Uradni list

Številka 107
Uradni list RS, št. 107/2020 z dne 31. 7. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 107/2020 z dne 31. 7. 2020

Kazalo

2023. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje CI-6, stran 4525.

  
Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 77. in 119. člena Zakona o urejanju prostora ter 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 9. dopisni seji, ki je potekala od 24. 7. 2020 do 27. 7. 2020 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje CI-6 
I. SPLOŠNI DOLOČBI 
1. člen 
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) 
(1) S tem Odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 9/95, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje CI-6 (v nadaljevanju OPPN) po projektu št. 30/2018, ki ga je izdelalo podjetje Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje.
(2) V postopku priprave OPPN je bil skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15) izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje.
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, območje podrobnega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, pogoje priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve in velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev in usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN:
– Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana v merilu 1:5000,
– Situacija obstoječega stanja z območjem OPPN pred sanacijo zemljine v merilu 1:1000,
– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:10 000,
– Ureditvena situacija – remediacija in sanacija – 1. faza v merilu 1:1000,
– Ureditvena situacija – 2. faza v merilu 1:1000,
– Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo v merilu 1:1000,
– Situacija poteka elektro omrežja v merilu 1:2000,
– Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije v merilu 1:1000 ter
– Prerez C, 1 in 2 v merilu 1:500/500.
(3) Sestavni del OPPN so obvezne priloge, ki obsegajo Izvleček iz strateškega prostorskega akta občine, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, Obrazložitev in utemeljitev OPPN, Povzetek za javnost in ostale priloge ter Okoljsko poročilo.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen 
(predmet OPPN) 
(1) Predmet OPPN so ureditve, ki bodo omogočale posege v prostor za sanacijo in remediacijo ter za gradnjo objektov za potrebe proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti. Sanacija in remediacija se bosta izvajali v javnem interesu z namenom varnosti državljanov in njihovega premoženja ter z namenom izvedbe omilitvenih ukrepov po predpisih o ohranjanju narave.
(2) Na območju sta načrtovani sanacija in remediacija nasipanih materialov neidentificiranega porekla ter ureditve dveh teras (platojev), namenjenih gradnji stavb in drugih objektov in gospodarske javne infrastrukture ter ureditev pripadajočih priključkov nanjo.
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN se nahaja severozahodno od naselja Teharje, vzhodno od industrijskega kompleksa Cinkarna. Po severnem robu območja potek lokalna cesta JP 534701, po jugozahodnem robu poteka železniški tir, na vzhodu je pozidano območje pretežno stanovanjske gradnje.
(2) Območje OPPN vključuje zemljišča ali dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: 93/1 del, 111/1 del, 115/2 del, 115/1, 1636/1 del in 1636/2 del, vse k.o. 1082 Teharje. Površina območja meri približno 6 ha.
(3) Za gradnjo in preureditev elektroenergetskega omrežja in navezavo območja OPPN na obstoječe elektroenergetsko omrežje so dopustni posegi na zemljišča izven OPPN z naslednjimi parcelnimi številkami: 65/2, 69/1, 76 in 1636/1, vse k.o. 1082 Teharje.
(4) Za gradnjo in preureditev vodovodnega omrežja so dopustni posegi na zemljišča izven OPPN s parcelnima številkama 101 in 111/1 obe k.o. 1082 Teharje.
(5) Sestavni del OPPN so tudi druga zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju GJI), potrebnih za komunalno opremljanje območja.
5. člen 
(prostorske enote in namembnost območja OPPN) 
Območje OPPN zajema zemljišča znotraj enote urejanja prostora z oznako CI-6 in je skladno z odlokom o Celjskem prostorskem planu opredeljeno kot območje proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti z oznako 90202.
6. člen 
(dopustni posegi) 
Na območju OPPN so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani in dopustni naslednji posegi:
– sanacija in remediacija nasipanih materialov neidentificiranega porekla ter ureditve dveh teras (platojev),
– gradnja novih nestanovanjskih objektov za potrebe gospodarske dejavnosti,
– prestavitev obstoječih industrijskih cevovodov,
– sanacija, rekonstrukcija in izgradnja ostale gospodarske javne infrastrukture (GJI – elektrika, plinovod, vodovod, zbiranje in odvajanje in čiščenje fekalnih vod, odvajanje meteornih vod, zbiranje, odvoz in ravnaje z odpadki),
– ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje okolja za inženirske namene pri urejanje krajine ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč.
7. člen 
(dopustne dejavnosti) 
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot območje proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti.
(2) Dopustne dejavnosti v tem odloku so skladno z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti opredeljene predvsem kot C predelovalne dejavnosti, G trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil in H promet in skladiščenje ter druge dejavnosti, ki niso v nasprotju z namembnostjo območja.
(3) Ne glede na dopustne dejavnosti območja morajo biti te usklajene s pogoji, ki izhajajo iz sanacije terena, med drugim dopustna nosilnost terena, dopustni posegi v teren, dopustni izpusti v teren.
8. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Območje OPPN se nahaja severozahodno od naselja Teharje, vzhodno od industrijskega kompleksa Cinkarna. Po severnem robu območja potek lokalna cesta JP 534701 po jugozahodnem robu poteka železniški tir, na vzhodu je pozidano območje pretežno stanovanjske gradnje. Preko območja poteka v smeri vzhod – zahod koridor industrijskega cevovoda (več cevovodov), vodovoda in plinovoda.
