Uradni list

Številka 107
Uradni list RS, št. 107/2020 z dne 31. 7. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 107/2020 z dne 31. 7. 2020

Kazalo

2015. Odlok o pokopališkem redu v Občini Brežice, stran 4504.

  
Na podlagi 29., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 3. in 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 13. redni seji dne 9. 7. 2020 sprejel
O D L O K 
o pokopališkem redu v Občini Brežice 
1. člen 
(uvodna določba) 
(1) S pokopališkim redom se podrobneje določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti v Občini Brežice.
(2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(3) Pogrebna in pokopališka dejavnost se izvajata skladno z zakonom, podzakonskimi predpisi in tem odlokom, s spoštovanjem in pieteto do umrlih in svojcev.
(4) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
(5) Za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
2. člen 
(pristojni organi) 
(1) Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, je Oddelek za komunalno infrastrukturo in gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni organ).
(2) Za izvedbo nalog, ko ni naročnika pogreba in je za prijavo pokopa pristojna občina, je pristojni organ Oddelek za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj.
(3) Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor in organ za odločanje o kršitvah tega odloka je, če ni z zakonom ali podzakonskim predpisom ali odlokom drugače določeno, Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica (v nadaljevanju: prekrškovni organ).
3. člen 
(pogrebna dejavnost) 
(1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba.
(2) S storitvami obvezne občinske gospodarske javne službe se zagotavlja 24-urna dežurna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh.
(3) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba; pripravo pokojnika; upepelitev pokojnika; pripravo in izvedbo pogreba.
4. člen 
(24-urna dežurna pogrebna služba) 
(1) Obvezna občinska gospodarska javna služba 24-urna dežurna služba se izvaja na območju celotne Občine Brežice.
(2) Občina Brežice zagotavlja opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe v okviru Javnega podjetja Komunala Brežice d.o.o..
(3) Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) mora pri izvajanju službe ravnati v skladu s predpisi ter zagotoviti izpolnjevanje zakonskih pogojev za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe.
5. člen 
(obveznosti izvajalca 24-urne dežurne službe) 
(1) Izvajalec 24-urne dežurne pogrebne službe mora predvsem:
– zagotavljati kvalitetno izvajanje javne službe 24 ur na dan vse dni v letu v skladu z zakonom, podzakonskimi predpisi in tem odlokom;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– izvajati javno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov in njihovih svojcev;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
– kot dober gospodarstvenik upravljati, uporabljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– oblikovati predloge cen storitev;
– poskrbeti za izvajanje požarne varnosti ter vseh drugih varnostnih zahtev v skladu s predpisi o zdravju in varstvu pri delu,
– zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– vzdrževati objekte in naprave tako, da se ohranja njihova vrednost;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet javne službe ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– obračunavati stroške, pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– voditi evidence v zvezi z javno službo, ki vključuje evidenco o izdanih računih za prevoze na obdukcijo, odvzem organov oziroma druge postopke na pokojniku;
– pripravljati in pravočasno posredovati poročila in podatke iz drugih evidenc,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige, za javno službo voditi ločeno računovodstvo in imeti revidirane poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– obveščati pristojne organe o kršitvah.
(2) Izvajalec javne službe je odgovoren za škodo, ki jo povzroči pri opravljanju javne službe, odgovoren je tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam. Izvajalec javne službe je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Izvajalec javne službe mora voditi evidence oziroma registre v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo 24-urno dežurno službo, gospodarske javne službe, oblikovanje cen in v skladu s tem odlokom. Evidence morajo vsebovati tudi podatke o količinskem in vrednostnem obsegu poslovno potrebnih sredstvih za izvajanje gospodarske javne službe, številu zaposlenih in zunanjih izvajalcev javne službe ter količini opravljenih storitev.
(4) Izvajalec javne službe je dolžan vsako leto pripraviti in do 31. oktobra v tekočem letu posredovati občini v uskladitev program izvajanja javne službe za naslednje koledarsko leto. Letni program izvajanja javne službe vsebuje predvsem naslednje podatke: stroškovno ovrednoten načrt rednega vzdrževanja objektov in naprav, namenjenih za izvajanje javne službe in načrt izvajanja storitev javne službe; obseg potrebnih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov in naprav ter oceno stroškov; obseg predvidenega rednega izvajanja javne službe z oceno stroškov in cenikom storitev javne službe; obseg in stroški zamenjave uničene in poškodovane opreme ter naprav; osnovna sredstva izvajalca, namenjena izvajanju javne službe; podatke o številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe.
(5) Izvajalec javne službe je dolžan vsako leto pripraviti in do 31. marca tekočega leta posredovati občini letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto. Letno poročilo mora poleg podatkov, navedenih v letnem programu izvajanja javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena, navesti tudi podatke realizaciji letnega programa in o izdanih računih za prevoze na obdukcijo, odvzem organov oziroma druge postopke na pokojniku in obrazložiti in utemeljiti morebitna odstopanja od letnega programa.
(6) Izvajalec javne službe je dolžan obveščati pristojni organ o vseh okoliščinah, ki vplivajo na izvajanje javne službe ter Občini Brežice vsak čas omogočiti vpogled v delovne aktivnosti odprave napak.
6. člen 
(uporabniki storitev) 
(1) Uporabniki storitev pogrebne dejavnosti so praviloma tiste fizične ali pravne osebe, ki naročijo oziroma plačajo posamezne pogrebne storitve.
(2) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe, ki je dostopna vsem uporabnikom na območju občine pod enakimi pogoji.
(3) Uporabniki storitev obvezne občinske gospodarske javne službe morajo izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe za opravljeno storitev plačati ceno, ki jo določi občinski svet.
7. člen 
(financiranje storitev obvezne občinske gospodarske javne službe) 
(1) Stroške storitev javne službe poravna naročnik pogreba. Ne glede na prejšnji stavek je v primeru prevoza na obdukcijo naročnik obdukcije tudi plačnik prevoza na obdukcijo in z obdukcije v skladu s predpisi, ki urejajo mrliškopregledno službo, v primeru odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku je naročnik prevoza plačnik teh storitev v skladu s predpisi, ki urejajo pridobivanje in presaditev delov človeškega telesa zaradi zdravljenja.
(2) Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe.
(3) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu s predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom. Pri oblikovanju cen storitev javne službe se upoštevajo standardi in ukrepi za opravljanje javne službe, kakor jih opredeljujejo zakon, podzakonski predpisi in ta odlok, načrtovane količine opravljenih storitev, načrtovani stroški in prihodki izvajalca za prihodnje obdobje. V kalkulaciji cene storitve javne službe se lahko upoštevajo samo upravičeni stroški, ki jih je mogoče povezati z izvajanjem javne službe. Pri presoji upravičenosti stroškov se upoštevajo podatki iz potrjenih dokumentov 5. člena tega odloka, pri čemer mora izvajalec javne službe pri stroških materiala in storitev ravnati gospodarno in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, pri določanju upravičenih stroškov dela pa se ne upoštevajo stroški dela, ki presegajo sistem nagrajevanja v skladu z veljavno zakonodajo in kolektivno pogodbo. Stroški, ki niso opredeljeni z veljavno metodologijo o oblikovanju cen ali drugim predpisom, niso kalkulativni element cene storitev javne službe.
