Uradni list

Številka 108
Uradni list RS, št. 108/2020 z dne 7. 8. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 108/2020 z dne 7. 8. 2020

Kazalo

2084. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 273 Tovil (za enoto urejanja prostora VI-521 ter dele enot urejanja prostora VI-371, VI-372, VI-374 in VI-672), stran 4640.

  
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 14. seji dne 6. 7. 2020 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 273 Tovil (za enoto urejanja prostora VI-521 ter dele enot urejanja prostora VI-371, VI-372, VI-374 in VI-672) 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 273 Tovil (za enoto urejanja prostora VI-521 ter dele enot urejanja prostora VI-371, VI-372, VI-374 in VI-672) (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen 
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) 
(1) S tem odlokom sta načrtovani gradnja večstanovanjske stavbe s pripadajočimi ureditvami in ureditev parka ob Gradaščici.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja, pogoje za odstranitev objektov, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za ureditev utrjenih, zelenih in parkovnih površin, pogoje za vodne ureditve ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
3. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1. 
Načrt namenske rabe prostora
1.1
Izsek iz občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) z mejo območja OPPN 
M 1:5000
2. 
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
2.1 
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
M 1:2000
3. 
Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1 
Katastrski načrt s prikazom območja OPPN
M 1:1000
3.2 
Geodetski načrt s prikazom območja OPPN
M 1:500
3.3
Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu
M 1:1000
3.4 
Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije 
in prikazom javnega dobra – prikaz 
na geodetskem načrtu
M 1:500
4. 
Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1 
Odstranitev objektov
M 1:500
4.2
Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – regulacijska karta
M 1:500
4.3
Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja
M 1:500
4.4
Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 1. kleti
M 1:500
4.5
Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 2. kleti
M 1:500
4.6
Značilni prerezi in pogledi
M 1:500
4.7
Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija
M 1:500
4.8
Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
M 1:500
4.9
Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom
M 1:500
4. člen 
(priloge OPPN) 
Priloge OPPN so:
1. prikaz stanja prostora,
2. izvleček iz OPN MOL ID,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. okoljsko poročilo,
7. povzetek za javnost.
5. člen 
(izdelovalec OPPN) 
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s. p., Ljubljana, pod številko projekta UP 09-006 v januarju 2020.
II. OBMOČJE OPPN 
6. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN zajema enoto urejanja prostora VI-521 ter dele enot urejanja prostora VI-371, VI-372, VI-374 in VI-672 vzdolž njene severne meje.
(2) Območje obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1695, 1696, 1697, 1727/6, 1728/2, 1728/3, 1728/4, 1728/5, 1728/7, 1728/8, 1728/9, 1728/10, 1728/12, 1728/13, 1728/22, 1730/1, 1730/2, 1730/4, 1730/5, 1731/5, 1731/6, 1731/7, 1731/8, 1731/9, 1735/3, 2002/45, 2002/46, 2002/47 in 2002/48 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1743/1, 2002/1 in 2002/33, vse v katastrski občini (1723) Vič.
(3) Površina območja OPPN znaša 17.940 m2.
(4) Območje OPPN je razdeljeno na tri prostorske enote:
– S – površine, namenjene gradnji večstanovanjske stavbe,
– Z – površine, namenjene urejanju javnih zelenih in vodnih površin,
– C – površine, namenjene urejanju javnih cest in parkirnih površin.
(5) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 
7. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje je prometno dobro dostopno po obstoječih cestah in poteh, ki so del sistema širšega območja. Območje se za motorni promet navezuje na Koprsko ulico. Obstoječe križišče Mencingerjeve in Koprske ulice je ustrezno dimenzionirano.
(2) Pešcem je poleg hodnikov ob Koprski ulici ter pešpoti ob obstoječem parku, ki se nahaja vzhodno od območja, namenjena tudi nova povezovalna pešpot v smeri vzhod-zahod na južni strani Gradaščice, ki se navezuje na obstoječe pešpoti v sosednjih enotah urejanja prostora na vzhodni in zahodni strani. Površine na severni in južni strani Gradaščice so povezane z načrtovano brvjo.
(3) Kolesarske poti, ki potekajo vzdolž Jamove ceste in ob Gradaščici, so v območju OPPN na južni strani vodotoka dopolnjene z načrtovano dvosmerno kolesarsko stezo, ki se na vzhodni in zahodni strani območja naveže na obstoječi sistem kolesarskih poti.
(4) Najbližje postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov je ob Tržaški cesti v oddaljenosti približno 200 m.
(5) V severnem delu območja OPPN je predviden park kot del obvodne ureditve vodotoka Gradaščica in kot podaljšek že obstoječega parka z otroškimi igrali, ki je vzhodno od območja OPPN. Načrtovani sta regulacija struge Gradaščice in ureditev njenega priobalnega zemljišča.
(6) Poplavna varnost območja OPPN, ki je ogroženo s stoletnimi visokimi vodami, bo izboljšana s celovitimi protipoplavnimi ukrepi, načrtovanimi z etapo 1.A Uredbe o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 72/13 in 3/17, v nadaljnjem besedilu: DPN).
(7) Po Jamovi cesti in dovozni cesti na vzhodni strani območja OPPN potekata obstoječa komunalna in energetska infrastruktura, na kateri je treba priključiti načrtovano stavbo. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi in dograditi nekatere komunalne vode zunaj območja OPPN. Zunaj območja OPPN sta delno načrtovana gradnja vodovodnega omrežja, elektrokabelske kanalizacije, elektronskega komunikacijskega omrežja in omrežja javne razsvetljave ter izliv iz kanala za odvod padavinskih in poplavnih voda v Gradaščico.
(8) Venec načrtovane stavbe je od obstoječe večstanovanjske stavbe v sosednji enoti urejanja prostora odmaknjen več, kot znaša višina načrtovane stavbe, merjene do njenega venca. V popoldanskih urah novo predvidena stavba v okviru dopustnih normativov, ki so določeni v 29. členu tega odloka, vpliva na osončenje obstoječe večstanovanjske stavbe vzhodno od območja OPPN.
(9) Južno od območja OPPN se nahaja gospodarska cona z različnimi proizvodnimi in skladiščnimi dejavnostmi. Za omilitev vpliva sta na južni strani območja predvidena zeleni pas z visoko vegetacijo in polna ograja v absorpcijski izvedbi.
(10) Širše območje je opremljeno z družbeno infrastrukturo, ki zadovoljuje potrebe novih stanovanjskih površin. Osnovna šola Bičevje je od območja oddaljena približno 600 m, vrtec Viški gaj, enota Zarja, pa približno 500 m. V oddaljenosti približno 400 m jugovzhodno od območja OPPN je večja mestna rekreacijska površina, športni park Svoboda. V oddaljenosti približno 150 m zahodno od območja OPPN je večje nakupovalno središče Interspar. Severno od območja OPPN stoji cerkev sv. Antona Padovanskega.
(11) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
8. člen 
(dopustni objekti in dejavnosti) 
(1) V prostorski enoti S so nadstropja in deli pritličij namenjeni stanovanjem, javni program je dopusten v pritličjih, parkiranje je v kletnih etažah. V kletnih etažah in v pritličjih so dopustne tudi shrambe, kolesarnice, tehnični prostori in podobno.
(2) V prostorski enoti S so dopustni:
– 11220
Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11301
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 12420
Garažne stavbe: samo garaže, pokrita parkirišča in kolesarnice; dopustne so v kleti,
– parkirne površine za osebna motorna vozila za lastne potrebe: samo ob lokalni cesti.
(3) V prostorski enoti S so v pritličju pod pogojem, da se zagotovi neposreden zunanji dostop, dopustne tudi:
– 12112
Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarna, slaščičarna ali bife do 70,00 m2 BTP stavbe (samo v srednjem in zahodnem podstavku),
– 12202
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203
Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetja,
– 12301
Trgovske stavbe: samo samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal in prodajne galerije do 700,00 m2 BTP stavbe,
– 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti: vse, razen avtopralnice, do 300,00 m2 BTP stavbe,
– 12620
Muzeji, arhivi in knjižnice: samo galerije in knjižnice,
– 12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za neinstitucionalno izobraževanje,
– 12640
Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante,
– 12650
Stavbe za šport: samo telovadnice za fitnes, aerobiko, ples in jogo, wellness, fizioterapija in podobno.
(4) V prostorski enoti Z so dopustni:
– kolesarske steze in pešpoti,
– vodnogospodarske ureditve: prestavitev in ureditev vodotoka,
– brv,
– pomoli, dostopi do vode (tudi stopnice) in utrjene brežine vodotoka.
(5) V prostorski enoti C so dopustni:
– 21120 
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: samo lokalna cesta in parkirišče.