(2) Območje je nezazidano stavbno zemljišče. Prometno je z ostalimi deli povezano preko obstoječih internih cest na javno cestno omrežje.
(3) Območje je tudi znotraj širšega evidentiranega območja prikritih vojnih grobišč.
(4) Prostorske ureditve OPPN nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.
9. člen 
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) 
(1) OPPN se nanaša na določitev urbanističnih, arhitektonskih, krajinskih ter ostalih meril in pogojev za ureditev območja, namenjenega sanaciji in remediaciji zemljine ter ureditvi območja za gradnjo nestanovanjskih objektov za potrebe gospodarske dejavnosti.
(2) Na območju OPPN so predvidene prostorske ureditve:
– sanacija in remediacija nasipanih materialov neidentificiranega porekla,
– izgradnja drenažnih sistemov za odvajanje izcednih vod in izgradnja sistema za odvajanje padavinskih vod,
– izgradnja nasipa na vodoneprepustnem pokrovu sanirane zemljine,
– ureditev dveh teras (plato 1 in plato 2) namenjenih gradnji objektov in urejanju zunanjih površin,
– gradnja novih nestanovanjskeih objektov in ureditev prostora ob objektih (utrjene površine, zelene površine) na zemljišču, opredeljenem za gradnjo,
– izgradnja dovoznih cest A in B,
– ukinitev obstoječih in izgradnja novih industrijskih transportnih cevovodov v kineti,
– sanacija, rekonstrukcija in izgradnja gospodarske javne infrastrukture (GJI – elektrika, voda, zbiranje in odvajanje in čiščenje fekalnih vod, odvajanje meteornih vod, zbiranje in odvajanje in čiščenje podzemnih vod, zbiranje, odvoz in ravnaje z odpadki),
– ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega in naravnega okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč.
10. člen 
(pogoji in usmeritve glede sanacije) 
(1) Sanacija območja obsega delno odstranjevanje obstoječega materiala, premeščanje materiala, mešanje materiala in ponovno vgrajevanje. Predvidena je izdelava tesnilnega sloja preko katerega se vgradi prekrivno in rastno plast ter humusno plast.
(2) Na mestih izvedbe gospodarskih objektov in utrjenih površin se pripravi plato za gradnjo objektov. Na mestih gradnje se odstrani rastno in humusno plast ter vgradi debelejšo plast drobljenca. Na območju ureditve zelenih površin se na mestih zasaditve rastlin vgradi debelejšo humusno plast.
11. člen 
(pogoji in usmeritve glede lege objektov) 
(1) Urbanistična zasnova umestitve objektov in naprav upošteva lego parcele in reliefa, oblike in lege sosednjih parcel in reliefa, lege obstoječih objektov in naprav ter dovozne ceste in ostalo GJI.
(2) Umestitev objektov in naprav določajo:
– horizontalni in vertikalni gabariti objektov,
– točke zakoličbe, s katerimi so novi objekti in naprave pozicionirani v prostoru,
– obvezna gradbena linija pritličnih delov objekta (za nekatere objekte, kadar je to posebej označeno v grafičnih prilogah),
– dopustna gradbena meja (maksimalna gradbena meja, znotraj katerih je dopustna gradnja objektov, prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali pa je od nje odmaknjena v notranjost zemljišča.
(3) Objekti so razporejeni na dveh terasah (plato 1 – objekta 1 in 2 in plato 2 – objekt 3), ki sta med sabo višinsko ločeni z ozelenjeno brežino z naklonom 1:3 ali manjšim.
(4) Objekt 1 je zasnovan kot en objekt ali več manjših objektov z odmiki. Odmiki med objekti ter odmiki od meje gradbene parcele so najmanj 10,00 m. Dopustni so tudi manjši odmiki, če s tem soglašajo lastniki prizadetih objektov in gradbenih parcel. Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov so najmanj 5,00 m od meje gradbene parcele, razen varovalnih ograj. Te so dopustne na meji gradbene parcele, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki gradbenih parcel, na katerih meji ograja.
12. člen 
(pogoji in usmeritve glede velikosti objektov) 
(1) Velikost objektov in naprav je določena:
– s tlorisno dimenzijo in bruto tlorisno površino (v nadaljevanju: BTP) brez balkonov ali lož,
– z etažnostjo objektov, pri čemer pomeni oznaka P pritličje, oznaka 1 etažo (nadstropje),
– z največjo višino objekta od kote pritličja do kapi ali slemena ter
– z višinskimi kotami izraženimi v metrih nadmorske višine (v nadaljevanju: m Nmv), pri čemer je kota pritličja (talne plošče) okvirna, prilagojena je koti preoblikovanega terena.
(2) Nestanovanjski objekt 1:
– en objekt ali več manjših objektov,
– največja dovoljena dolžina severne fasade (gradbene linije) je 140,00 m,
– največja dovoljena dolžina vzhodne fasade (gradbene linije) je 70,00 m,
– BTP enoetažnega objekta je 6500,00 m² do največ 10.000 m² v več etažah.
– kota pritličja (talne plošče) je približno 253,00 m.
(3) Nestanovanjski objekt 2:
– tlorisna dimenzija je 30,00 x 20,00 m, BTP enoetažnega objekta znaša 600,00 m² do največ 1500 m² v več etažah.