(4) Za namene zagotavljanja trajnosti poslovanja in varnosti izvajanja javne službe se v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca v višini 5 % od nabavne vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih izvajalec javne službe potrebuje za izvajanje te javne službe. Obseg in vrednost poslovno potrebnih sredstev izvajalec opredeli in predlaga občini v potrditev v okviru letnega programa izvajanja javne službe in poslovnega načrta.
8. člen 
(oblikovanje cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe) 
(1) Obračunsko obdobje v skladu s predpisom s področja oblikovanja cen storitve obvezne občinske gospodarske javne službe traja eno koledarsko leto, ki se prične 1. januarja in traja do vključno 31. decembra.
(2) Izvajalec javne službe enkrat letno pripravi elaborat o ceni storitve javne službe za prihodnje leto v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom. Elaborat izvajalec javne službe posreduje občini v tekočem letu najpozneje do 31. 3., ne glede na višino potrebnih sprememb cene storitve javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.
(3) V elaboratu iz prvega odstavka tega člena izvajalec javne službe opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih računovodskih standardih in metodologiji za oblikovanje cen. Občinska uprava elaborat pregleda in v primeru vsebinsko utemeljenih razlogov zahteva dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 15 dni od prejema. Izvajalec javne službe mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 15 dni od prejema le-teh.
(4) Občina mora o cenah na podlagi elaborata iz prvega in drugega odstavka tega člena odločiti najkasneje v roku 30 dni od dneva prejema elaborata. V primeru, da je zahtevana dopolnitev ali sprememba elaborata, začne teči ta rok naslednji dan po prejemu popolnega (dopolnjenega ali spremenjenega) elaborata.
(5) Pri pregledu elaborata občinska uprava upošteva potrjene dokumente iz četrtega in petega odstavka 5. člena tega odloka, analizo zunanjih neodvisnih strokovnih organizacij ali na drug strokovno utemeljen način presodi upravičenost stroškov.
9. člen 
(povračilo morebitne izgube izvajalca javne službe) 
(1) Izvajalec javne službe je upravičen do povračila morebitne izgube iz naslova izvajanja javne službe iz sredstev proračuna Občine Brežice, če so kumulativno izpolnjeni pogoji:
– izvajalec je v skladu s predpisi pravočasno Občini predložil pripravljeno predračunsko ceno za izvajanje javne službe, vključno s poročilom o izvedenih ukrepih racionalizacije poslovanja, izvedenih s ciljem zmanjševanja stroškov in njihovih rezultatih,
– predložena predračunska cena je bila s strani Občine pregledana in potrjena in
– predložena predračunska cena ni bila potrjena s strani občinskega sveta Občine Brežice.
(2) V primerih iz prvega odstavka tega člena je izvajalec upravičen do povračila tistega dela izgube, ki se nanaša na dejansko nastale stroške, ne pa tudi do povračila izgubljenega dobička oziroma donosa na vložena sredstva, za katerega izkazuje primanjkljaj v poslovanju.
10. člen 
(infrastruktura za izvajanje 24-urne dežurne službe) 
(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe izvajanje 24-urne dežurne službe predstavlja del poslovnih prostorov na naslovu Dobovska cesta 10, 8250 Brežice, parc. št. 1406 k.o. 1300 Brežice, št. stavbe 288 in del parc. št. 1414 k.o. Brežice v izmeri 180 m2 za potrebe dostopa do objekta.
(2) Infrastrukturo iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
(3) Izvajalec javne službe mora z občino skleniti najemno pogodbo za vso potrebno infrastrukturo – objekte in naprave, nepremičnine in premičnine za izvajanje dejavnosti v okviru javne službe, in sicer tako obstoječo, kot tisto, pridobljeno ali obnovljeno v času trajanja izvajanja javne službe, ki je v lasti občine, zanjo plačevati najemnino in skleniti ustrezne zavarovalne pogodbe, vinkulirane v korist občine. Po prenehanju izvajanja javne službe mora izvajalec objekte infrastrukture prenesti v neposredno posest občine.
(4) Izvajalec javne službe mora z občino skleniti najemno pogodbo za vso potrebno infrastrukturo – objekte in naprave, nepremičnine in premičnine za izvajanje dejavnosti v okviru javne službe, in sicer tako obstoječo, kot tisto, pridobljeno ali obnovljeno v času trajanja izvajanja javne službe, ki je v lasti občine, zanjo plačevati najemnino in skleniti ustrezne zavarovalne pogodbe, vinkulirane v korist občine.
(5) Redno vzdrževanje objektov in naprav javne službe bremeni izvajalca javne službe in je sestani del cene storitve.
(6) Investicijsko vzdrževanje in investicije v objekte in naprave javne službe zagotavlja občina.
(7) Izvajalec javne službe je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte javne službe. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo izvajanja javne službe, zdravja ali varnosti ljudi ali premoženja ali varstva okolja, mora odpraviti najkasneje v roku 7 dni od prejema obvestila o napaki oziroma od ugotovitve napake. Izvajalec mora začeti postopek odprave napake nemudoma, najkasneje pa v roku 24 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila o napaki. Napake, okvare ali pomanjkljivosti na napravah, opremi ali objektih, ki lahko ogrozijo zdravje ali varnost ljudi, premoženje, varstvo okolja, infrastrukturo ali vplivajo na cestni promet, mora odpraviti nemudoma, najkasneje pa v roku 48 ur od pojava okvare oziroma od identifikacije okvare.
11. člen 
(pogrebna slovesnost) 
(1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
(2) Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem pokopališkim redom. Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
(3) Pogrebna slovesnost je lahko javna in ji prisostvuje vsakdo, ali v ožjem družinskem krogu, kjer so prisotni le povabljeni s strani naročnika pogreba. Če je pokojnik pisno prepovedal razkritje svojih podatkov ali je to prepovedal naročnik pogreba, se javnosti ne sme posredovati podatkov o pogrebu, imenu in starosti pokojnika.
(4) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev.
(5) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. Pogrebi se praviloma opravljajo ob delavnikih, čas pokopa se prilagaja letnemu času, upoštevajoč možnost obveznega zasutja in začasne ureditve groba še v času dnevne svetlobe.
(6) Minimalna pogrebna slovesnost obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa.
12. člen 
(način izvedbe pogrebne slovesnosti) 
(1) Krsta z umrlim ali žara s pepelom se na dan pogrebne slovesnosti položi v mrliško vežico praviloma ob 8 uri zjutraj oziroma ob uri, kot se dogovori z naročnikom pogreba, lahko pa tudi en dan pred pogrebom.
(2) Pogrebna slovesnost na pokopališču se prične na prostoru, ki je določen v ta namen.
(3) Pred začetkom pogrebne slovesnosti se na poslovilni prostor dostavi cvetje.
(4) Pogrebna slovesnost se prične, ko se ob zvokih žive ali reproducirane glasbe prenesejo zastave in simboli, nato se pripeljejo posmrtni ostanki umrlega na poslovilni prostor. Od umrlega se poslovijo govorniki, sledijo pevci, recitatorji, glasbeniki in predstavniki verskih skupnosti.