(6) Na celotnem območju OPPN so dopustni:
– objekti, vodi in naprave komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture: v prostorski enoti Z samo v podzemni izvedbi,
– parkovne površine, drevoredi, posamezna drevesa, površine za pešce, trgi in biotopi,
– otroška igrišča: v prostorski enoti Z samo na parceli Z/3 in na delu parcele Z/1, zahodno od igral,
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), opazovalnice.
9. člen 
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) 
(1) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti S sta naslednji:
– večstanovanjska stavba je sestavljena iz zgornjega dela lomljene oblike, ki je postavljen na tri pritlične podstavke nepravilnih oblik. Stavba je podkletena,
– na severni strani stavbe je trg, ki je preko dveh tlakovanih pasaž povezan z zelenimi površinami na južni strani stavbe. Vhodi v stavbo so dopustni na severni in vzhodni strani ter iz pasaž. Na južni strani je načrtovano otroško igrišče z igrali,
– na severni strani stavbe v območju trga ter na severni strani zahodnega podstavka je dopustna ureditev sezonskih gostinskih vrtov brez nadstreškov, nosilnih konstrukcij in ograj,
– na južni strani stavbe so odprte bivalne površine, namenjene stanovalcem stavbe, na katerih je dopustna ureditev otroških igrišč, postavitev vadbenega orodja ter izvedba ureditev za počitek in rekreacijo,
– v največ 4,00 m širokem pasu ob stavbi je dopustna ureditev zasebnih vrtov stanovanjskih enot. Ostale zunanje površine so delno tlakovane, delno ozelenjene,
– na južni strani prostorske enote je v osrednjem in vzhodnem delu 15,00 metrov širok zeleni pas (ZP) z intenzivno ozelenitvijo,
– na severovzhodni strani so površine za rekreacijo in druženje stanovalcev, navezane na parkovno ureditev v prostorski enoti Z,
– na vzhodni strani je z dovozne ceste C lociran uvoz v podzemno garažo pod stavbo,
– na južni strani prostorske enote S je obvezna postavitev polne ograje v absorpcijski izvedbi. Potek ograje je določen v grafičnih načrtih št. 4.2 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – regulacijska karta« in 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«,
– višinska kota terena ob stavbi je prilagojena koti pritličja. Višinska kota terena na vzhodni strani stavbe je prilagojena niveleti hodnika za pešce ob dovozni cesti C,
– po južnem in vzhodnem robu odprtih bivalnih površin ob stavbi ter ob cesti C so poleg dreves, ki se ohranjajo, zasajena nova drevesa.
(2) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti Z sta naslednji:
– severno od stavbe je javni park kot del obvodne ureditve vodotoka Gradaščica in podaljšek že obstoječega parka z otroškimi igrali, vzhodno od območja OPPN,
– severni in južni del parka sta povezana z brvjo čez Gradaščico,
– na celotnem območju parka je načrtovana postavitev mikrourbane opreme (klopi, koši za odpadke ipd.). Na parceli Z/3 in delu parcele Z/1, zahodno od brvi, je dopustna postavitev otroških igral,
– na parceli Z/2 parkovne ureditve obsegajo le ureditev struge in brežin vodotoka, izvedbo brvi preko Gradaščice, zatravitev, zasaditev z obvodno vegetacijo in urejanje biotopov,
– na južni strani Gradaščice v smeri vzhod-zahod poteka pot za pešce in kolesarje. Na obeh straneh Gradaščice je drevored. Teren se spušča proti strugi vodotoka. Višinske razlike proti strugi vodotoka je dopustno premostiti z nizkimi terasami in ozelenjenimi brežinami. Na obeh bregovih je dopustna ureditev ploščadi in dostopov do vodne površine v leseni ali tlakovani izvedbi,
– sistem pešpoti povezuje zunanje površine ob večstanovanjski stavbi z javnimi parkovnimi površinami v prostorski enoti Z,
– zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – regulacijska karta« in št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
10. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Na območju OPPN so nad terenom dopustni enostavni in nezahtevni objekti v skladu z določili 9., 11. in 12. člena tega odloka. Pri umeščanju, dimenzioniranju ter oblikovanju enostavnih in nezahtevnih objektov je treba upoštevati tudi druga določila tega odloka.
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vodnih zbiralnikov in pomožnih infrastrukturnih objektov za potrebe načrtovanih objektov v območju OPPN v skladu z določili tega odloka o pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
11. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov) 
(1) Fasade stavbe morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov ter usklajene v barvah in materialih.
(2) Streha stavbe mora biti ravna, v terasnem delu pohodna ali zazelenjena. Streha nad zadnjo etažo stavbe mora biti zelena, razen v območju svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi.
(3) Ograje balkonov in teras morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene. Ograje na robu terasne etaže in na robu podstavkov morajo biti transparentne.
(4) Objekte za oglaševanje za lastne potrebe je dopustno umestiti le na fasado stavbe v nivoju pritličja. Oblikovno morajo biti prilagajeni značaju stavbe. Oglaševanje za dejavnosti v objektu je treba reševati celostno, napisne table, ki označujejo poslovne dejavnosti v stavbi, morajo biti enakih dimenzij. Dopustno jih je namestiti na nosilce, ki omogočajo namestitev več tabel hkrati in preprosto menjavo brez posegov v fasado stavbe.
(5) Razmejitev med zasebnimi vrtovi in drugimi zunanjimi površinami ob stavbi je dopustna z ozelenjenimi žičnatimi ograjami ter z živo mejo z višino do največ 1,50 m. Na meji med dvema zasebnima vrtovoma so dopustne enotno oblikovane ograje za cel objekt z višino do največ 2,00 m. Zasebni vrtovi, ki segajo v zeleni pas na južni strani območja, morajo biti intenzivno ozelenjeni, ograditev je dopustna le z živo mejo.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) 
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– vse ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi,
– trg, ploščadi in pešpoti morajo biti tlakovani, opremljeni z mikrourbano opremo in primerno osvetljeni,
– intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton,
– obstoječe drevje je treba ohraniti v skladu z arboristično stroko in ga dopolniti z novo zasaditvijo,
– v zunanjo ureditev prostorske enote S je treba vključiti zeleni bor, ki predstavlja naravno vrednoto in ga je treba obvezno ohraniti,
– v prostorski enoti S je treba poleg dreves, ki se ohranjajo, na raščenem terenu zasaditi nova drevesa z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m. Skupno število dreves v prostorski enoti S je najmanj 45,
– parkovna ureditev v prostorski enoti Z mora biti funkcionalno povezana s sosednjimi območji,
– na parceli, namenjeni gradnji stavbe, je treba zagotoviti najmanj 30 % odprtih bivalnih površin, od teh mora biti površin, namenjenih za otroško igrišče, najmanj 7,50 m2 na stanovanje. Za odprte bivalne površine se štejejo vse zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke),
– od zahtevanega deleža odprtih bivalnih površin jih mora biti najmanj 50 % na raščenem terenu,
– otroška igrišča v prostorski enoti S morajo biti namenjena skupni rabi vseh prebivalcev stavbe,
– na jugovzhodni strani območja je načrtovan zatravljen vtočni lijak. Teren na južni strani območja mora biti oblikovan tako, da bosta padavinska in poplavna voda odtekali v smeri proti zatravljenemu vtočnemu lijaku,
– odprte bivalne površine na južni in zahodni strani stavbe je dopustno ograditi. Ob južni meji območja OPPN je načrtovana polna ograja z višino 2,50 m, v ostalem delu pa je dopustna transparentna kovinska ograja z višino do 2,20 m ali živa meja. Ograditev površin na severni strani stavbe ni dopustna. Zagotoviti je treba dostop za intervencijska vozila ter dostop za vzdrževanje vtočne glave z grabljami pri kanalu za padavinske in poplavne vode,
– polna ograja ob južni meji območja mora biti izvedena v absorpcijski izvedbi. Ograja mora biti izvedena tako, da na stiku z raščenim terenom omogoča pretakanje vode s sosednjih zemljišč na južni strani območja OPPN. Pri oblikovanju ograje je treba uporabljati elemente za optično zmanjšanje njene dolžine in višine (členitev v vodoravni in navpični smeri ipd.),
– višinske razlike morajo biti v čim večji meri premoščene z ozelenjenimi brežinami ali z opornimi zidovi z višino do 1,00 m. Višji oporni zidovi so dopustni le izjemoma, če so nujno potrebni na območju vodnogospodarskih objektov in ureditev,
– elementi mikrourbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno,
– za zunanjo ureditev posamezne prostorske enote mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture.