– kota pritličja (talne plošče) je približno 253,00 m.
(4) Nestanovanjski objekt 3:
– tlorisna dimenzija je 60,00 x 20,00 m, BTP enoetažnega objekta znaša 1200,00 m² do največ 2000 m² v več etažah.
– kota pritličja (talne plošče) je približno 247,00 m.
(5) Etažnost objektov je poljubna znotraj maksimalnega višinskega gabarita. Največja višina nad terenom znaša 12,00 m, merjeno od relativne kote terena +/– 0,00 do najvišje točke stavbe.
(6) Velikost nezahtevnih objektov se določi v skladu z veljavnim predpisom za tovrstne objekte. Nezahtevni in enostavni objekti so pritlični, najvišja dopustna višina je 4,00 m.
13. člen 
(pogoji in usmeritve za zasnovo in oblikovanje objektov) 
(1) Objekti so zasnovani kot enostavni volumni. Objekti so eno- ali več etažni (odvisno od namembnosti), višina pa ne presega 12,00 m. Material in konstrukcija objektov nista predpisana. Streha je ravna ali z naklonom 10° do 20°. Kritina objektov ne sme biti svetleča. Barva naj bo siva ali peščena, dopustne so tudi ozelenjene strehe. Fasade so nesvetleče, od sivih, peščenih in umazano belih barvnih tonov.
(2) Na strehah je možno umestiti tehnično opremo, sončne zbiralnike, oddajnike, antene, strelovode, strojnice, dvigala, ki lahko presegajo največjo dopustno višino stavbe, ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice.
(3) Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo določila kot je to določeno za objekte in zunanje površine v ostalih členih tega odloka, ki se nanašajo na oblikovanje.
14. člen 
(nezahtevni in enostavni objekti) 
(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja nekaterih novih nezahtevnih in enostavnih objektov za dopolnitev dejavnosti, varovanje okolja ter za varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Vrsta nezahtevnih in enostavnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za pomožni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Poleg tega morajo biti za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevani še pogoji, ki izhajajo iz sanacije terena, med drugim dopustna nosilnost terena, dopustni posegi v teren, dopustni izpusti v teren.
(3) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov so kot je to določeno v 11. členu tega odloka.
15. člen 
(ureditev zunanjih površin) 
(1) Uredita se dva dovoza na gradbeno parcelo in k stavbam iz obstoječe lokalne ceste JP 534701.
(2) Zagotovljeni morajo biti predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik stavb od parcelne meje, kot je to določeno v 11. členu tega odloka in prikazano v grafičnem delu OPPN.
(3) Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel se asfaltirajo ali tlakujejo (travne plošče). Manipulacija in parkiranje vseh vozil, ki so povezana z opravljanjem dejavnosti mora biti zagotovljeno znotraj posamezne gradbene parcele.
(4) Nezazidane in utrjene površine in brežina med platojem 1 in 2 se uredijo kot zelenice namenjene inženirskim namenom pri urejanju krajine. Te so deloma zatravljene, deloma zasajene z grmovnicami in pokrovnicami. Na zelenici ob lokalni cesti se zasadi drevored.
(5) Zasaditev se izvede z rastlinskimi vrstami prilagojenimi sanirani površini. Izbirati in saditi je treba takšne rastlinske vrste, ki imajo plitek korenski sistem z namenom, da ne predrejo tesnilnega sloja pod nasuto zemljo. Na delih, kje je prisoten japonski dresnik (Fallopia japonica), se tega predhodno odstrani.
(6) Del zelenih površin se uredi kot vlažno travišče z značilnostmi habitata za zavarovano vrsto metuljev, na katerih so sočasno prisotne rastline zdravilne strašnice (Sanguisorba officinalis) in mravljišča.
(7) Dopustna je postavitev ograj. Ograje so lahko višine do 2,20 m (enotne, tipske, žične, sive barve) in postavljene do meje parcele, na kateri se gradi. Pri tem je treba upoštevati pogoj, da se s tem ne omejuje prometne preglednosti.
III. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
16. člen 
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) 
(1) Zaradi gradnje načrtovanih posegov se zgradijo, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti – gospodarska javna infrastruktura (GJI). Načrtovanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s tem odlokom. Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti tangirano obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem.
(2) Pri načrtovanju in izgradnji gospodarske javne infrastrukture je treba upoštevati pogoje, ki izhajajo iz sanacije terena, predvsem dopustne posege v teren.
(3) Pri načrtovanju in izgradnji gospodarske javne infrastrukture je treba upoštevati širitev območja poselitve, skladno s Celjskim prostorskim planom in ostalo prostorsko dokumentacijo.
(4) Vse vode gospodarske javne infrastrukture se uredi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lahko vodi potekajo po drugih površinah, vendar po najkrajši možni poti. Vse obstoječe in predvidene elektro in elektronsko komunikacijske vode se praviloma kablira.
(5) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih grajenih in naravnih struktur. Gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture se izvaja usklajeno. Obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se med gradnjo zaščiti, po gradnji pa izvede ustrezno sanacijo.
(6) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druge rešitve v zvezi z gradnjo in urejanjem gospodarske javne infrastrukture, ki niso določene s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi gospodarske javne infrastrukture mora investitor komunalnega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste in voda.
