirovanju ali je sklenjeno zadržanje pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, se pri oceni višine sredstev, ki jih bo član privarčeval do izbrane upokojitvene starosti, ne upoštevajo prihodnja vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje;
3. v primeru pokojninskega načrta, ki zagotavlja naložbeno politiko življenjskega cikla člana, se za podsklad upoštevajo trenutno izbrani podskladi člana, v katerih ima naložena svoja sredstva, za prihodnja vplačila pa trenutno izbrani podsklad, v katerega se nakazuje premija, za prenos sredstev ter spremembo podsklada, v katerih ima član sredstva oziroma v katerega se vplačuje premija, se upošteva starost in podsklad namenjen starostni skupini, v katero se član uvršča, kot je to določeno v pravilih upravljanja;
4. za prenos sredstev in vplačilo premije se šteje zadnji dan meseca, ko je izpolnjen pogoj starosti;
5. za prenos sredstev se ne sme upoštevati možnost prostovoljnega prenosa sredstev, ki ga določa 249. člen ZPIZ-2 in ne upoštevanje ekonomske koristi za člane, ki jo določa četrti odstavek 311. člena ZPIZ-2 in četrti odstavek 324. člena ZPIZ-2;
6. za stroške se uporabijo najvišji stroški določeni v pravilih upravljanja;
7. za neto donosnost pokojninskega sklada se uporabijo letne stopnje donosnosti, ki jih določi upravljavec pokojninskega sklada v skladu s spodnjimi pravili glede na vrsto scenarija in vrsto pokojninskega sklada v okviru naložbene politike, ki velja za posameznega člana pokojninskega sklada:
Vrsta sklada / scenarij
Zajamčen sklad
Uravnotežen sklad
Dinamičen sklad
Pesimistični scenarij
Uporabi se zajamčena donosnost iz pokojninskega načrta pokojninskega sklada, pri čemer se za potrebe izračuna donosnosti državnih obveznic v prihodnje uporabi časovna struktura obrestnih mer mid swap rates. 
V primeru, ko je izračunana vrednost sredstev manjša od zajamčene vrednosti sredstev, se upošteva zajamčena vrednost sredstev.
Uporabi se povprečna letna donosnost benchmarka, ki najbolje odraža ciljno strukturo sklada, za obdobje 120 mesecev (v obdobju zadnjih 30 koledarskih let), ko je bila skupna donosnost 120 mesečnega obdobja najnižja, zmanjšana za povprečne letne stroške poslovanja sklada
Uporabi se povprečna letna donosnost benchmarka, ki najbolje odraža ciljno strukturo sklada, za obdobje 120 mesecev (v obdobju zadnjih 30 koledarskih let), ko je bila skupna donosnost 120 mesečnega obdobja najnižja, zmanjšana za povprečne letne stroške poslovanja sklada
Ciljni scenarij
Uporabi se donosnost iz pesimističnega scenarija povišana za realizirani povprečni letni pribitek nad zajamčeno donosnostjo iz pokojninskega načrta pokojninskega sklada v zadnjih 10 letih poslovanja zajamčenega sklada. 
V primeru, ko je izračunana vrednost sredstev manjša od zajamčene vrednosti sredstev, se upošteva zajamčena vrednost sredstev.
Uporabi se povprečna letna donosnost benchmarka, ki najbolje odraža ciljno strukturo sklada, za obdobje zadnjih 30 polnih koledarskih let zmanjšana za povprečne letne stroške poslovanja sklada. Če je zgodovina izračunavanja posamezne komponente benchmarka krajša kot 30 let, se vzame letno povprečje od začetka izračunavanja posameznega indeksa.
Uporabi se povprečna letna donosnost benchmarka, ki najbolje odraža ciljno strukturo sklada, za obdobje zadnjih 30 polnih koledarskih let zmanjšana za povprečne letne stroške poslovanja sklada. Če je zgodovina izračunavanja posamezne komponente benchmarka krajša kot 30 let, se vzame letno povprečje od začetka izračunavanja posameznega indeksa.
(5) Benchmark za določitev letne stopnje donosnosti iz prejšnjega odstavka je vodilo uspešnosti poslovanja iz izjave o naložbeni politiki pokojninskega sklada oziroma načrta upravljanja tveganj pokojninskega sklada.
3. člen 
(izračun pričakovane višine dodatne pokojnine) 
(1) Upravljavec pokojninskega sklada na podlagi dveh ocen višin privarčevanih sredstev in upokojitvene starosti iz prvega odstavka prejšnjega člena za vsakega člana izračuna pričakovano višino dodatne pokojnine v obliki doživljenjske mesečne pokojninske rente, ki za posamezna obdobja izplačevanja ne določa različnih višin, pri čemer ne sme biti upoštevana katerokoli osebna okoliščina člana razen njegove starosti in je potrebno uporabiti veljavno davčno obravnavo pokojninskih rent.
(2) Pri izračunu pričakovane višine dodatne pokojnine iz prejšnjega odstavka upravljavec pokojninskega sklada, ki ponuja izplačevanje pokojninskih rent, uporabi veljavne splošne pogoje in cenike na podlagi katerih ponuja pokojninske rente vključno z upoštevanjem letnice rojstva člana oziroma korekcijo starosti. V kolikor v splošnih pogojih za izplačevanje pokojninske rente upravljavca pokojninskega sklada letna obrestna mera in stroški niso določeni v fiksni višini oziroma v odstotku, se pri izračunu pričakovane višine dodatne pokojnine uporabi najnižja obrestna mera, ki se skladno s splošnimi pogoji lahko uporabi za izračun pokojninske rente in najvišja višina stroškov, ki se lahko skladno s splošnimi pogoji upoštevajo v izračunu pokojninske rente.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada, ki ne ponuja izplačevanja pokojninskih rent, pri izračunu pričakovane višine dodatne pokojnine iz prvega odstavka tega člena uporabi cenik za pokojninsko rento, ki je na voljo članom ob upokojitvi, ali upošteva naslednje predpostavke:
1. za verjetnost smrtnosti se uporabijo Slovenske rentne tablice smrtnosti SIA65 iz leta 2010 iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika in sicer tako, da je verjetnost smrtnosti za moške in ženske stare x let rojene v posameznem letu enaka vsoti 50 % verjetnosti smrtnosti za ženske stare y let in 50 % verjetnosti smrtnosti za moške stare z let, pri čemer za starost moških in žensk upošteva korigirano starost glede na leto rojstva;
2. uporabi se letna obrestna mera v višini 0,5 %;
3. upoštevajo se stroški izplačevanja pokojninskih rent v višini 12 % od rente.
4. člen 
(informacija članu) 
(1) Informacijo o pričakovani višini dodatne pokojnine upravljavec pokojninskega sklada članu posreduje v potrdilu o pravicah iz dodatnega pokojninskega zavarovanja iz 251. člena ZPIZ-2.
(2) Upravljavec pokojninskega sklada poda članu informacijo o ocenjenih zneskih pričakovane višine dodatne pokojnine zaokrožene na eure za oba scenarija v zvezi z donosnostjo pokojninskega sklada v obdobju do upokojitve.
KONČNA DOLOČBA 
5. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0072-7/2020/10
Ljubljana, dne 5. oktobra 2020
EVA 2020-2611-0030
Janez Cigler Kralj 
minister 
za delo, družino, socialne zadeve 
in enake možnosti 

AAA Zlata odličnost