(2) Pogoji za gradnjo na vodnem in priobalnem zemljišču so naslednji:
– objekti na vodnem in priobalnem zemljišču morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da so varni v vseh hidroloških pogojih ter da imajo čim manjši vpliv na režim in stanje voda,
– svetla odprtina premostitvenega objekta (brvi) mora zagotavljati pretočnost za 100-letne visoke vode z ustrezno varnostno višino do spodnjega roba premostitve,
– dopustni so odstranitev obstoječih betonskih zidov ob vodotoku ter prestavitev in preoblikovanje struge tako, da so izboljšane hidrološko hidravlične in morfološke lastnosti vodotoka,
– izvedba korita struge do višine 0,50 m nad dnom je dopustna v betonski izvedbi,
– brežine ob vodotoku morajo biti oblikovane čim bolj sonaravno. V delih, kjer zaradi naklona brežine sonaravno oblikovanje ni mogoče, so dopustni nizke ozelenjene terase, kamnomet, poplet in podobne ureditve, ni pa dopustna ureditev betonske brežine,
– po izvedbi ureditev v prostorski enoti Z oziroma pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za stavbo v prostorski enoti S morata biti v skladu s predpisi, ki urejajo področje voda in podrobnejši način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda, izvedena odmera vodnega zemljišča in določen status tega vodnega zemljišča,
– upoštevati je treba elaborat Hidrološko hidravlična študija v sklopu priprave OPPN Tovil, št. L36/19, ki jo je izdelal IZVO-R d. o. o., v septembru 2019,
– za vse posege na vodnem in priobalnem zemljišču mora biti izdelan detajlni hidravlični elaborat in pridobljeno vodno soglasje.
(3) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnih načrtih št. 4.2 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – regulacijska karta« in št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«, trasa intervencijske poti pa je določena v grafičnem načrtu št. 4.9 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom«.
13. člen 
(regulacijski elementi) 
(1) Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– gradbena meja pod zemljo (GMz) je črta, ki je stavba v kletnih etažah ne sme preseči, lahko se je dotika z zunanjo linijo nosilne konstrukcije ali pa je od nje odmaknjena v notranjost parcele, namenjene gradnji; zaščitna konstrukcija gradbene jame mora biti izvedena znotraj GMz,
– meja priobalnega zemljišča (PZ) omejuje 5,00 m širok pas, merjeno od zgornjega roba brežine. Na vodnem in priobalnem zemljišču gradnja stavb ni dopustna. Dovoljena je gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na infrastrukturo,
– meja varovalnega pasu zelenega bora (VPB) je zunanji rob območja varovalnega pasu naravne vrednote, kjer gradnja stavbe ni dovoljena, ostali posegi pa so omejeni,
– terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem zadnje tipične etaže stavbe. Bruto tlorisna površina (BTP) terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod vencem stavbe,
– višina stavbe (h) je najvišja dopustna višina stavbe. Merjena je od kote zaključnega tlaka v pritličju stavbe do venca zadnje etaže stavbe. Nad njo je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje stavbe, inštalacijske jaške, jaške dvigal, dostope na streho, transparentno zaščitno ograjo z višino največ 1,10 m, svetlobnike in podobno. Ti elementi, razen jaškov dvigal in inštalacijskih jaškov, morajo biti od roba fasade zadnje etaže odmaknjeni najmanj 1,00 m proti notranjosti stavbe,
– višina venca (hv) je največja dopustna višina venca zadnje tipične etaže pod terasno etažo. Venec stavbe je konstrukcijski element na zunanjem obodu stavbe v ravnini stropa zadnje cele etaže, neposredno pod teraso,
– meja zelenega pasu z intenzivno ozelenitvijo (ZP) omejuje 15,00 m širok pas na južni strani prostorske enote S v osrednjem in vzhodnem delu, merjeno od meje območja OPPN.
(2) Regulacijski elementi so določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – regulacijska karta« in št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(3) Točke za zakoličbo GMz so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
14. člen 
(tlorisni gabariti) 
(1) Tlorisne dimenzije stavbe nad terenom obsegajo vse dele stavbe nad terenom, vključno z ložami in balkoni ter brez napuščev in konzolnih nadstreškov nad vhodi in uvozom.
(2) Tlorisne dimenzije stavbe nad terenom so:
– pritlični podstavki so nepravilnih geometrijskih oblik v okviru največjih dopustnih tlorisnih dimenzij:
– zahodni podstavek: 64,50 m x 32,00 m, 
– srednji podstavek: 36,00 m x 44,95 m, 
– vzhodni podstavek: 65,95 m x 29,50 m, 
– nadstropni del je nepravilne tlorisne oblike:
– dolžina: 144,75 m, 
– širina: od 18,00 m do 21,50 m, 
– terasni del mora biti členjen v tri ločene volumne: zahodni del, srednji del in vzhodni del:
– razdalja med vzhodnim in srednjim delom ter razdalja med srednjim in vzhodnim delom je najmanj 15,00 m, 
– odmik terasne etaže od roba najbolj izpostavljenega dela stavbe v zadnji etaži pod vencem stavbe mora biti najmanj 2,00 m, razen v delu, kjer so vertikalna komunikacijska jedra in inštalacijski jaški. Na vzhodni strani mora biti terasna etaža od roba najbolj izpostavljenega dela stavbe v zadnji etaži pod vencem stavbe odmaknjena najmanj 4,00 m, 
– največja tlorisna dimenzija stavbe je 152,00 m x 47,00 m.
(3) Izvedba kleti je dopustna znotraj GMz.
(4) Tlorisne dimenzije novo predvidene stavbe so določene v grafičnih načrtih št. 4.2 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – regulacijska karta« in št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
(5) Lega in tlorisna dimenzija stavbe ter potek GMz so določeni s točkami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi in utemeljitvi OPPN.
15. člen 
(višinski gabariti in etažnost) 
(1) Višinski gabarit stavbe je:
– etažnost nad terenom: P+3N+2T,
– višina h = največ 21,50 m,
– višina hv = največ 15,50 m.
(2) Dopustna je izvedba dveh kletnih etaž.
(3) Višinski gabarit stavbe je določen v grafičnih načrtih št. 4.2 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – regulacijska karta« ter št. 4.6 »Značilni prerezi in pogledi«.
16. člen 
(višinske kote terena in pritličja) 
(1) Višinska kota pritličja stavbe je 294,50 m n. v.
(2) Višinske kote terena:
– kote zunanje ureditve se morajo prilagajati koti dostopne ceste, kotam raščenega terena in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih,
– višinska kota zunanje ureditve ob stavbah naj bo vsaj 0,30 m nižja od kote pritličja, razen tik ob vhodih v stavbo, kjer je dopustno lokalno prilagajanje zunanje ureditve koti pritličja z naklonom stran od stavbe,
– najvišja dopustna kota utrjenega terena v prostorskih enotah Z in S: 294,20 m n. v., razen tik ob vhodih v stavbo, kjer je najvišja dopustna kota 294,50 m n. v.,
– na južni strani prostorske enote S, kjer nadvišanje terena ni dopustno, je treba ohranjati, obstoječo koto terena na način, da bo zagotovljeno pretakanje poplavne vode v smeri proti vtočnemu lijaku.
(3) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnem načrtu št. 4.7 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
17. člen 
(zmogljivost območja) 
(1) Površina območja OPPN:
17.940 m²
(2) Prostorska enota S:
– površina prostorske enote
9.840 m²
– BTP stavbe S nad terenom 
največ 17.000 m²
– BTP kletnih etaž stavbe S
11.000 m²,
od tega 9.700 m2 površine, namenjene servisnim prostorom stavbe (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije)
– število stanovanjskih enot
140,
od tega največ 60 oskrbovanih stanovanj
(3) Površina prostorske enote C
875 m²
(4) Površina prostorske enote Z
7.225 m²
(5) BTP stavbe je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).
18. člen 
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) 
(1) Dopustna je odstranitev vseh obstoječih objektov.
(2) Na obstoječih legalno zgrajenih objektih v območju OPPN so do odstranitve dopustna le redna vzdrževalna dela.
19. člen 
(objekti, predvideni za odstranitev) 
(1) Pred začetkom gradnje stavbe v prostorski enoti S morajo biti odstranjeni naslednji obstoječi objekti:
– O1 na zemljišču s parcelno številko 1728/2, katastrska občina (1723) Vič,
– O2 na zemljišču s parcelno številko 1728/3, katastrska občina (1723) Vič,
– O3 na zemljiščih s parcelnima številkama 1728/10 in 1728/13, obe katastrska občina (1723) Vič,
– O4 na zemljiščih s parcelnimi številkami 1728/5, 1728/10 in 1728/13, vse katastrska občina (1723) Vič,
– O5 in O6 na zemljišču s parcelno številko 1728/5, katastrska občina (1723) Vič,
– O7 na zemljiščih s parcelnimi številkami 1696, 2002/45, 2002/46 in 2002/47, vse katastrska občina (1723) Vič,
– O8 na zemljišču s parcelno številko 1696, katastrska občina (1723) Vič,
– balinišče in nadstrešek nad njim na zemljiščih s parcelnima številkama 1696 in 2002/47, obe katastrska občina (1723) Vič.