(7) Komunalna infrastruktura, ki jo tvorijo javna fekalna kanalizacija, javno vodovodno omrežje in javna meteorna kanalizacija z zadrževalnikom ter ostala gospodarska javna infrastruktura (plinovod, elektroenergetsko omrežje, omrežje elektronskih komunikacij) mora biti pred pričetkom uporabe predana v upravljanje upravljavcem posameznih vodov.
17. člen 
(cestno omrežje in parkirne površine) 
(1) Severno od območja poteka lokalna cesta JP 534701. Dovoz na gradbeno parcelo se uredi iz obstoječe lokalne cestne preko najmanj dveh predvidenih cestnih priključkov.
(2) Na območju se zgradita cesta A na platoju 1 v dolžini približno 100,00 m in cesta B na platoju 2 v dolžini približno 250,00 m. Obstoječa lokalna cesta pa rekonstruira v dolžini najmanj 40,00 m. Ceste so asfaltirane in načrtovane kot dvopasovne ceste, ob rekonstruirani lokalni cesti se zgradi enostranski pločnik. Širina predvidenih cest je 8,00 m brez pločnika in 9,50 m z enostranskim pločnikom s karakterističnim profilom:
– vozni pas 2 x 3,25 m,
– bankina 1 x 1,00 m,
– prosti profil ceste 1 x 0,5 m,
– hodnik za pešce 1 x 1,50 m.
(2) Na gradbenih parcelah se ob objektih uredijo utrjene, asfaltirane manipulativne površine.
(3) Parkiranje se uredi na gradbeni parceli za vsak objekt posebej ali za več objekt skupaj.
18. člen 
(železniško omrežje) 
Južno od območja poteka javna železniška infrastruktura – postajni tiri javne železniške infrastrukture. V progovnem pasu 8 m so dopustni samo posegi, ki so potrebni za delovanje in vzdrževanje železniškega sistema ter drugi posegi, skladni s predpisi s področja varnosti v železniškem prometu. V varovalnem progovnem pasu 100 m od pragovnega pasu so dopustni posegi na podlagi predhodnega mnenja in predhodnih pogojev upravljavca železniške infrastrukture ter ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
19. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Objekti obravnavanega OPPN se nahajajo v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba z vodo ni dovoljena. Oskrba objektov s pitno vodo in voda za zagotavljanje požarne varnosti je zagotovljena iz Osrednjega vodovodnega sistema Celje. Tlačna črta v vodovodnem omrežju se v normalnih razmerah giblje med 275 m in 290 m nadmorske višine.
(2) Preko območja OPPN poteka obstoječ javni vodovod PE 315, ki se zamenja na celotnem območju OPPN. Nov vodovod DN/ID 400 mm poteka po isti trasi in isti niveleti kot obstoječ vodovod, na globini 1,2 m do največ 1,5 m pod novo koto terena. Koridor vodovoda mora ostati prost za bodoča vzdrževalna dela in nadzor. Načrtovani objekti morajo biti od zunanje stene vodovoda odmaknjeni najmanj 4,00 m. Izbrati je treba tak material, ki bo dolgotrajno zagotavljal trajnost in tesnost vodovoda za obdobje 50 let. Material mora biti odporen na karakteristike zemlje in primesi, prenašati mora morebitne mehanske obremenitve zaradi gradnje. V projektu mora biti določen postopek preizkušanja tesnosti cevovoda.
(3) Za zagotovitev nemotene oskrbe območja s pitno vodo in zagotavljanje požarne varnosti se dogradi javni vodovod DN 110 mm brez slepih vodov, ki se na jugovzhodu priključi na obstoječi vodovod LZ DN/ID 100 mm, na severovzhodu pa na javni vodovod DN 50. Odmik javnega vodovoda od novih objektov mora znašati najmanj 3,00 m. Uporabijo se vodovodne cevi iz nodularne litine.
(4) Pred priključitvijo objektov se vgradijo tipski vodomerni jaški z vodomerom za vsako odjemno mesto (objekt). Vodomeri se vgradijo zunaj objektov v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. V primeru večjega premera vodovodnih priključkov se ti lahko vgradijo v armiranobetonski jašek globine najmanj 180 cm ter širine 150 cm, v zelenici zunaj objekta. Jaški se opremijo skladno s pogoji upravljavca. Morebitni dodatni hidranti za posamezen objekt morajo biti del internega vodovodnega omrežja.
(5) Odmik javnega vodovoda od novih objektov mora znašati najmanj 3,00 m. Uporabijo se vodovodne cevi iz nodularne litine.
(6) Pred izdajo Mnenja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja obravnavanega OPPN je treba za predviden vodovod izdelati načrt vodovoda in si zanj pridobiti mnenje upravljavca javnega vodovoda. Pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN na novozgrajen vodovod mora biti ta predan v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o.
(7) Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljavcu javnega vodovoda predložiti geodetske posnetke skladne z GJI standardom in projekte PID za zgrajeni vodovod, zapisnik o dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu hidrantnega omrežja.
20. člen 
(pogoji priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje) 
(1) Odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda mora biti urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Načrtovati in zgraditi je treba odvajanje odpadnih in zalednih voda po erozivnih in plazljivih območjih tako, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča. Meteornih odpadnih voda, zalednih vod in drenažnih vod ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. V javno kanalizacijo se lahko odvajajo samo komunalne odpadne vode iz objektov.