(5) Pogrebni sprevod, ki ga vodi vodja pogreba, se razvrsti tako, da je na čelu slovenska zastava z žalnim trakom ali črna zastava, če je umrli tuj državljan, nato prapori, sledijo godba, pevci, pripadniki stanovskih organizacij (lovci, gasilci in podobno), nosilci vencev in odlikovanj ter drugih priznanj, krsta oziroma žara, nato sorodniki in drugi udeleženci pogreba.
(6) Če sodelujejo pri pogrebu predstavniki verske skupnosti, se s svojimi simboli razvrstijo neposredno pred krsto oziroma žaro.
(7) Ko pride pogrebni sprevod do groba, se udeleženci pogrebne slovesnosti razvrstijo ob grobu oziroma pred prostorom za raztros pepela. Krsto oziroma žaro s posmrtnimi ostanki umrlega spustijo ali položijo v grob oziroma raztresejo na prostoru za raztros pepela. Po minuti molka ter poklonitvi zastav in praporov je pogrebna slovesnost končana. Del pogrebnih slovesnosti se lahko opravi tudi ob grobu.
(8) Če je predviden verski obred v cerkvi ali kapelici, se verski obred opravi po dvigu pokojnikove krste ali žare in njeni premestitvi v verski objekt. Po opravljenem verskem obredu se udeleženci razporedijo v sprevod do groba, kjer položitvi v grob pokojnikove krste ali žare ali raztrosu pepela pokojnika nato sledi igranje godbe in petje žalostink, poslovilni govori in verski obred, če je pri pogrebni slovesnosti prisoten predstavnik verske skupnosti.
(9) Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (kot so npr. lovci, gasilci ipd.) se o načinu vključitve v pogrebne slovesnosti dogovorijo z izvajalcem pogrebne dejavnosti. Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote oziroma skupine.
(10) Udeleženci pogrebne slovesnosti se lahko poslovijo od pokojnega z mimohodom.
(11) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za pogrebno slovesnost na pokopališčih, kjer ni mrliške vežice.
(12) Najkasneje tri ure po končani pogrebni slovesnosti mora upravljavec pokopališča grob zasuti, z delom pa prične, ko se večina udeležencev pogrebne slovesnosti umakne iz okolice groba.
13. člen 
(storitve pogrebnega moštva) 
(1) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela.
(2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva se zagotavljajo na pokopališču Brežice in jih zagotavlja upravljavec pokopališča.
(3) Pogreb opravi pogrebno moštvo, ki ga sestavljajo vodja, zastavonoša in, odvisno od vrste pogreba, eden do štirje člani. Prevoz ali prenos pokojnikove krste, žare ali žare za raztros pepela z mrliškega odra do prostora pogrebne slovesnosti, prenos oziroma prevoz krste oziroma žare v pogrebnem sprevodu ter položitev v grob oziroma raztros pepela, opravi pogrebno moštvo. Pogrebno moštvo mora biti oblečeno v svečane obleke.
14. člen 
(osnovni obseg pogreba) 
(1) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo.
(2) Osnovni pogreb vključuje najmanj: prijavo pokopa, krsto za upepelitev in žaro ali krsto za pokop, nagrobno obeležje pri novem grobu, kjer še ni nobenega obeležja, pripravo grobne jame, pogrebno moštvo na pokopališču, kjer je ta storitev predpisana, in minimalno pogrebno slovesnost, vse v skladu s standardi in normativi, sprejetimi v skladu z Zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti.
(3) Plačilo osnovnega pogreba ne sme presegati višine posebne oblike izredne denarne socialne pomoči kot pomoči pri kritju stroškov pogreba in posebne oblike izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana, kot ju določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Izvajalec pogrebne dejavnosti mora zagotavljati minimalni pogreb v skladu s prejšnjim stavkom.
15. člen 
(način pokopa, če je naročnik in plačnik pogreba občina) 
(1) Občina Brežice je naročnik pogreba, če ni naročnika in je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče v Občini Brežice. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, je naročnik pogreba Občina Brežice, če je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče v Občini Brežice. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, je naročnik pogreba Občina Brežice le, če je oseba umrla oziroma je bila najdena v Občini Brežice, razen če gre za tujca, katerega smrt je nastopila v času, ko je na ozemlju občine prebival po odredbi državnih organov v času, ko so le-ti nad njim izvajali ukrepe, določene v predpisih o varovanju meje, vstopu tujcev v državo in mednarodni zaščiti.
(2) Če je naročnik pogreba Občina Brežice, se zagotovi osnovni pogreb. Pokojniku, ki nima dedičev ali drugih zavezancev oziroma nima zagotovljenega grobnega mesta za klasični pokop, se zagotovi izključno žarni pogreb.
(3) V primeru, ko je naročnik pogreba Občina Brežice in poravna stroške pogreba, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
16. člen 
(prijava pokopa) 
(1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina.
(2) Naročnik pogreba je oseba, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, pokojnikov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, ali oseba, ki je s pokojnikom stalno živela oziroma ga je morala po predpisih vzdrževati in zanj skrbeti, ali njegov pooblaščenec.
(3) K prijavi pokopa je potrebno priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.
17. člen 
(pokop) 
(1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom.
(2) Pokopi se lahko opravljajo le na pokopališčih, zunaj pokopališča je dovoljen le kot raztros pepela ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. Opravi ga lahko le izvajalec pogrebne dejavnosti.
(3) Vrste pokopov so:
– pokop s krsto, kjer se pokojnik položi v krsto in pokoplje v grob;
– pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob ali vstavijo v žarno nišo v žarnem zidu;
– raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali izven njega,
– pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita vojna grobišča.
(4) Na podlagi soglasja župana se pepel iz žare raztrosi na prostoru zunaj pokopališča ali se opravi pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
(5) Župan odloči o pokopu zunaj pokopališča v sedmih dneh. Zoper sklep ni pritožbe, dovoljen je upravni spor.
18. člen 
(anonimni pokop) 
(1) Anonimni pokop se opravi po volji pokojnika.
(2) Anonimni pokop brez označbe imena in priimka se lahko opravi s pokopom krste ali žare v grobni prostor ali pa z raztrosom pepela na posebej za to določenem prostoru pokopališča.
(3) Anonimni pokop, namenjen pokopu krst ali žar, je lahko izveden v vsakem obstoječem grobu, ali na posebnem oddelku pokopališča.
(4) Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča.
19. člen 
(pokop mrtvega ploda) 
Pokop ali upepelitev mrtvega ploda se ne glede na njegovo gestacijsko starost lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev. Pokop ali upepelitev se opravi na podlagi zdravniškega poročila porodničarja-ginekologa o vzroku smrti in ob smiselni uporabi določb tega odloka, razen tistih, ki se nanašajo na Občino Brežice kot naročnika in plačnika pogreba.