(2) Objekti, ki so predvideni za odstranitev, so določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Odstranitev objektov«.
V. NAČRT PARCELACIJE 
20. člen 
(načrt parcelacije) 
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. Prostorska enota S
– S/1: parcela, namenjena gradnji stavbe, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1728/2, 1728/3, 1728/4, 1728/7, 1728/12 in 1730/2 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1728/5, 1728/8, 1728/9, 1728/10, 1728/13, 1730/1 in 2002/48, vse katastrska občina (1723) Vič.
Površina S/1 znaša 9.558 m2.
– S/2: parcela, namenjena gradnji parkirnih mest, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama: 1728/8 in 1731/6, obe katastrska občina (1723) Vič.
Površina S/2 znaša 68 m2.
– S/3: parcela, namenjena ureditvi zelenice, ki obsega zemljišče s parcelno številko 1728/22, katastrska občina (1723) Vič.
Površina S/3 znaša 214 m2.
2. Prostorska enota C
– C: parcela dovozne ceste C, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1727/6, 1730/5, 1731/5 in 1735/3 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1728/8, 1728/9, 1730/1, 1731/6, 1731/9 in 1743/1, vse katastrska občina (1723) Vič.
Površina C znaša 875 m2.
3. Prostorska enota Z
– Z/1: parcela, namenjena ureditvi parka, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1695, 1696, 1697, 2002/1 in 2002/33, vse katastrska občina (1723) Vič.
Površina Z/1 znaša 1.709 m2.
– Z/2: parcela, namenjena ureditvi vodotoka, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1695, 1696, 1697, 2002/1, 2002/33 in 2002/47, vse katastrska občina (1723) Vič.
Površina Z/2 znaša 2.014 m2.
– Z/3: parcela, namenjena ureditvi parka, ki obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1730/4, 1731/7, 2002/45 in 2002/46 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1695, 1696, 1728/5, 1728/10, 1728/13, 1730/1, 1731/8, 1731/9, 2002/1, 2002/47 in 2002/48, vse katastrska občina (1723) Vič.
Površina Z/3 znaša 3.502 m2.
(2) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi in utemeljitvi OPPN.
21. člen 
(javne površine) 
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, so parcele z oznakami Z/1, Z/2, Z/3 in C.
(2) Površina, namenjena javnemu dobru, meri 8.100 m2.
(3) Javne površine so določene v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
22. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Posegi, ki so dopustni na obstoječih objektih, odstranitve, ureditev javnih površin, ureditev zelenic, vodnogospodarske ureditve ter ureditev prometne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so lahko izvedeni v posameznih ločenih etapah.
(2) Stavbo in pripadajoče ureditve v prostorski enoti S je treba izvajati v eni etapi.
(3) Pred začetkom gradnje stavbe in pripadajočih ureditev v prostorski enoti S je treba izvesti zatravljen vtočni lijak, vtočni jašek z grabljami in odvodni kanal do Mestne Gradaščice, ki bodo zagotovili odvodnjavanje poplavnih vod z jugovzhodnega dela območja OPPN. Pred začetkom gradnje mora biti izvedena 1A faza protipoplavnih ukrepov, določena z Uredbo o Državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 72/13 in 3/17).
(4) Pred začetkom uporabe stavbe morajo biti izvedeni:
– protipoplavni omilitveni ukrepi v skladu s Hidrološko hidravlično študijo v sklopu priprave OPPN Tovil, št. L36/19, ki jo je izdelal IZVO-R d.o.o., v septembru 2019,
– odstranitev vseh obstoječih objektov, predvidenih za odstranitev,
– rekonstrukcija dovozne ceste na parceli C,
– brv, ureditev vodotoka in parkovna ureditev v prostorski enoti Z,
– polna ograja v absorpcijski izvedbi v prostorski enoti S,
– infrastruktura, ki je potrebna za priključitev stavbe na komunalno in energetsko omrežje.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
23. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. Ker predhodna ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni bila izdelana, je priporočljivo izvesti predhodne arheološke raziskave.
(2) Če predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin treba Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se izvajajo zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(4) Investitor mora najmanj 10 dni pred začetkom gradbenih del z nameravanimi posegi pisno seznaniti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Območna enota Ljubljana.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
24. člen 
(splošno) 
Za območje OPPN je izdelano okoljsko poročilo. V času gradnje in uporabe je treba upoštevati ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov, podane v Okoljskem poročilu za območje med Jamovo cesto in bivšo tovarno Tovil v Ljubljani (izdelal OIKOS d.o.o., št. 1235/10, december 2010, dopolnjeno v aprilu 2011) ter v Okoljskem poročilu za OPPN 273 Tovil za EUP VI-521 ter dele EUP VI-371, VI-372, VI-374 in VI-672 »Okoljsko poročilo v fazi predloga OPPN« (izdelal AD-SVETOVANJE, Anes Durgutović, s. p., št. 161-2018, september 2019).
25. člen 
(varstvo vode in podtalnice) 
(1) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba urediti tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin. Padavinske vode je dopustno voditi v vodotok le pod pogojem, da ne bo negativnih vplivov na pretočnost vodotoka. V nadaljnji fazi projektiranja je treba računsko ovrednotiti vpliv padavinskih voda na pretočnost vodotoka ter podati rešitve za zadrževanje padavinske vode, če je to potrebno.
(2) Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Načrtovana gradnja se nahaja na vodovarstvenem območju, na širšem območju vodnega telesa vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane z oznako VVO III.
(4) Pri načrtovanju in izvajanju gradnje je treba upoštevati določila veljavnih predpisov za gradnjo na vodovarstvenem območju.
(5) Z gradnjo je dovoljeno poseganje v območje podzemne vode v vodonosniku v primeru, da pretok podzemne vode in s tem transmisivnost v vodonosniku pod območjem gradnje nista zmanjšana za več, kot so z veljavnimi predpisi določene dovoljene izjeme (10 %). V nadaljnjih fazah projektiranja je treba ustreznost rešitve preveriti. Rešitev je ustrezna, če transmisivnost v vodonosniku pod območjem gradnje ni zmanjšana za več kot 10 %.
(6) Gladina podzemne vode se nahaja približno 2 metra pod koto terena. Pomembnejši vodonosnik (zgornji prodni vodonosnik) za oskrbo s pitno vodo se nahaja na globini 30 do 33 metrov.
(7) Investitor si mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.
(8) V projektu je treba predvideti rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode skladno s sodobnimi tehnološkimi rešitvami.
(9) Objekti komunalne, energetske, elektronske telekomunikacijske in prometne infrastrukture, ki potekajo vzporedno z vodotokom, morajo biti v takšni oddaljenosti od struge, da je zagotovljena stabilnost brežin in struge ter zagotovljena varnost infrastrukturnih objektov tudi v primeru poškodovanja vodotoka in vodnogospodarskih ureditev zaradi visokih voda. Na odsekih, kjer trasa javne infrastrukture poteka po vodnem in priobalnem zemljišču, je treba upoštevati tudi prometno obremenitev in predvideti zaščito cevi pred poškodbami zaradi mehanizacije za potrebe vodnogospodarske službe.
26. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju OPPN se nahaja naravna vrednota Ljubljana Vič – zeleni bor, ident. št. 8717.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati naslednje varstvene usmeritve:
– varovati je treba koreninski sistem drevesa,
– na mestih, kjer je poseganje v koreninski sistem neizogibno, je treba izvajati ročni ali drug manj destruktiven izkop,
– površin, pod katero rastejo korenine, ni dovoljeno odkopavati, nasipati in utrjevati s težkimi stroji. Na te površine ni dovoljeno odlagati gradbenega materiala in postavljati gradbenih zabojnikov,
– morebitne poškodbe korenin mora čim prej oskrbeti za to usposobljen strokovnjak. Paziti je treba, da ne pridejo v stik s cementnim mlekom ali katerim drugim, koreninam škodljivim sredstvom,
– ograje se v varovalnem pasu zelenega bora lahko gradijo le s točkovnimi temelji, ki morajo biti od osi debla oddaljeni najmanj 5 m.
(3) Za posege v območju varovalnega pasu zelenega bora je treba pridobiti mnenje Zavoda RS za varstvo narave.