(2) Za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih (fekalnih) vod se zgradi kanalizacija, ki se priključi na obstoječe kanalizacijsko omrežje z oznako ID 10194, ki poteka v naselju Bukovžlak, vzhodno od območja obravnave, preko jaškov 19 in 21. Znotraj ureditvenega območja OPPN se zgradi sekundarno kanalizacijsko omrežje do predvidenih objektov.
(3) Odmik javne kanalizacije od novih objektov mora znašati najmanj 3,00 m.
(4) Padavinske vode z utrjenih površin se preko požiralnikov, usedalnikov in lovilcev olj očiščene preko objektov za zadrževanje voda odvajajo v meteorno kanalizacijo in v površinske odvodnike. Padavinske vode s streh objektov se zadržijo in ponovno uporabijo kot sanitarna voda za splakovanje sanitarij, za zalivanje in podobno. Odvečne padavinske vode se odvaja preko interne meteorne kanalizacije in objektov za zadrževanje voda v površinske odvodnike. Za zadrževanje meteorne vode se zgradita ustrezno dimenzionirana zadrževalnika ZB 1 na platoju 1 in ZB 2 na platoju 2, od koder se uredi odvod v obstoječi zaledni jarek Bukovžlak.
(5) Padavinske vode, ki tečejo po površini, se odvajajo preko sistema koritnic, ki se zgradijo na bermi brežine med spodnjim (plato 2) in zgornjim platojem (plato 1), na spodnjem delu brežine med spodnjim in zgornjim platojem ter na spodnjem delu brežine pod spodnjim platojem. Drenažne vode nad tesnilno plastjo se odvajajo preko drenažnih cevi na medsebojni razdalji 10 m, položenih v 40 cm debelo mineralno drenažno plast nad tesnilno plastjo. Te drenažne cevi odvajajo vodo v zbirne drenažne cevi, ki se vgradijo na obeh platojih. Po robu platoja 2 se za zagotavljanje stabilnosti brežin vgradi drenaža – razbremenilnik pornih tlakov. Tako zbrane vode se odvajajo v obstoječi zaledni jarek Bukovžlak.
(6) Pred izdajo Mnenja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja obravnavanega OPPN je treba izdelati načrt predvidene kanalizacije in pridobiti mnenje upravljavca javne kanalizacije. Pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN na predvideno meteorno kanalizacijo mora biti ta zgrajena in zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje. Pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN na novozgrajeno fekalno kanalizacijo mora biti ta predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o.
21. člen 
(industrijski tehnološki vodi) 
(1) Preko ureditvenega območja OPPN potekajo po dveh koridorjih industrijski tehnološki vodi, ki se zamenjajo in prestavijo v kineto širine 3,00 m. Načrtovanje in izgradnja vodov se izvede v sodelovanju z lastnikom.
(2) Na območju kinete se zagotovi prost prehod, da bo omogočeno vzdrževanje voda.
22. člen 
(elektro omrežje) 
(1) Za oskrbo objektov z električno energijo se zgradi elektroenergetsko omrežje z novo transformatorsko postajo (TP). Nova transformatorska postaja se vzanka v obstoječ srednjenapetostni (SN) 20 kV podzemni kablovod DV Gaje–TP Linde plin med TP »Linde Plin« in oporiščem številka 5. Zgradi se nov SN vod do predvidene TP. Načrtovana priključna moč je ocenjena na največ 600 kW.
(2) Na območju OPPN se severno od predvidenega objekta 2 (ali skupaj z njim, kot del objekta) zgradi nova TP z nizkonapetostnimi zbiralnicami za napajanje predvidenih objektov.
23. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Preko obravnavanega območja poteka prenosni plinovod z oznako CE 10000 in CE 10001, ki se ne prestavlja in obnavlja. Zagotovijo se ustrezni varnostni odmiki ter predvidi posebne pogoje za dela v pasu plinovoda 2 x 5,00 m, skladno s projektnimi pogoji upravljalca ter se podrobno obdelajo v projektu za gradbeno dovoljenje in izgradnjo.
(2) Na širšem območju je zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje. Skladno z Lokalnim energetskim konceptom MO Celje in programom plinifikacije je možna oskrba obravnavanega območja s plinom z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje zemeljskega plina.
(3) Priključevanje posameznih predvidenih objektov na plinovodno omrežje se podrobneje obdela v tehnični dokumentaciji, skladno s pogoji in pod nadzorom upravljavca. Po izgradnji je treba za nove trase plinovoda izdelati dokumentacijo s podzemnim katastrom.
24. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij) 
(1) Na obravnavanem območju ni obstoječih TK vodov. Za priključitev novih objektov na obstoječe komunikacijsko omrežje se izgradi novo TK kanalizacijo. Novi TK vodi se uredijo v koridorjih ob cestah in poteh, ki so prilagojeni končnemu stanju pozidave.
(2) Priključevanje posameznih predvidenih objektov in naprav na TK omrežje se podrobneje obdela v tehnični dokumentaciji, skladno s pogoji in pod nadzorom upravljavca. Po izgradnji je treba za nove trase TK vodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom.
25. člen 
(ogrevanje) 
Ogrevanje se uredi individualno za posamezni objekt ali skupno, za več objektov skupaj. Kot glavni energetski vir za ogrevanje se uporabi elektrika (toplotne črpalke) kot dodatni pa zemeljski plin.