20. člen 
(prekop) 
(1) Na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to upravičen interes, je lahko pokojnik izkopan in prenesen na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, in sicer po predhodnem soglasju najemnika groba. Izkopani posmrtni ostanki pokojnika se pred ponovnim pokopom lahko upepelijo.
(2) Prekop posmrtnih ostankov je dovoljen samo v navzočnosti pooblaščenega zdravnika. Osebe, ki delajo pri prekopu posmrtnih ostankov, morajo čez zaščitno obleko nositi gumijasti predpasnik, dolge gumijaste rokavice in gumijaste škornje. Obleka in obutev se ne smeta uporabljati v druge namene.
(3) Prekop pokojnika izvede grobar.
(4) Za prekop pokojnika je treba pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa. Pristojni občinski organ daje soglasje za prekop v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek in zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost ter tem odlokom.
(5) Stroške prekopa poravna njegov naročnik.
(6) Določbe tega člena, razen drugega odstavka, se smiselno uporabljajo tudi za prekop žar.
21. člen 
(mirovalna doba) 
(1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba je deset let.
(2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
(3) Za pokop z žaro prejšnji odstavek ne velja.
22. člen 
(pokopališka dejavnost) 
(1) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.
(2) Uporabniki storitev pokopališke dejavnosti so izvajalci pogrebne dejavnosti in najemniki grobov.
23. člen 
(urejanje pokopališč) 
Urejanje pokopališč obsega zgraditev ali razširitev obstoječega pokopališča, zgraditev pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture na pokopališču, razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov in opustitev pokopališča.
24. člen 
(upravljanje pokopališč) 
(1) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.
(2) Zagotavljanje urejenosti pokopališča obsega:
– redno vzdrževanje pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;
– storitve najema pokopaliških objektov in naprav in
– storitve grobarjev in
– storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališču, kjer je ta storitev predpisana s tem odlokom.
(3) Storitev rednega vzdrževanja pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture obsega redno vzdrževanje in čiščenje objektov, naprav ter druge pokopališke infrastrukture, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode in elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela.
(4) Investicijsko vzdrževanje ter investicije v objekte in drugo pokopališko infrastrukturo zagotavlja Občina Brežice.
25. člen 
(storitve grobarjev) 
Storitve grobarjev obsegajo izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev groba ter prekop posmrtnih ostankov.
26. člen 
(plačilo storitev) 
(1) Storitve najema pokopaliških objektov in naprav, storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva, kjer je ta storitev predpisana, upravljavec pokopališča zaračunava izvajalcem pogrebnih storitev v skladu s cenikom.
(2) Cenik storitev najema pokopaliških objektov in naprav, storitve grobarjev in storitev pokopališko pogrebnega moštva, kjer je ta storitev predpisana, se določi s sklepom Občinskega sveta Občine Brežice na predlog upravljavca pokopališč. Potrjen cenik mora biti javno objavljen in dostopen.
27. člen 
(pokopališča) 
(1) V Občini Brežice so pokopališča:
1. Pokopališče Artiče, namenjeno pokopu umrlih iz naselij: Artiče, Arnovo selo, Dečno selo, Glogov Brod, Dolenja vas pri Artičah, Gornji Lenart – del, Trebež, Spodnja Pohanca, Zgornji Obrež.
2. Pokopališče Brežice, namenjeno pokopu umrlih iz naselij: Brežice, Brezina, Gornji Lenart, Cundrovec, Zakot, Bukošek, Trnje.
3. Pokopališče Bizeljsko, namenjeno pokopu umrlih iz naselij: Bizeljska vas, Bizeljsko, Bukovje, Drenovec pri Bukovju, Bračna vas, Nova vas ob Sotli, Brezovica na Bizeljskem, Gregovce, Vitna vas, Stara vas – Bizeljsko, Dramlja.
4. Pokopališče Bušeča vas, namenjeno pokopu umrlih iz naselij: Bušeča vas, Poštena vas, Vrhovska vas, Vinji vrh, Stojanski vrh, Izvir, Brvi, Gorenja Pirošica in Dolenja Pirošica.
5. Pokopališče Cerklje ob Krki, namenjeno pokopu umrlih iz naselij: Cerklje ob Krki, Župeča vas, Račja vas, Boršt, Črešnjice pri Cerkljah ob Krki, Zasap, Hrastje in Gazice.
6. Pokopališče Cirnik, namenjeno pokopu umrlih iz naselja Cirnik.
7. Pokopališče Čatež ob Savi, namenjeno pokopu umrlih iz naselij: Čatež ob Savi, Dvorce, Prilipe, Cerina, Žejno, Sobenja vas, Dobeno, Mali Cirnik, Podgračeno.
8. Pokopališče Dobova, namenjeno pokopu umrlih iz naselij: Dobova, Mali Obrež, Veliki Obrež, Sela pri Dobovi, Garje pri Dobovi, Mostec, Mihalovec, Loče, Rigonce.
9. Pokopališče Jesenice na Dolenjskem, namenjeno pokopu umrlih iz naselij: Jesenice na Dolenjskem, Obrežje, Nova vas pri Mokricah, Slovenska vas, Ribnica, Gaj – del, Mala Dolina, Velika Dolina – del, Rajec, Perišče.
10. Pokopališče Kapele, namenjeno pokopu umrlih iz naselij: Kapele, Župelevec, Slogonsko, Jereslavec, Rakovec, Podvinje, Vrhje.
11. Pokopališče Orešje, namenjeno pokopu umrlih iz naselja Orešje na Bizeljskem.
12. Pokopališče Pišece, namenjeno pokopu umrlih iz naselij: Pišece, Pavlova vas, Podgorje pri Pišecah, Dednja vas, Blatno, Mali Vrh, Globoko, Piršenbreg, Brezje pri Bojsnem, Bojsno.
13. Pokopališče Ponikve, namenjeno pokopu umrlih iz naselij: Ponikve, Brezje pri Veliki Dolini, Velika Dolina, Laze, Koritno, Ribnica – del, Gaj – del.
14. Pokopališče Sromlje, namenjeno pokopu umrlih iz naselij: Silovec, Sromlje, Zgornja Pohanca, Volčje, Oklukova Gora, Curnovec.
15. Pokopališče Velike Malence, namenjeno pokopu umrlih iz naselij: Velike Malence, Krška vas, Dolenje Skopice, Gorenje Skopice, Mrzlava vas, Čedem, Globočice, Kamence, Kraška vas, Stankovo.
(2) Pokopališča, na katerih se izvaja javna služba, so grajeno javno dobro lokalnega pomena.
(3) Upravljavec pokopališča mora dovoliti pokop na pokopališču, če so prosti prostori in mora vsakomur pod enakimi pogoji omogočiti vstop in gibanje na območju pokopališča, in sicer v času, ko je pokopališče odprto za obiskovalce.
(4) Za vsako pokopališče mora biti narejen načrt razdelitve na pokopališke oddelke, s katerim se določijo zvrsti grobov na posameznih oddelkih in vzpostavljena evidenca grobov.
(5) Pogreb z raztrosom pepela se lahko opravi na vseh pokopališčih v Občini Brežice, ki imajo za ta namen urejen prostor. Pri takšnem pokopu se imena pokojnih na njihovo željo ali željo svojcev vpišejo na posebno skupinsko obeležje.