(4) K projektni dokumentaciji DGD je treba priložiti mnenje strokovne organizacije, usposobljene za proučevanje in opazovanje ptic, o opravljenem opazovanju prisotnosti skovika. V primeru ugotovljene prisotnosti je treba na primerni lokaciji urediti gnezdilnico in pridobiti mnenje Zavoda RS za varstvo narave.
27. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Prezračevanje vseh delov stavbe je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe (npr. iz sanitarnih prostorov stanovanj) je treba speljati nad streho stavbe.
(2) Prezračevanje podzemnih garaž mora biti izvedeno z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren. Odpadni zrak iz garaž je treba odvajati na mestih, kjer v neposredni bližini ni otroških igrišč in stanovanj.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(4) V času gradnje je treba upoštevati predpise o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč.
28. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati elaborat zaščite pred hrupom v stavbah in zagotoviti ustrezno zvočno izolativnost fasadnih elementov skladno z veljavnimi predpisi.
(3) Na območju OPPN niso predvidene dejavnosti, ki bi med obratovanjem povzročale povečano obremenitev okolja s hrupom. Na območju OPPN bodo glavni viri hrupa klimatske in prezračevalne naprave ter kurilnica. V izvedbeni projektni dokumentaciji je treba z umestitvijo objektov, kurilnih in prezračevalnih naprav, parkirišč in ostalih virov hrupa z obratovalnim režimom virov hrupa in z drugimi omilitvenimi ukrepi zagotoviti, da obremenitev s hrupom na območju OPPN in pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori v okolici ne bo presegala mejnih vrednosti kazalcev hrupa. Fasade predvidenih objektov, ki bodo orientirane proti bližnjim obstoječim stanovanjskim objektom in bi lahko delovale kot odbojne površine za hrup, morajo biti izvedene v zvočno absorpcijski izvedbi. Vplivi obratovanja predvidenih ureditev zaradi povzročanja dodatnega hrupa se podrobneje preverijo v okviru postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
(4) Na južni strani stavbe je treba zgraditi 2,50 m visoko polno ograjo v absorpcijski izvedbi.
(5) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
29. člen 
(osončenje) 
(1) Obstoječim stanovanjem v sosednjem območju in novim stanovanjem je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, v stanovanjskih stavbah za druge posebne družbene skupine tudi stanovanjske sobe, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. decembra – najmanj 1 uro,
– dne 21. marca in 21. septembra – najmanj 3 ure.
(2) Če so pogoji naravnega osončenja v obstoječih stavbah v prostorih iz prejšnjega odstavka že pred novimi posegi manjši od pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, se zaradi gradnje novih objektov ne smejo poslabšati.
30. člen 
(odstranjevanje odpadkov) 
(1) Za potrebe stavbe je zbirno in prevzemno mesto za komunalne odpadke načrtovano v sklopu stavbe ob uvozni klančini v pritličju vzhodnega podstavka. Število in velikost zabojnikov za komunalne odpadke (mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, embalaža, papir) je treba določiti skladno s predpisi o zbiranju komunalnih odpadkov.
(2) Zbirno in prevzemno mesto za odpadke za širše območje je dopustno umestiti pri vstopu v park na vzhodni strani prostorske enote Z.
(3) Zbirno in prevzemno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto mora biti na javni površni ali na robu z javno površino in prosto dostopno z namenom, da se odstranjevanje odpadkov izvaja na javni površini. Višinske razlike na poteh med zbirnim in prevzemnim mestom ter cesto, kjer ustavlja komunalno vozilo, morajo biti premoščene s klančinami v blagem naklonu.
(4) Za komunalna vozila je zagotovljena krožna dostopna pot po Mencingerjevi ulici in Koprski ulici.
(5) Pred uporabo objektov je treba zagotoviti celovito ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov, tako odpadkov, ki so predmet zbiranja znotraj obvezne gospodarske javne službe, kot odpadkov, ki nastajajo znotraj posameznih dejavnosti.
(6) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in v času gradnje, je treba v fazi izvedbe izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(7) Lokacija zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnem načrtu št. 4.3 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.
31. člen 
(svetlobno onesnaženje) 
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Obstoječe svetilke na območju OPPN, ki so po veljavnih predpisih neustrezne, je treba zamenjati.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
32. člen 
(potresna nevarnost) 
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,635 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju stavbe je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost. Navedeno območje potresne nevarnosti je zgolj opozorilno. Investitor mora izvesti vse postopke za potresno varno gradnjo v skladu s predpisi.
(2) Pri načrtovanju novogradnje je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo ali gradnjo zaklonišča, če to zahtevajo veljavni predpisi.
33. člen 
(ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti in od meje parcel oziroma ustrezno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Intervencijske poti in površine:
– krožna intervencijska pot poteka od Koprske ulice po kolesarski in pešpoti na severni strani stavbe, po zelenici na zahodni strani stavbe, vzdolž dela južne meje območja OPPN, pod previsom stavbe (med zahodnim in srednjim podstavkom) in zopet po kolesarski in pešpoti nazaj na Koprsko ulico,
– poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Širine in radiji morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090,
– intervencijske poti so določene v grafičnem načrtu št. 4.9 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom«.
(3) Hidrantno omrežje: Požarna zaščita je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz obstoječega in novega javnega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
(4) Odmiki: Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
(5) Evakuacijske poti: V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavbe na proste površine ob njej. Dalje je evakuacija mogoča po sistemu poti ter internih in javnih cest v območju OPPN. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.
34. člen 
(ukrepi za varstvo pred poplavami) 
(1) Območje OPPN se glede ogroženosti z visokimi vodami uvršča v razred majhne poplavne nevarnosti, manjši del pa v območje srednje poplavne nevarnosti. Ob vzhodnem robu območja se v primeru katastrofalnih poplav Malega Grabna voda tudi preliva z območja bivše tovarne Tovil v vodotok Gradaščica.
(2) Po izvedbi celovitih protipoplavnih ukrepov, načrtovanih z etapo 1.A DPN, območje OPPN ne bo več znotraj dosega poplave Q100. Poplavna varnost širšega območja bo izboljšana z nasipi, zato bo območje OPPN uvrščeno v območje preostale nevarnosti z možnim dosegom poplavnih vod Q100. Izračunana kota poplavne vode Q100 za stanje pred izvedbo protipoplavnih ukrepov, načrtovanih z etapo 1.A DPN, znaša 293,49 m n. v.
(3) Na območju OPPN je treba zagotoviti dodatne ukrepe za zmanjšanje ranljivosti obstoječih in načrtovanih objektov:
– vtočni lijak, vtočni jašek z grabljami in odvodni kanal do Mestne Gradaščice, ki bodo zagotovili odvodnjavanje poplavnih vod z jugovzhodnega dela območja OPPN,
– koridor za pretakanje poplavne vode na južni strani območja OPPN proti vtočnemu lijaku,
– nadomestni volumen za nadomeščanje izpodrinjene poplavne vode zaradi načrtovane gradnje, deloma z regulacijo struge Gradaščice, deloma s kanalizacijo za odvod poplavnih vod,
– kota pritličja stavbe mora biti na dovolj varni koti, ki znaša najmanj 294,00 m n. v.,
– vsi deli stavbe pod dovolj varno koto iz prejšnje alineje morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne pride do vdora vode v stavbo oziroma do škode na stavbi v primeru poplave do kote 294,00 m n. v. Uvoz v garažo mora biti načrtovan tako, da do kote 294,00 na mestu uvoza voda ne zalije garaže,
– kota zunanje ureditve v območju OPPN mora biti najmanj 0,30 m nižja od kote pritličij. Zunanje površine tik pred vhodi v stavbo je dopustno lokalno prilagajati koti pritličja, vendar morajo biti nagnjene stran od objekta,
– nasipavanje ali nadvišanje terena ob stavbi je dopustno le na območju, prikazanem na grafičnem načrtu št. 4.9 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito pred hrupom«,
– polna ograja v absorpcijski izvedbi ob južnem robu območja mora biti izvedena tako, da na stiku z raščenim terenom omogoča pretakanje vode s sosednjih zemljišč na južni strani območja OPPN,
– vsi iztoki padavinske vode s stavbe in ureditev v prostorski enoti S morajo biti pred izlivom v Gradaščico opremljeni s protipovratnimi zaklopkami, ki preprečujejo povratni tok v kanalizacijo,
– pri načrtovanju poteka Mestne Gradaščice se prevodna sposobnost osnovne struge Mestne Gradaščice ne sme zmanjšati glede na obstoječe stanje,
– svetla odprtina premostitvenega objekta (brvi) mora zagotavljati pretočnost za 100-letne visoke vode z ustrezno varnostno višino do spodnjega roba.
(4) Posegi morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda, in opredeljujejo, katere vrste ureditev in posegov je mogoče izvajati na posameznem območju razredov poplavne nevarnosti.