26. člen 
(pogoji zbiranja, odvoza in deponiranje odpadkov) 
(1) Na območju OPPN se severno od predvidenega objekta 2 uredi odjemno mesto skladno s pogoji javne službe, ki prevzema odpadke. Za odvoz odpadkov se zagotovi transportna pot širine najmanj 3,00 m.
(2) Komunalni in drugi odpadki se zbirajo na zbirnem mestu za ločeno zbiranje odpadkov v ali ob objektu za posamezni objekt ali skupno, za več objektov skupaj. Zbirno mesto se lahko uredi skupaj z odjemnim mestom.
(3) Gradbeni odpadki in inertni odpadki se odstranijo izven ureditvenega območja OPPN. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
IV. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO 
27. člen 
(parcelacija) 
(1) Zaradi predvidenih posegov se določijo nove parcelne meje. Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim načrtom 6 – geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije ter skladno s projektno dokumentacijo, s katastrskim elaboratom, ki mora vsebovati predlog nove parcelacije.
(2) Parcele, določene s tem OPPN, se po izvedenih posegih lahko delijo in združujejo, v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN UKREPI ZA RAVNANJE V PRIMERU PRIKRITIH VOJNIH GROBIŠČ 
28. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Na območju OPPN ni zavarovanih območij ali objektov kulturne dediščine.
(2) Na območju obravnave se predvideni posegi načrtujejo in izvajajo tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ter da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
29. člen 
(prikrita vojna grobišča) 
(1) Območje OPPN je evidentirano kot prikrito vojno grobišče, ki v celoti še ni raziskano. V primeru najdbe posmrtnih ostankov žrtev vojne in povojnih dogodkov v fazi posegov na ureditvenem območju OPPN se postopa kot je to določeno v zakonu, ki ureja vojna grobišča in v zakonu, ki ureja prikrita vojna grobišča in pokop žrtev.
(2) V primerih, ko se pri izvajanju del naleti na posmrtne ostanke žrtev, je o tem treba nemudoma obvestiti Policijo, Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč in pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter nemudoma začeti s postopki prekopa in identifikacije posmrtnih ostankov v skladu z zakonodajo.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
30. člen 
(pogoji ohranjanja narave) 
(1) Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Na območju OPPN so evidentirane zavarovane vrste metuljev strašnični mravljiščar (Maculinea teleius) in temni mravljiščar (Maculinea nausithous), ki so hkrati varovane vrste Direktive Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst.
(2) Del zelenih površin na območju OPPN, ki je namenjen inženirskim namenom pri urejanju krajine, se uredi na način, ki omogoča rast vlažnega travišča z značilnostmi habitata za zavarovano vrsto metuljev strašnični mravljiščar (Maculinea teleius) in temni mravljiščar (Maculinea nausithous). To so enkrat ali največ dvakrat v letu košeni vlažni travniki, na katerih so sočasno prisotne rastline zdravilne strašnice (Sanguisorba officinalis) in mravljišča. Košnje se ne izvaja med 1. junijem in 15. septembrom, po košnji je obvezno spravilo pokošene trave z območja in se je na območju ne sežiga. Gnojenja območja se ne izvaja.
(3) Zaradi ohranjanja narave se posegi načrtujejo in izvajajo tako, da so omejeni na gradbišče in transportne poti.
(4) Uspešnost vzpostavitve habitata mravljinčarjev se preveri po obdobju 5–10 let v okviru monitoringa vrste, ki obsega 5 terenskih dni v izbrani sezoni ob primernih vremenskih pogojih. Preveritev opravi biolog z ustreznimi referencami.
31. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Območje OPPN ni poplavno ogroženo.
(2) Vse ureditve na območju OPPN se načrtujejo v odprti krajini, kjer se zagotavlja umik ljudi zaradi morebitnih nevarnosti (poplava, potres, požar) na sosednja zemljišča.
(3) Pri projektiranju posegov se ustrezne rešitve novih objektov in preoblikovanje terena (ureditev brežin z zasaditvijo) izvedejo na podlagi predhodne geološko geomehanske presoje. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe.
(4) Območje OPPN se nahaja na potresnem območju s projektnim pospeškom 0,150 [g] s povratno dobo 475 let, zato je treba vse objekte, naprave in druge posege v prostor načrtovati skladno s predpisi s področja protipotresne gradnje.
(5) V primeru najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev (naboji, mine, granate, bombe in drugi eksplozivni predmeti, v nadaljevanju: NUS) je o tem potrebno obvestiti Policijo in regijski center za obveščanje na številko 112.
32. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarna varnost se zagotovi z načrtovanimi dovozi za interventna vozila, z zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z ostalimi preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti.
(2) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.
(3) Na ureditvenem območju OPPN je omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi na sosednja zemljišča. Med objekti in napravami se zagotovijo ustrezni odmiki in potrebne protipožarne zaščite. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Hidranti so razmeščeni tako, da razdalja med vhodom v stavbo in hidrantom ne presega 80 m, pri požarno zahtevnih objektih pa 60 m.
(4) Za objekte je treba v projektni dokumentaciji opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnost ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja. V projektni dokumentaciji se izdela zasnova požarne varnosti za požarno manj zahtevne objekte in študija požarne varnosti za požarno zahtevne objekte.