(6) Na pokopališču v Brežicah je prostor za anonimno pokopavanje ter prostor za skupinski pokop ob nesrečah večjih razsežnosti.
28. člen 
(opustitev pokopališča) 
(1) Odločitev o opustitvi pokopališča sprejme občinski svet.
(2) Če je pokopališče ali njegov del kulturna dediščina ali kulturni spomenik, je pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(3) V odločitvi o opustitvi pokopališča morajo biti določeni: upravljavec opuščenega pokopališča; pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov pokojnikov in nagrobnih spomenikov ali za ohranjanje in situ; pogoji in roki za odstranitev pokopaliških objektov; plačnik in način plačila stroškov preureditve pokopališča ter prenosa posmrtnih ostankov pokojnikov in spomenikov.
(4) Opuščeno pokopališče se sme za druge namene urediti po preteku tridesetih let od zadnjega pokopa.
29. člen 
(mrliške vežice) 
(1) Mrliške vežice se nahajajo na pokopališčih: Artiče, Brežice, Bizeljsko, Čatež ob Savi, Dobova, Jesenice na Dolenjskem, Kapele, Pišece, Velike Malence, Ponikve, Cirnik, Sromlje in Bušeča vas.
(2) Za naselja, kjer je ob pokopališčih mrliška vežica, je uporaba mrliške vežice obvezna in ni dovoljeno, da je pokojnik do pogreba doma.
(3) Mrliške vežice obratujejo v času od dovoza pokojnika do pogrebne slovesnosti, v dogovoru med upravljavcem pokopališča, izvajalcem pogrebne dejavnosti in naročnikom pogreba.
(4) Mrliške vežice so za svojce pokojnih in obiskovalce praviloma odprte od 9. do 21. ure, v soglasju z upravljavcem pokopališča pa lahko tudi izven prej določenih ur.
(5) Mrliške vežice se uporablja s pieteto do pokojnika. V mrliških vežicah ni dovoljeno prižiganje klasičnih sveč z odprtim ognjem.
(6) Naročnik pogreba odgovarja za pravilno uporabo mrliške vežice in prostorov za svojce ter je dolžan pokriti vso škodo v primeru poškodovanja inventarja ali objekta.
(7) Sanitarije v mrliških vežicah nimajo značaja javnih sanitarij, ampak so namenjene za uporabnike mrliške vežice.
30. člen 
(ravnanje kjer na pokopališčih ni mrliške vežice) 
Če pokopališče nima mrliške vežice, se lahko namesto vežice uporabi hiša z največ dvema stanovanjema pod pogojem, da je to v skladu s predpisi o mrliško pregledni službi, ali pri izvajalcu pogrebne dejavnosti.
31. člen 
(zvrsti grobov) 
(1) Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope:
– enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor, vrstni grobovi in grobnice;
– grobišča, kostnice in skupna grobišča;
– žarni grobovi;
– prostor za anonimne pokope;
– prostor za raztros pepela.
(2) Za vsako pokopališče mora upravljavec pokopališča imeti:
– izdelan načrt razdelitve na pokopališke oddelke in zvrsti grobov na posameznih oddelkih,
– vzpostavljeno evidenco grobov, skladno z zakonom in tem odlokom,
– vzpostavljeno evidenco podatkov o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani ter evidenco prekopanih pokojnikov in pokojnih iz opuščenih grobov.
32. člen 
(ureditev groba) 
(1) Ureditev groba se izvede na krajevno običajen način s postavitvijo okvirja in nagrobnika v mejah groba, določenih s tem odlokom pogoji, ki jih izda upravljavec pokopališča. Nagrobnik je lahko pokončen ali ležeč in je lahko izdelan iz naravnega kamna, lesa ali kovine. Biti mora zasnovan na ustrezni oblikovalni ravni in primerno tehnično izveden. S tem je mišljena tako oblika nagrobnika kot tudi obdelava površine oziroma vpis besedila. Grob se lahko hortikulturno uredi.
(2) Spomenik, druga oprema groba, hortikulturna ureditev in druga znamenja ne smejo biti izven meja grobnega prostora, v višino pa lahko segajo največ do 1,5 m.
(3) Grob ali grobno mesto ne smeta imeti električnih priključkov napetosti več kot 12 V, energetskih ali komunalnih priključkov.
(4) Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m.
(5) Določba četrtega odstavka tega člena se uporablja za načrtovanje, za novo vzpostavljene vrste grobov na novih pokopališčih oziroma novih oddelkih pokopališč, sicer pa se upošteva obstoječe stanje na pokopališčih.
33. člen 
(enojni grobovi) 
(1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe.
(2) V enojne grobove za klasične pokope se pokopavajo krste in žare.
(3) Enojni grobovi za klasične pokope so talni, široki do 1,3 m, dolgi do 2,4 m in globoki najmanj 1,80 m.
34. člen 
(dvojni grobovi) 
(1) Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu.
(2) V dvojne grobove za klasične pokope se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare.
(3) Dvojni grobovi za klasične pokope so talni, široki 1,31 m do 2,4 m, dolgi do 2,4 m in globoki najmanj 1,80 m.
35. člen 
(otroški grobovi) 
(1) Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka.
(2) V otroške grobove za klasične pokope se pokopavajo otroške krste in žare.
(3) Otroški grobovi za klasične pokope umrle otroke, stare do 10 let, so lahko krajši in ožji od grobov za klasične pokope, vendar globoki najmanj 1,8 m in dolgi najmanj 1,5 m.
36. člen 
(povečani grobni prostor) 
(1) Povečani grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora.
(2) V povečani grobni prostor za klasične pokope se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare.
(3) Povečani grobni prostori za klasične pokope so talni, praviloma:
– trojni grob: širina od 2,41 m do 3 m, dolžina do 2,4 m, globina najmanj 1,80 m,
– četvorni grob: širina od 3,01 m do 4 m, dolžina do 2,4 m, globina najmanj 1,80 m,
– petorni grob: širina od 4,01 do 5 m, dolžina do 2,4 m, globina najmanj 1,80 m.
37. člen 
(vrstni grobovi) 
(1) Vrstni grobovi so tisti, ki so razporejeni drug ob drugem ter oblikovani in urejeni po enotnih merilih. V njih se pokojniki pokopavajo brez poglobitve po vrstnem redu.
(2) Vrstni grobovi se oddajajo v najem samo za določeno dobo, ki ni krajša od 25 let. Po preteku te dobe se grobovi prekopljejo in ponovno oddajo, najdeni posmrtni ostanki pa položijo v skupno grobišče.
(3) V vrstne grobove se pokopavajo krste in žare.
(4) Vrstni grobovi za klasične pokope so talni, široki do 1 m, dolgi do 2,4 m in globoki najmanj 1,80 m. Poglobitve niso dovoljene.
38. člen 
(grobnice) 
(1) Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare.
(2) Na pokopališčih v Občini Brežice ni dovoljeno graditi novih grobnic.