(5) Pri načrtovanju je treba upoštevati elaborat Hidrološko hidravlična študija v sklopu priprave OPPN Tovil, št. L36/19, ki jo je izdelal IZVO-R d.o.o., v septembru 2019 in načrt Idejna zasnova kanala za odvod padavinske in poplavne vode z območja OPPN 273 Tovil, ki jo je izdelal Kono-B d.o.o., v decembru 2019.
(6) Za vse posege v območju OPPN je treba pridobiti vodno soglasje.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
35. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu z zakonodajo, ki ureja zagotavljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane osebe.
(2) Povozne in pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene in asfaltirane ali tlakovane. Velikost uvoznih in izvoznih radijev v križiščih ter na uvozih in izvozih mora biti najmanj 5,00 m.
(3) Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska. Površine vozišč morajo biti asfaltirane.
(4) Uvoz in izvoz do stavbe preko hodnika za pešce mora biti izveden brez višinskih skokov za pešce.
36. člen 
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste) 
(1) Območje OPPN je dostopno po obstoječi dovozni cesti C, ki je predvidena za rekonstrukcijo. Izvoz iz objekta v prostorski enoti S na dovozno cesto C je dopusten le v levo smer.
(2) Minimalni prečni profil ceste C je:
– vozišče 
6,00 m
– hodnik za pešce
1,60 m
– skupaj
7,60 m
(3) Profil ceste C s pasom za pravokotno parkiranje je:
– vozišče 
6,00 m
– varovalni pas
0,50 m
– parkirni pas za pravokotno parkiranje
5,00 m
– skupaj
11,50 m
37. člen 
(mirujoči promet) 
(1) Površine, potrebne za mirujoči promet, so določene v podzemni garaži in na nivoju terena.
(2) Za potrebe novogradnje je treba v območju OPPN zagotoviti parkirna mesta (v nadaljnjem besedilu: PM) ob upoštevanju naslednjih normativov:
Namembnost stavb
Število PM za motorni promet
Število PM za kolesa
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe
1 PM/stanovanje v velikosti 
do 70,00 m2 neto tlorisne površine,
od tega 10 % za obiskovalce, 2 PM/stanovanje v velikosti nad 70,00 m2 neto tlorisne površine,
od tega 10 % za obiskovalce
2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj 
za obiskovalce
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)
0,8 PM/stanovanje, od tega 10 % na terenu za obiskovalce
1 PM/2 stanovanji
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % PM za goste
0,5 PM/10 sedežev in 
0,5 PM/tekoči meter 
točilnega pulta
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami
1 PM/70,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 40 % PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12203 Druge poslovne stavbe
(mešani poslovni programi)
1 PM/70,00 m2 BTP objekta,
od tega 10 % PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12301 Trgovske stavbe 
(lokalna trgovina do 200 m2 BTP)
PM ni treba zagotavljati
PM ni treba zagotavljati
12301 Trgovske stavbe 
(lokalna trgovina od 200 do 500 m2 BTP)
1 PM/40,00 m2, od tega najmanj
75 % PM za obiskovalce
1 PM/100,00 m2 BTP objekta
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 
(obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice ...) 
do 200 m2 BTP
PM ni treba zagotavljati
PM ni treba zagotavljati
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
(obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice ...) 
nad 200 m2 BTP
1 PM/25,00 m2 BTP objekta,
od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce, ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal
0,5 PM/100,00 m2 BTP objekta
12620 Muzeji in knjižnice
1 PM/80,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce
0,5 PM/60,00 m2 BTP objekta
12630 Stavbe za izobraževanje 
in znanstvenoraziskovalno delo 
(samo neinstitucionalno izobraževanje)
1 PM/30,00 m2 BTP
1 PM/5 slušateljev + 1 PM/5 zaposlenih
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante in klinike)
1 PM/20,00 m2 BTP objekta in ne manj kot 3 PM, od tega najmanj 50 % PM za obiskovalce
0,5 PM/20,00 m2 BTP objekta
12650 Stavbe za šport (pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes, kopališče in podobno)
1 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce
0,5 PM/25,00 m2 BTP objekta
(3) V fazi priprave projektne dokumentacije DGD je treba izdelati mobilnostni načrt, s katerim se preveri potrebno število PM glede na program v stavbi in število uporabnikov posameznih transportnih sredstev. Pri tem se upoštevajo namembnost posameznih objektov ter tehnološki proces dejavnosti, dostopnost do javnega potniškega prometa, mešana raba parkirišč glede na namembnost objektov in pričakovana zasedenost v najbolj obremenjenem delu dneva. Mobilnostni načrt potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za promet.
(4) Na parceli, namenjeni gradnji stavbe, je treba od števila PM za osebna motorna vozila zagotoviti dodatnih 5 % parkirnih mest za druga enosledna vozila.
(5) Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpise za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
(6) Vsako parkirišče z več kot 100 parkirnimi mesti za motorni promet mora imeti tudi eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.
(7) Prostor za parkiranje koles je načrtovan v kleti stavbe ter na površinah pri vhodih v stavbo. Za obiskovalce parka je dopustno urediti stojala za kolesa v območju prostorske enote Z.
(8) V BTP objekta se pri izračunu PM ne upoštevajo BTP, namenjeni servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
38. člen 
(peš promet) 
(1) Ob dovozni cesti C je hodnik za pešce, širok 1,60 m.
(2) V prostorski enoti Z je ob desnem bregu vodotoka pešpot s širino 2,50 m. Ob levem bregu je tlakovana ploščad preko brvi povezana s potjo ob desnem bregu.
39. člen 
(kolesarski promet) 
(1) V prostorski enoti Z je ob pešpoti na desnem bregu vodotoka načrtovana dvosmerna kolesarska pot s širino 2,50 m. Kolesarska pot mora biti na vzhodni in zahodni strani navezana na obstoječo kolesarsko pot.
(2) Parkirna mesta za kolesarski promet morajo omogočati priklepanje koles.
40. člen 
(intervencijske poti) 
Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnimi standardi in predpisi. Intervencijske vozne poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev.
41. člen 
(dostava) 
Parkiranje in ustavljanje za dostavna in servisna vozila za obratovanje in servisiranje objektov in dejavnosti znotraj območja OPPN je treba urediti v kletnih parkirnih etažah. Ob uvozu v garažo je dopustna ureditev mesta za ustavljanje za potrebe hitre dostave.
42. člen 
(pogoji za komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko urejanje) 
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekt mora biti priključen na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov,
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih vodov in naprav komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– gradnja objektov komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda oziroma voda elektronske komunikacijske infrastrukture po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.
43. člen 
(vodovod) 
(1) Na obravnavanem območju je javno vodovodno omrežje že zgrajeno. V severnem robu Jamove ceste poteka javni vodovod NL DN 200, v dovozni cesti C pa javni vodovod NL DN 100.
(2) Hišni priključki obstoječih stavb, ki bodo odstranjene, so predvideni za ukinitev.
(3) Za oskrbo stavbe s pitno, sanitarno in požarno vodo sta preko soseske načrtovani gradnja sekundarnega vodovodnega omrežja NL DN 100 in gradnja treh novih hišnih vodovodnih priključkov.
(4) Načrtovani javni vodovod NL DN 100 je treba zahodno od območja priključiti na obstoječi javni vodovod NL DN 200 v Jamovi cesti. Načrtovani vodovod poteka proti jugu, obešen na obstoječo mostno konstrukcijo prečka Gradaščico, in se po trasi kolesarske poti nadaljuje v smeri proti vzhodu, kjer se v cesti C priključi na obstoječi javni vodovod NL DN 100.
(5) Voda za gašenje je v primeru požara zagotovljena iz obstoječega in predvidenega javnega vodovodnega omrežja.
(6) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo št. 2571 V, »Izgradnja vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje večstanovanjskih objektov med Jamovo cesto in tovarno Tovil (VP 2/3-1, VS 2/9 in VS 2/10)«, ki jo je aprila 2010 izdelalo podjetje Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in predvsem podzakonski akti, ki urejajo oskrbo z vodo. Vodovod in pripadajoče objekte je treba izvesti v skladu z internim dokumentom Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o., Tehnična navodila za vodovod.
(8) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
44. člen 
(kanalizacija) 
(1) Na obravnavanem območju je zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvod komunalne in padavinske odpadne vode v mešanem sistemu. Severno od območja OPPN v Jamovi cesti poteka kanal GRP DN 500 mm. Vzhodno od območja OPPN v Mencingerjevi ulici poteka betonski kanal DN 300 mm, po Koprski ulici in nadalje južno od območja OPPN pa poteka interni betonski kanal DN 700 mm, ki se v Tbilisijski ulici priključuje na betonski zbiralnik DN 1800 mm. Na vzhodni strani območja OPPN poteka tudi krajši betonski kanal za padavinsko vodo DN 300 mm, ki ima iztok urejen v vodotok Gradaščica.