33. člen 
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi) 
(1) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči odtekanje vode v vodotoke, v podzemno vodo in na gozdna ter kmetijska zemljišča.
(2) Pri nezgodah med gradnjo in med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(3) Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršnih koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na ustrezen način reciklirajo ali deponirajo.
(4) Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino, iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujeta. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorpcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji.
34. člen 
(varstvo zraka) 
V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in začasnih deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij ter transportnih sredstev, ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov,
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišč, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala, ukrep zahteva ustrezno ureditev gradbišč in začasnih skladišč sipkih materialov, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij posegov (deponij, nasipov, vkopov),
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih, ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje,
– če so prevozna sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas, mora biti motor ugasnjen.
35. člen 
(varstvo tal) 
(1) Posegi v tla naj se načrtujejo in izvajajo po postopku remediacije in sanacije, določenem na podlagi rezultatov terenskih in laboratorijskih raziskav, izdelanih v okviru izdelave Idejnega projekta remediacije zemljin in sanacije parcele 115/1, k. o. 1082 – Teharje.
(2) Na območju gradnje objektov in ostalih ureditev se vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena, deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo.
36. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v IV. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 75 dBA in mejne nočne ravni 65 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi.
(2) V času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo ter so izdelani v skladu s predpisom, ki ureja hrup strojev, ki se uporabljajo na prostem.
(3) Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišč morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in transporta materiala znotraj gradbišča ne bo presegal mejnih vrednosti za vir hrupa.
(4) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa. Eventuelne ventilacijske, grelne in hladilne sisteme na objektih je treba izvesti tako, da bodo s svojim hrupom kar najmanj obremenjevali bivalno okolico. Kjer taka izvedba ni mogoča, je treba izvesti protihrupni zaščito.
(5) Dejavnosti na prostem, ki jih spremlja povečan hrup, se ne izvajajo v večernem in nočnem času.
37. člen 
(varstvo voda) 
(1) Po južnem robu obravnavanega območja poteka neimenovani potok (Zaledni jarek Bukovžlak) z iztokom v Vzhodno Ložnico. Na območju OPPN je dopustna ureditev neimenovanega potoka z namenom izboljšati hidromorfološko stanje vodotoka. Pri tem je treba upoštevati določila zakona, ki ureja varstvo voda, tako, da ne bo ogrožena stabilnost vodnega in priobalnega zemljišča, da bo zagotovljena varnost pred škodljivim delovanjem voda, da ne bo oviran normalen pretok vode, plavin in plavja ter da bo omogočen obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(2) Poseganje v protipoplavne ukrepe, ki so bili zgrajeni v okviru projekta Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje – Lokalni ukrepi, ni dopustno.
(3) Posegi na vodno in priobalno zemljišče niso dopustni razen posegov v zvezi z remediacijo zemljine in sanacijo območja OPPN. Ostali posegi morajo biti načrtovani in izvedeni v odmiku najmanj 5,00 m od meje vodnega zemljišča neimenovanega potoka. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ter bo omogočeno izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda.
(4) Križanja vodotoka z GJI morajo biti načrtovana in zgrajena tako, da se prevodna sposobnost struge ne bo zmanjšala. Pri tem je treba upoštevati minimalne horizontalne in vertikalne odmike in ustrezno zavarovanje brežin in dna struge vodotoka.
(5) Med gradnjo in po njej se odvodnjavanje manipulativnih površin gradbišča in nadzemnih objektov izvede v skladu s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov in emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda.
(6) V vode ter na površine vodonosnikov se ne izliva, odmetava ali odlaga odpadkov ter snovi in predmetov, ki lahko zaradi svoje oblike ali lastnosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material ter odlagati odpadke. V površinskih vodah, na vodnem in priobalnem zemljišču ter na vodonosnikih je prepovedano pranje vozil in drugih strojev ali naprav.
(7) Pri gradnji se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin ter tehnično brezhibna gradbena mehanizacija in izvajajo ukrepi za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi.
(8) Če bi v času gradnje prišlo do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja ali druge nevarne snovi na nevodotesno utrjena tla, je kontaminirano zemljino treba takoj odstraniti. Odstranjeno zemljino mora preveriti za to pooblaščena institucija. Začasno odlagališče mora izvajalec določiti v načrtu organizacije ureditve gradbišča in tudi zagotoviti embalažo za odkopano zemljino.
38. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) 
(1) Razsvetljava objekta se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba javne razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles morata biti skladna z določil, ki predpisujejo mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Za ureditev javne razsvetljave in razsvetljave objektov se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
(3) V drugem delu noči (med 24.00–5.00 uro) ostane prižgano minimalno število luči. Pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.
(4) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.
(5) Prireditve na prostem, ki jih spremlja povečana svetloba, se ne izvajajo oziroma se izvajajo občasno, skladno s soglasjem, ki ga izda pristojni občinski organ.
(6) Svetlobnih reklamnih napisov in sporočil na območju OPPN ni dovoljeno nameščati in uporabljati.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
39. člen 
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa odlok se izvede v dveh etapah, in sicer:
– prva etapa je ureditev zemljišča na obravnavanem območju za namen njegove sanacije in priprave zemljišča za kasnejšo gradnjo,
– druga etapa je gradnja in urejanje gospodarske cone.