39. člen 
(poglobitev groba) 
Če je v istem talnem grobu predvidenih več zaporednih pokopov je lahko grob poglobljen največ do 2,5 m, plast zemlje nad zadnjo krsto pa mora biti najmanj 1,0 m.
40. člen 
(žarni grob) 
(1) Žarni grobovi so talni ali zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare.
(2) Talni žarni grob je širok najmanj 0,80 m, dolg največ 1,0 m in globok je najmanj 0,7 m.
(3) Žarni pokopi se lahko vršijo v grobne prostore za klasične pokope, v katere pa je predhodno potrebno vstaviti žarne niše.
(4) Zidni žarni grob ali žarna niša morata biti zaprta s ploščo.
41. člen 
(grobišča, kostnice in skupna grobišča) 
(1) Grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča.
(2) Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov.
(3) V skupna grobišča se lahko prenesejo posmrtni ostanki iz vrstnih grobov po preteku dobe najema, iz drugih grobov ali zaradi drugih upravičenih razlogov. Na oddelku skupnih grobišč je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in sveč ter skupni nagrobnik z imeni pokopanih.
42. člen 
(prostor za anonimni pokop) 
(1) Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar.
(2) Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
(3) Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča.
43. člen 
(prostor za raztros pepela) 
(1) Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku.
(2) Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč, zunaj katerega ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč.
44. člen 
(upravljavec pokopališča) 
(1) Upravljanje pokopališč izvaja Občina Brežice v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. S tem odlokom za upravljavce pokopališč (v nadaljevanju: upravljavec), razen za izvajanje nalog vodenja investicij in investicijskega vzdrževanja, določa:
– Krajevno skupnost Artiče za upravljavca pokopališča Artiče,
– Krajevno skupnost Bizeljsko za upravljavca pokopališč Bizeljsko in Orešje,
– Krajevno skupnost Cerklje ob Krki za upravljavca pokopališč Bušeča vas in Cerklje ob Krki,
– Krajevno skupnost Dobova za upravljavca pokopališča Dobova,
– Krajevno skupnost Jesenice na Dolenjskem za upravljavca pokopališča Jesenice na Dolenjskem,
– Krajevno skupnost Kapele za upravljavca pokopališča Kapele,
– Krajevno skupnost Pišece za upravljavca pokopališča Pišece,
– Krajevno skupnost Sromlje za upravljavca pokopališča Sromlje,
– Krajevno skupnost Velika Dolina za upravljavca pokopališč Cirnik in Ponikve,
– Krajevno skupnost Velike Malence za upravljavca pokopališča Velike Malence in
– Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. za upravljavca pokopališča Brežice.
(2) Upravljalec je pooblaščen in zadolžen za:
– zagotavljanje urejenosti pokopališč;
– izvajanje rednega vzdrževanja;
– zagotavljanje storitev grobarjev in pogrebnih moštev kjer je ta storitev predpisana;
– oddajo grobov v najem;
– vodenje katastra in evidenc;
– izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.
(3) Upravljavec je dolžan zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno upravljanje pokopališč, ki mora biti skladno s tem odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo pokopališko dejavnost.
(4) Upravljavec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči pri opravljanju nalog upravljavca, odgovoren je tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem nalog upravljavca povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam. Upravljavec je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem nalog upravljavca, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem nalog upravljavca povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam.
(5) Upravljavec je dolžan vsako leto pripraviti in do 31. oktobra v tekočem letu posredovati občini v uskladitev program upravljanja pokopališč za naslednje koledarsko leto. Program mora vsebovati vsaj naslednje podatke: stroškovno ovrednoten načrt rednega vzdrževanja objektov in naprav, načrt izvajanja storitev upravljavca; predlog potrebnih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov in naprav ter oceno stroškov; časovno opredeljen obseg predvidenega rednega izvajanja nalog upravljavca z oceno stroškov in predlogom cen, obseg in stroške zamenjave uničene in poškodovane opreme ter naprav; osnovna sredstva upravljavca, namenjena izvajanju nalog in podatke o številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog upravljavca.
(6) Upravljavec je dolžan vsako leto pripraviti in do 31. marca tekočega leta posredovati občini letno poročilo o izvajanju nalog upravljavca za preteklo leto. Poročilo mora poleg podatkov, navedenih v letnem programu izvajanja javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena, navesti tudi podatke realizaciji letnega programa, stroških, finančnih rezultatih in utemeljitev morebitnih odstopanj od programa.
(7) Letni program upravljanja pokopališč za tekoče leto potrdi Občinski svet Občine Brežice. Poročilo o poslovanju in izvajanju upravljanja pokopališč v preteklem letu sprejme Občinski svet Občine Brežice.
(8) Upravljavec je dolžan obveščati pristojni organ o vseh okoliščinah, ki vplivajo na izvajanje javne službe ter Občini Brežice vsak čas omogočiti vpogled v delovne aktivnosti odprave napak.
45. člen 
(financiranje upravljanja pokopališč) 
(1) Upravljanje pokopališč se financira iz:
– grobnin;
– najemnin za uporabo pokopaliških objektov in naprav;
– plačil za storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva;
– pogrebnih pristojbin;
– proračuna;
– drugih virov.
(2) Upravljavec pokopališča zaračunava izvajalcem pogrebne dejavnosti najemnino za uporabo pokopaliških objektov in naprav in stroške storitev grobarjev in storitev pokopališko pogrebnega moštva, kjer je ta storitev predpisana.
(3) Upravljavec pokopališča za izvedbo pogreba na pokopališču izvajalcu pogrebne dejavnosti zaračuna tudi pogrebno pristojbino, ki je prihodek občine, namenjen investicijam v pokopališko infrastrukturo.
(4) Obveznost plačila pogrebne pristojbine in njena višina se določi s sklepom, ki ga sprejme občinski svet.
46. člen 
(naloge upravljavca) 
Upravljavec območje pokopališča redno vzdržuje v skladu z naslednjimi minimalni normativi:
– praznjenje zabojnika za ostanke sveč: enkrat mesečno oziroma po potrebi,
– praznjenje zabojnikov za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in odpadno embalažo v skladu z urnikom, ki ga je za to območje določil izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
– košnja trave: najmanj petkrat letno oziroma po potrebi,
– obrezovanje žive meje dvakrat letno,
– obrezovanje drevja enkrat letno,
– odstranjevanje plevela po potrebi, praviloma najmanj enkrat letno,
– čiščenje in urejanje poti med grobovi: po potrebi, vendar najmanj enkrat letno,
– pranje asfaltnih in tlakovanih površin v primeru posebnega onesnaženja,
– čiščenje snega na parkirišču in na dostopni poti do mrliške vežice ter glavnih poteh pokopališča.