(2) Na vzhodni strani območja OPPN je načrtovana gradnja novega kanala za komunalno odpadno vodo v ločenem sistemu, DN 250 mm. Načrtovani kanal se začne v dovozni cesti C, poteka proti severu in vzhodu ter se v jašku s koto terena 293,81 m n. v. in koto dna 292,47 m n. v. naveže na obstoječi kanal.
(3) Na obstoječem internem kanalu TE 300 mm, ki poteka v Koprski ulici, je načrtovan nov jašek, trasa kanala severno od novega jaška se ukine.
(4) Čiste padavinske vode s strehe načrtovane stavbe in tlakovanih površin je treba preko novih internih kanalov speljati v vodotok Gradaščica. Dopustna sta največ dva iztoka v vodotok.
(5) Za odvod padavinske odpadne vode s parkirišča na jugovzhodnem delu območja in poplavne vode je na vzhodni strani območja OPPN načrtovana gradnja kanala za padavinsko in poplavno vodo, GRP DN 1400 mm, z iztokom v vodotok Gradaščica.
(6) Na jugovzhodnem delu območja OPPN je treba izvesti vtočni jašek z grabljami.
(7) Betonski kanal za padavinsko vodo DN 300 mm, ki poteka na vzhodni strani območja OPPN, se ukine.
(8) Zagotoviti je treba ustrezno izvedbo izlivne glave tako, da se v času visokih vod prepreči vdor rečne vode v kanal za padavinsko in poplavno vodo.
(9) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo št. 3227 K, »Izgradnja vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje večstanovanjskih objektov med Jamovo cesto in tovarno Tovil (VP 2/3-1, VS 2/9 in VS 2/10)«, ki jo je aprila 2010 izdelalo podjetje Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o., in dopolnitev omenjene projektne naloge št. 3227/1 K, ki je bila izdelana junija 2010, ter načrt »Idejna zasnova kanala za odvod padavinske in poplavne vode z območja OPPN 273 Tovil«, št. 1821/19, ki jo je v decembru 2019 izdelalo podjetje Kono-B, d. o. o.
(10) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Upoštevati je treba interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o., Tehnična navodila za kanalizacijo.
(11) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo. Vodotesnost kanalizacije je treba preveriti s standardnimi postopki.
45. člen 
(plinovod) 
(1) Stavba mora biti za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode priključena na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 100 mbar.
(2) Na vzhodnem delu območja OPPN po dovozni cesti C poteka glavni distribucijski plinovod N16170, ki omogoča oskrbo načrtovane stavbe z zemeljskim plinom. Glavni plinovod je izveden v dimenziji DN150.
(3) Za priključitev načrtovane stavbe na sistem zemeljskega plina je treba do stavbe zgraditi priključni plinovod z navezavo na glavni plinovod N16170.
(4) Priključni plinovod mora biti do načrtovane stavbe voden v zemljini, izven kletne ureditve, zaključen mora biti z glavno plinsko zaporno pipo v omarici, ki je lahko nameščena na fasadi stavbe ali v opornem zidu uvoza v garažo. Izvedba omarice in zunanja ureditev ob njej morata omogočati namestitev in neovirano vzdrževanje plinske pipe.
(5) Interni razvod notranje plinske napeljave (tlaka 100 mbar) je načrtovan od glavne plinske zaporne pipe pod stropom garaže do posameznega podstavka. Načrtovan interni priključni plinovod se za enote, vezane na posamezen podstavek, dvigne do omaric s plinsko zaporno pipo v fasadi podstavkov stavbe, ki služi kot zaporni organ za enote, vezane na posamezen podstavek stavbe. Omarice z zaporno pipo so načrtovane poleg vhoda.
(6) Skupni interni razvod notranje plinske napeljave pod stropom kleti mora biti izveden ob robu kleti oziroma ob nosilcih ali podpornih stebrih. Ker so v kleti načrtovana parkirna mesta, mora biti z zaščitnimi ukrepi preprečen nalet vozil v plinovodno napeljavo – večja etažna višina kleti ali na vstopu v garažo nameščene letve na višini, nižji od nivoja spodnjega roba plinske napeljave.
(7) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 68/11), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 25/08 in 11/11) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Energetika Ljubljana, d.o.o.).
46. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Na območju obdelave poteka več srednjenapetostnih elektroenergetskih vej. Srednjenapetostne kabelske veje delno potekajo po elektrokabelski kanalizaciji in delno v zemlji.
(2) Srednjenapetostni kabel, ki je položen v zemljo in poteka preko južnega dela območja OPPN, je treba prestaviti v cev kabelske kanalizacije.
(3) Obstoječe okoliške stavbe so napajane iz dveh transformatorskih postaj, transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP) z oznako TP 0364 Koprska 2a in TP 0441 Jamova 66. Nizkonapetostno omrežje je izvedeno z zemeljskimi kabli in tudi z zračnim omrežjem.
(4) Napajanje stavbe je načrtovano iz TP 0364 Koprska 2a, kot rezervna možnost pa je načrtovana nova TP. Za napajanje iz TP 0364 Koprska 2a je treba zamenjati obstoječi transformator, izdelati nov energetski most in zamenjati nizkonapetostni postroj. Prav tako je treba dograditi obstoječo elektrokabelsko kanalizacijo od TP 0364 Koprska 2a do obstoječega kabelskega jaška (KJ2724) in nadalje do načrtovanega kabelskega jaška (KJ št. 4). Od tu dalje načrtovana elektrokabelska kanalizacija poteka do kleti stavbe in po kleti do energetskega postroja.
(5) Za napajanje stavbe je načrtovana gradnja nove elektrokabelske kanalizacije od obstoječega kabelskega jaška (KJ2722) do obstoječega kabelskega jaška (KJ), lociranega na trasi elektrokabelske kanalizacije, ki poteka iz TP 0658 Interspar Tomažičeva do TP 0679 Tbilisijska 40. Na tej trasi je načrtovana izvedba novega kabelskega jaška (KJ št. 3), od katerega je treba izvesti elektrokabelsko kanalizacijo do kleti stavbe.
(6) Za izvedbo nizkonapetostnega napajanja med načrtovano stavbo in morebitnimi stavbami v sosednjem območju urejanja je načrtovana izvedba nove elektrokabelske kanalizacije preko vodotoka Gradaščica s pritrditvijo na mostno konstrukcijo.
(7) V primeru napajanja stavbe iz nove TP je treba v poznejših fazah projektiranja izdelati elaborat vključitve TP v srednjenapetostno omrežje. Nova TP mora biti zgrajena tako, da zagotavlja prezračevanje z zajemom in izpustom zraka v notranjost. TP je lahko zgrajena najnižje v prvi kleti, če se nad njo nahaja stavba oziroma objekt, vendar to ne smejo biti stanovanja oziroma prostori, kjer se večino časa zadržujejo ljudje.
(8) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno rešitev št. 05-10, »EE napajanje za območje med Jamovo cesto in bivšo tovarno Tovil«, ki jo je maja 2010 izdelalo Elektro Ljubljana d.d. Idejno rešitev je treba pred začetkom izdelave projektne dokumentacije novelirati glede na trenutno stanje elektroenergetske infrastrukture.
47. člen 
(elektronska komunikacijska omrežja) 
(1) Na obravnavanem območju sta zgrajeni omrežji Telekoma Slovenija, d.d., in Telemacha d.o.o.
(2) Obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje oziroma kabelska kanalizacija poteka v pločniku na severni strani Jamove ceste. Do južnega pločnika sta preko ceste položeni dve cevi, ki se zaključita v pločniku s kabelskim jaškom. Obstoječe omrežje na južni strani Gradaščice je izvedeno z zemeljskimi kabli.
(3) Za izvedbo priključka na elektronsko komunikacijsko omrežje je treba zgraditi novo telefonsko kabelsko kanalizacijo od obstoječega kabelskega jaška (KJ59_4) na severni strani vodotoka Gradaščica preko vodotoka ob pešpoti do lokacije prostora v stavbi. Prehod preko vodotoka je načrtovan s pritrditvijo PE-cevi na mostno konstrukcijo. Obstoječi zemeljski kabel (do bivše tovarne TOVIL) je načrtovan za ukinitev.
(4) Priključno mesto kabelske televizije se nahaja na zgradbi Koprska ulica 2a. Za potrebe operaterja Telemach d.o.o., je načrtovana gradnja kabelske kanalizacije od obstoječega jaška na vzhodni strani dovozne ceste C. Načrtovana sta prekop dovozne ceste C in izdelava nove kabelske kanalizacije do novega kabelskega jaška ob Telekomovem jašku ob stavbi.