(2) Prva etapa vključuje sanacijo in remediacijo nasipanih materialov neidentificiranega porekla ter ureditve dveh teras (platojev), vključno z odvodnjavanjem lastnih in zalednih voda, prestavitev obstoječih industrijskih cevovodov, sanacija, rekonstrukcija vodovoda in plinovoda ter ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje okolja.
(3) Prva etapa se izvede naenkrat ter je ni dopustno deliti v več podetap.
(4) Druga etapa vključuje gradnjo nestanovanjskih objektov in zunanjih manipulativnih površin, gradnjo ostale GJI (prometne površine, elektrika, plinovod, vodovod, zbiranje in odvajanje in čiščenje fekalnih vod, odvajanje meteornih vod, zbiranje, odvoz in ravnaje z odpadki), ureditev zelenih površin, ukrepov za varovanje okolja ter ukrepov za preprečevanje naravnih in drugih nesreč.
(5) Drugo etapo je dopustno izvajati v več podetapah vendar tako, da je vsaka podetapa svoja zaključena celota.
(6) Po vsaki zaključeni etapi posebej je treba po potrebi obnoviti poškodovane dovozne ceste, GJI in zemljišča.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE 
40. člen 
(1) Pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce GJI in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
(2) Infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte je potrebno med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati.
41. člen 
(ocena sprejemljivosti in monitoring) 
(1) Skladno z ugotovitvami okoljskega poročila izvedba prostorskih ureditev in ukrepov OPPN nima vpliva, ali je vpliv nebistven ali pa je vpliv nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov. Sklepna ocena okoljskega poročila za pripravo prostorskih ureditev in ukrepov OPPN za območje CI-6 je, da je plan ob izvedbi omilitvenih ukrepov, opisanih v tem odloku, sprejemljiv. Za izvedbo omilitvenih ukrepov je zadolžen investitor prostorskih ureditev in ukrepov OPPN.
(2) V skladu s Programom geotehničnega monitoringa in vplivov na okolje med gradnjo ter po izvedeni sanaciji parcele 115/1, k.o.1082 – Teharje, ki je sestavni del Idejnega projekta remediacije zemljin in sanacije parcele 115/1, k.o. 1082 – Teharje, se bo monitoring vplivov na okolje izvajal pred, med in po zaključku izvajanja prostorskih ureditev in omilitvenih ukrepov v naslednjem obsegu:
– monitoring deformacij nasipov: pri premeščanju odpadnega materiala se bo izvajalo opazovanje deformacij nasipov in izvajale meritve deformacij med izvajanjem gradbenih del;
– monitoring emisije delcev v zrak: v okolici gradbišča je predvidena postavitev treh merskih mest za spremljanje prašne usedline in izvajanje monitoringa vsebnosti delcev v obdobju izvajanja gradbenih del;
– monitoring emisije hrupa: merilna mesta emisije hrupa bodo postavljena v neposredni bližini gradbišča in na lokacijah v smeri najbližjih stavb z varovanimi prostori. Prvo ocenjevanje hrupa se bo izvedlo v času intenzivnega obratovanja gradbene mehanizacije na gradbišču z namenom, da se ugotovi potreba po izvajanju ukrepov za omilitev emisije hrupa v smereh do najbližjih stavb z varovanimi prostori;
– monitoring vpliva na podzemne vode: monitoring se izvaja na merilnih mestih (vrtine) za odvzem vzorcev podzemne vode ter dveh piezometrih, ki bosta vključena v program monitoringa vplivov na podzemne vode. Na izbranih piezometrih se bo nivo podzemne vode meril neprekinjeno, izdelan pa je tudi program tega monitoringa za izvedbo meritev po izvedenih gradbenih delih na tej parceli za naslednjih 10 let.
(3) O rezultatih meritev se izdela poročilo v skladu s Programom geotehničnega monitoringa in vplivov na okolje med gradnjo ter po izvedeni sanaciji parcele 115/1, k. o. Teharje, ki šteje za poročilo o spremljanju vplivov na okolje v skladu z okoljskim poročilom, katerega izdelavo mora zagotoviti investitor prostorskih ureditev in ukrepov OPPN.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
42. člen 
(1) Dopustna so odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega ali oblikovalskega ali vidika.
(2) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati pričakovanih rezultatov remediacije zemljine in sanacije območja ter ukrepov v zvezi z varovanje okolja ter ukrepov za preprečevanje naravnih in drugih nesreč.
(3) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo.
(4) Dopustna tlorisna odstopanja načrtovanih objektov so ± 10 % znotraj gradbene meje, dopustna višinska odstopanja načrtovanega objekta so ± 5 %.
(5) Za dopustna odstopanja se štejejo tudi druga odstopanja od predvidenih rešitev, prestavitve in rekonstrukcije prometnih površin in ostale GJI, ki niso določena s tem odlokom, če se izkaže, da so potrebna ali bolj smotrna za izgradnjo in obratovanje načrtovanih prostorskih ureditev. K vsaki drugi ali drugačni rešitvi mora investitor predhodno pridobiti soglasje njenega upravljavca.
X. KONČNE DOLOČBE 
43. člen 
(vpogled) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in Upravni enoti Celje.
44. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
45. člen 
(veljavnost odloka) 
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-8/2018
Celje, dne 28. julija 2020
Župan 
Mestne občine Celje 
Bojan Šrot 
 

AAA Zlata odličnost