Upravljavec je dolžan:
– zagotavljati uporabnikom enakopravno obravnavo ter kvalitetno in pravočasno opravljanje storitev v skladu s predpisi;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog;
– vzdrževati objekte in naprave tako, da se ohranja njihova vrednost;
– izvajati požarno varnost ter vse druge varnostne zahteve v skladu s predpisi o zdravju in varstvu pri delu,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem upravljanja ter objekti;
– ob prenehanju izvajanja nalog upravljanja prenesti v neposredno posest občine vse objekte, infrastrukturo in vso dokumentacijo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem upravljanja;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– ažurno in natančno voditi evidence in kataster in omogočati občini ob vsakem času dostop do podatkov,
– pripravljati in pravočasno posredovati poročila in podatke iz drugih evidenc,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige z ločenim prikazom za vsako od pokopališč,
– pripraviti programe in poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– z občino skleniti najemno pogodbo za vso potrebno infrastrukturo – objekte in naprave, nepremičnine in premičnine za izvajanje dejavnosti, in sicer tako obstoječo, kot tisto, pridobljeno ali obnovljeno v času trajanja izvajanja javne službe, ki je v lasti občine, zanjo plačevati najemnino in skleniti ustrezne zavarovalne pogodbe, vinkulirane v korist Občine Brežice;
– oblikovati predloge cen storitev;
– zagotoviti prostor za objavo cen in poskrbeti za objavo cen na oglasni deski pokopališč in na svoji spletni strani;
– zagotoviti prostor za objavo obvestil o pogrebih oglasni deski pokopališč in na svoji spletni strani;
– obveščati pristojne organe o kršitvah.
47. člen 
(evidence upravljavca) 
(1) Upravljavec mora voditi trajno evidence o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču, trajno evidenco grobov – kataster in evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let.
(2) V evidenci o pokojnikih se vodijo podatki o imenu in priimku pokojnika, naslov, datum rojstva in smrti pokojnika, datum pogreba, številka in oznaka groba ter datum in kraj prekopa.
(3) Kataster vsebuje poleg podatkov, ki jih določa zakon, še podatke o vseh grobovih, in sicer po vrstah grobov in o komunalnih napravah in vodih. Kataster se vodi v digitalni obliki, za vsako posamezno pokopališče posebej in sicer v tekstualni in grafični obliki ter skladno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema. Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Brežice.
(4) V evidenci najemnikov grobov se vodijo podatki o imenu in priimku najemnika, EMŠO ali davčna številka, naslov najemnika, številka in datum sklenitve pogodbe o najemu ter višina grobnine. Podatki so dostopni samo tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom.
(5) Upravljavec pokopališča je dolžan z evidencami in s katastrom ravnati kot s podatki, za katere velja varovanje v okviru varovanja osebnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti.
(6) Za potrebe obveščanja javnosti o lokaciji groba se lahko sporočajo podatki o imenu in priimku pokojnika, letnici rojstva in smrti pokojnika, številka groba in pokopališče. Če je pokojnik pisno prepovedal razkritje svojih podatkov, ali je to prepovedal naročnik pogreba, se lahko njegovi osebni podatki sporočijo le tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom.
(7) Za potrebe obveščanja javnosti o pogrebu se lahko sporočijo podatki o imenu in priimku pokojnika, starosti pokojnika, datumu pogreba, vežici in pokopališču. Če je pokojnik pisno prepovedal razkritje svojih podatkov, ali je to prepovedal naročnik pogreba, se lahko njegovi osebni podatki sporočijo le tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom.
48. člen 
(izdaja soglasij) 
(1) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom.
(2) Na podlagi vloge upravljavcu pridobi najemnik groba soglasje za postavitev, spremembo, popravilo ali odstranitev spomenika, robnikov ali obnovo spomenika ali obnovo grobnice, pri čemer je dolžan zagotoviti varovanje ambientalne in arhitektonske celovitosti pokopališča ter umetniškega in kulturnozgodovinskega pomena posameznih grobov. Izvajalec teh del mora pri izdaji dovoljenja upoštevati veljavni prostorski akt in načrt razdelitve.
(3) Na podlagi vloge pridobi najemnik groba soglasje izvajalca za prevoz materiala z ročnimi vozički ter za kamnoseška, kovino strugarska, kovino tiskarska in druga podobna dela na pokopališču. V primerih, ko zaradi velikosti in količine materiala prevoz z ročnimi vozički ni primeren, lahko upravljavec izda dovoljenje za prevoz materiala z motornim vozilom izvajalcu prevoza.
(4) Upravljavec pokopališča mora izdati soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik.
(5) O zavrnitvi soglasja iz prejšnjega odstavka odloči župan v 15 dneh. Odločitev župana je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.
(6) Cena za izdajo soglasja zajema le neposredne stroške izdaje soglasja. Če pri izvedbi del iz prvega odstavka nastanejo upravljavcu pokopališča stroški, jih mora poravnati naročnik soglasja.
(7) Če najemnik postavi, spremeni, popravi ali odstrani spomenik, robnike ali spremeni arhitektonsko zasnovo groba ali obnovi grobnico v nasprotju z dovoljenjem ali brez njega, mora upravljavec obvestiti najemnika, da te nepravilnosti odpravi v osmih dneh oziroma si pridobi dovoljenje. Če najemnik nepravilnosti ne odpravi sam, opravi dela upravljavec na stroške najemnika.
49. člen 
(objekti kulturne dediščine) 
Objekti, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
50. člen 
(manjša dela na območju pokopališča) 
Za druga dela na območju pokopališča, ki niso navedena v 48. in 49. členu tega odloka (npr. klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna.
51. člen 
(odgovornost za škodo) 
(1) Vsa dela na območju pokopališč je potrebno opravljati tako, da je spoštovana pieteta ter da ne nastaja škoda na pokopališki infrastrukturi in opremi ali drugih ureditvah ter na grobovih.
(2) V primeru, da pri delih nastane škoda, so zanjo v celoti solidarno odgovorni najemnik groba in izvajalec del ter naročnik del, če naročnik ni oseba, ki je najemnik groba, ki so jo dolžni poravnati v celoti.
(3) Za škodo, ki nastane pri izvajanju nalog upravljanja in zagotavljanja urejenosti pokopališč ali v zvezi z njimi, odgovarja upravljavec pokopališča.
52. člen 
(ureditev groba) 
(1) Prva ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče, je storitev grobarjev, ki jo zagotavlja upravljavec pokopališča. Grobarji najpozneje tri ure po končanem pogrebu grob zasujejo in ga začasno primerno uredijo tako, da ne poškoduje sosednjih grobov in poti med grobovi ter najpozneje v 30 dneh odstranijo vence in posušeno cvetje z groba ter dokončno uredijo gomilo.
(2) Dokončno ureditev groba predstavlja postavitev opreme groba, ki jo predstavljajo nagrobna obeležja, kot so spomeniki, robniki, krovne plošče, lučke, vaze in podobno in vsaka druga ureditev grobnega mesta v dimenzijah, ki so določene za posamezno vrsto groba v skladu s tem odlokom.
53. člen 
(najemna pogodba za grob) 
(1) Grob odda v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe.