(5) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati elaborat Idejna zasnova telekomunikacijskega in CTV-omrežja za izdelavo OPPN za območje med Jamovo cesto in bivšo tovarno Tovil (izdelal Novera, d. o. o., številka IDZ 10-054/TK, november 2010).
48. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Vse javne površine je treba ustrezno osvetliti. Načrtovana enostransko razporejena javna razsvetljava poteka od obstoječega kabelskega jaška, lociranega v pločniku Jamove ceste na severni strani vodotoka Glinščica, preko vodotoka in ob poti za pešce in kolesarje. Potek kabla javne razsvetljave od omenjenega kabelskega jaška do prižigališča, oddaljenega približno 300 m, je načrtovan v obstoječi kabelski kanalizaciji.
(2) Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Za izvedbo razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljene na območju Mestne občine Ljubljana.
(3) Osvetlitev zunanjih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(4) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Idejno zasnovo javne razsvetljave za izdelavo OPPN za območje med Jamovo cesto in bivšo tovarno Tovil (izdelal Novera d.o.o., številka IDZ 10-054/JR, november 2010).
(5) Komunalna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.8 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
49. člen 
(učinkovita raba energije v stavbah) 
(1) Vse novozgrajene ali rekonstruirane stavbe v območju OPPN morajo biti zgrajene energetsko varčno v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah, in predpisom, ki ureja prioritetno uporabo energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana.
(2) Dopustna je uporaba sončnih kolektorjev, geotermalne vrtine, toplotne črpalke, fotovoltaike ter ostalih alternativnih obnovljivih virov energije.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
50. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. dopustni objekti in dejavnosti: na zemljišču s parcelno številko 1728/22, katastrska občina (1723) Vič, je dopustna legalizacija enoetažnega energetskega objekta za potrebe EUP VI-373 z BTP do 110 m2,
2. tlorisni gabariti stavbe:
– na strehah podstavkov je izven dopustnega tlorisnega gabarita 1. nadstropja dopustna ureditev nepokritih teras, ki pripadajo stanovanjem v prvem nadstropju stavbe,
– tlorisne dimenzije stavbe nad terenom lahko odstopajo navzdol,
– pod terenom lahko preko GMz segajo posegi oziroma ukrepi za zaščito gradbene jame. Če segajo na sosednja zemljišča, je treba za izvajanje pridobiti ustrezno dovolilo lastnika zemljišča,
3. višinski gabariti stavbe:
– število kletnih etaž se lahko zmanjša le pod pogojem, da je v prostorski enoti zagotovljeno zadostno število PM za vse programe v območju,
– višinski gabarit stavbe nad terenom se lahko zniža do etažnosti P+2N+T,
4. višinska kota pritličja: višinska kota pritličja stavbe lahko odstopa do 0,50 m navzdol, če so upoštevani vsi pogoji za zagotavljanje poplavne varnosti, določeni s tem odlokom,
5. zgornji rob brežine vodotoka: Na podlagi detajlnega hidravličnega elaborata in načrta za ureditev vodotoka je dopustno spreminjati potek struge in zgornjega roba brežine vodotoka, za kar je treba pridobiti vodno soglasje,
6. zmogljivost območja:
– število stanovanj lahko odstopa. Odstopanje navzgor je dopustno pod pogojem, da je znotraj parcele, namenjene gradnji stavbe, zagotovljenih dovolj odprtih bivalnih površin in zadostno število parkirnih mest za vse programe v objektu, vendar število stanovanj ne sme biti večje kot 160 stanovanj, od tega največ 60 oskrbovanih stanovanj. Število stanovanj lahko odstopa navzdol,
– bruto tlorisna površina (BTP) kletnih etaž lahko odstopa znotraj GMz in dopustne etažnosti,
7. parcelacija:
– pri parcelnih mejah ceste so dopustna odstopanja do 0,50 m v korist javnih površin zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu profilu ceste,
– parcele v prostorski enoti Z je dopustno prilagoditi dejansko izvedeni ureditvi vodotoka,
– pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri natančnosti geodetskih meritev,
8. vhodi in dostopi: mikrolokacije vhodov in dostopov do stavbe se lahko spreminjajo,
9. prometne, komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske ureditve:
– pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda,
– mikrolokacijo zbirnega in prevzemnega mesta pri vstopu v park na vzhodni strani prostorske enote Z je dopustno prilagoditi krajinski ureditvi,
– število parkirnih mest lahko odstopa, če je na podlagi mobilnostnega načrta ugotovljeno, da predlog prometne ureditve pomeni uresničevanje Prometne politike MOL, sprejete na Mestnem svetu MOL,
10. ukrepi za varstvo pred poplavami:
– ob zemljišču s parcelno številko 1728/22, katastrska občina Vič, je dopustno spremeniti potek koridorja za pretakanje poplavne vode na južni strani območja OPPN proti vtočnemu lijaku,
– ukrepi za varstvo pred poplavami lahko odstopajo na podlagi nove hidrološko hidravlične študije in vodnega soglasja,
11. osončenje: za največ 20 % stanovanj v načrtovani stavbi določba iz 29. člena tega odloka ne velja,
12. ukrepi za zaščito pred hrupom:
– ob zemljišču s parcelno številko 1728/22, katastrska občina Vič, je dopustno spremeniti potek polne ograje v absorpcijski izvedbi,
– višina ograje se na podlagi elaborata zaščite stavb pred hrupom lahko spremeni, vendar je odstopanje navzgor dopustno do največ 0,50 m,
– tehnološke rešitve v zvezi z zaščito načrtovane stavbe pred hrupom lahko odstopajo v skladu s predpisi, če je njihova ustreznost dokazana z elaboratom zaščite stavb pred hrupom,
13. etapnost: odstopanja, ki so dopustna pri izvajanju prometne, komunalne in energetske ureditve, izvajanju ukrepov za varstvo pred poplavami ter izvajanju ukrepov za zaščito pred hrupom, se smiselno upoštevajo pri pogojih za etapnost izvedbe prostorskih ureditev iz 22. člena tega odloka.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
51. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno in energetsko oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode morajo takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– gradnjo morajo izvajati tako, da se izognejo vplivom na mehansko odpornost in stabilnost okolice oziroma da so vplivi čim manjši v dopustnih mejah,
– zagotoviti morajo sanacijo objektov, pripadajočih ureditev in naprav, poškodovanih zaradi gradnje. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja,
– v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom arborista. Redni nadzor mora vključevati tudi spremljanje stanja sosednjih objektov. Pred gradnjo morajo ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje stavbe je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je ta nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. V fazi izdelave projektne dokumentacije DGD strokovnjak s področja gradbenih konstrukcij določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev,
– v času gradnje morajo zagotoviti ustrezne ukrepe za zaščito obstoječih stavb pred hrupom v skladu s predpisi,
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela,
– izvedba koridorja za pretakanje poplavne vode na južni strani območja OPPN proti vtočnemu lijaku je obveznost investitorja stavbe S, vzdrževanje teh ureditev pa je obveznost lastnikov stavbe S,
– vzdrževanje vtočnega lijaka je obveznost lastnikov stavbe S.
(2) Investitor gradnje je dolžan najmanj dve leti pred načrtovano pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte in druge posege, načrtovane z OPPN, o tem obvestiti Mestno občino Ljubljana, pristojna oddelka za načrtovanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture ter pripravo programa opremljanja zemljišč, razen če se z njima dogovori drugače.
52. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN oziroma po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev) 
(1) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela na objektih prometne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
– vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč ter vodne infrastrukture,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.
(2) V prostorski enoti S so poleg posegov iz prejšnjega odstavka dopustni:
– vzdrževalna dela v stavbi,
– vzdrževalna dela na ovoju stavbe, če so ohranjene oblikovne lastnosti fasad,
– vzdrževalna dela na inštalacijah in napravah v objektu in na njem,
– dela v zvezi z zunanjo ureditvijo, če se ohranja krajinska zasnova zunanje ureditve,
– rekonstrukcije, s katerimi nista spremenjena zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavbe, ter
– obnove fasadnega plašča stavbe, če so ohranjene oblikovne lastnosti fasad.
(3) Naknadne zasteklitve balkonov in lož niso dopustne.
XIII. KONČNI DOLOČBI 
53. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Vič - Rudnik,
– Četrtni skupnosti Vič.
54. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-19/2018-78
Ljubljana, dne 6. julija 2020
Župan 
Mestne občine Ljubljana 
Zoran Janković 

AAA Zlata odličnost