(2) Najemna pogodba je pisna in mora obvezno vsebovati:
– podatke o najemniku (ime, naslov, davčno številko, telefonsko številko in elektronski naslov),
– opredelitev grobnega prostora (številka groba, katastrska oznaka, velikost in tip groba),
– čas oddaje v najem, možnost in pogoje za podaljšanje pogodbe,
– višino grobnine ter način plačila,
– navedbo posegov in ravnanj, pred izvedbo katerih je obvezno pridobiti soglasja upravljavca,
– ukrepe, če ureditev groba ne bi bila izvedena v skladu s soglasjem in določbami odloka,
– obvezo najemnika, da v roku 30 dni od nastanka spremembe sporoči upravljavcu spremembo bivališča oziroma naslova, na katerega naj upravljavec pošlje račun za letno najemnino in vse druge podatke, ki bi bili lahko kakorkoli pomembni za izvajanje najema,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti,
– razloge in načine za prenehanje pogodbe,
– obveznosti strank po prenehanju pogodbe,
– imenovanje osebe, na katero se v primeru smrti ali nedosegljivosti najemnika po volji najemnika prenesejo vse pravice in dolžnosti iz pogodbe z navedbo njenih podatkov in
– pisno soglasje osebe iz prejšnje alineje, da soglaša s prevzemom obveznosti iz najemne pogodbe.
(3) Pri oddaji novega groba, ki se prvič oddaja v najem, lahko najemnik dobi v najem samo en grob.
(4) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba. Najemnik groba mora vzdrževati grob in spoštovati pokopališki red ter najemno pogodbo.
(5) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.
(6) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga fizična ali pravna oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju naročnika z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.
(7) Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika.
(8) Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov.
(9) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa.
(10) Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba.
54. člen 
(trajanje najema) 
(1) Grob se odda v najem najemniku za nedoločen čas. Izjema je vrstni grob, ki se odda v najem za določen čas, po preteku dobe pa najema ni mogoče obnoviti ali podaljšati.
(2) Najem se lahko prekine v naslednjih primerih:
– če najemnina groba za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu,
– če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s tem odlokom in določbami najemne pogodbe,
– ob opustitvi pokopališča in
– kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.
(3) Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti vse nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča. Nagrobna obeležja, ki so registrirana kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnem primeru z odločbo ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, in se oddajo v najem skupaj z grobom.
55. člen 
(grobnina) 
(1) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino.
(2) Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.
(3) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc.
(4) Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta, a največ za deset let.
(5) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja.
(6) Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe.
(7) Vojna grobišča so oproščena plačila grobnine.
56. člen 
(določitev višine grobnine) 
(1) Grobnina se določi v letni višini.
(2) Osnovna grobnina je grobnina za enojni grob. Grobnina za ostale zvrsti grobov je določena v razmerju do osnovne grobnine in znaša:
– za dvojni grob – dvakratnik osnovne grobnine;
– za otroški grob – enaka osnovni grobnini;
– za vrstni grob – enaka osnovni grobnini;
– za povečane grobove – grobnina je enaka osnovni grobnini, pomnoženi s faktorjem, ki predstavlja število možnih pokopov v tak grob, vendar največ do šest;
– za žarni grob (talni) – enaka osnovni grobnini,
– za žarno nišo (stensko) – sedemdeset odstotkov osnovne grobnine.
(3) Grobnina za raztros pepela se plača v enkratnem znesku ob raztrosu pepela v višini trikratnika osnovne grobnine.
57. člen 
(oprema groba) 
(1) Opremo groba predstavljajo nagrobna obeležja, kot so spomeniki, robniki, krovne plošče, lučke, vaze in podobno.
(2) Cvetje se polaga v vazo, v drugo za ta namen prilagojeno posodo, ki mora biti postavljena na območju groba ali neposredno na grob.
(3) Sveče se postavljajo in prižigajo na območju groba.
(4) Cvetje in sveče se ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena lahko postavljajo tudi na prostore na pokopališču, ki jih za ta namen označi upravljavec.
(5) Postavitev cvetja ali sveč ne sme ovirati varnosti ter uporabe ali vzdrževanja površin in prehodov med grobnimi mesti, sicer jih lahko upravljavec odstrani.
58. člen 
(vzdrževanje grobov) 
(1) Za vzdrževanje grobov poskrbijo najemniki grobov na svoje stroške.
(2) Obveznost vzdrževanja grobov obsega tako redno vzdrževanje površine groba (kot je npr. skrb za rastline, odstranjevanje plevela, odstranjevanje uvelega ali posušenega cvetja, izgorelih oziroma odsluženih sveč in podobno) ter čiščenje in vzdrževanje spomenika in opreme groba.
(3) Če najemnik postavi, spremeni, popravi ali odstrani spomenik, robnike ali spremeni arhitektonsko zasnovo groba ali obnovi grobnico v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez njega, mora upravljavec pisno pozvati najemnika, da te nepravilnosti odpravi v petnajstih dneh oziroma si pridobi dovoljenje. Če najemnik nepravilnosti ne odpravi sam, opravi dela upravljavec na stroške najemnika.
(4) V primeru, da najemnik ne vzdržuje grobnega mesta, ga upravljavec na to pisno pozove. Če najemnik kljub pozivu ne opravi vzdrževalnih del, lahko to na njegove stroške opravi upravljavec ter najemniku odpove najemno pogodbo.
59. člen 
(odstranitev opreme groba) 
(1) Najemnik groba mora najkasneje v roku treh mesecev po prenehanju najemnega razmerja sam odstraniti opremo groba.
(2) Upravljavec pokopališča izvaja nadzor nad odstranitvijo nagrobnega obeležja.
(3) Če najemnik ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka tega člena, ga upravljavec na to pozove in mu v pozivu določi rok za odstranitev, ki ne sme biti krajši kot 15 dni. Če najemnik kljub pisnemu opozorilu upravljavca opreme ne odstrani v roku ali če ni dosegljiv, opremo groba odstrani upravljavec na stroške najemnika in grob odda drugemu najemniku. Odstranjeno opremo lahko upravljavec pokopališča proda, izkupiček od prodaje pa nameni pokritju stroškov odstranitve, morebitni preostanek pa za vzdrževanje pokopališča.
(4) Oprema groba se ne odstrani iz grobov, ki so razglašeni za spomeniško varstveno zaščitene spomenike. Grobovi, ki so razglašeni za spomeniško varstveno zaščitene spomenike, se oddajo drugemu najemniku, skupaj z opremo groba.
60. člen 
(red na pokopališču) 
Na območju pokopališča je prepovedano:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, hoja po grobovih in podobno;
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenih mest;
– druge vrste onesnaževanja pokopališča ali objektov na območju pokopališča;
– prevozi, postavljanje in odstranjevanje spomenikov brez predhodnega soglasja upravljavca pokopališča ali v nasprotju z njim,
– vožnja s kolesom ali drugimi vozili po pokopališču, razen z delovnimi stroji upravljavca pokopališča oziroma vožnja brez pridobljenega predhodnega soglasja upravljavca;
– poškodovanje nagrobnih spomenikov ter drugih obeležij in znakov, ki se nahajajo na pokopališču;
– trganje in poškodovanje hortikulturnih ureditev.
61. člen 
(prekrški upravljavca) 
(1) Z globo 600 EUR, se kaznuje za prekršek upravljavec pokopališča, če:
– ne dovoli pokopa umrlega na pokopališču, čeprav so za to prosti grobni prostori;
– ne vodi evidence in katastrov, predpisanih s tem odlokom, ali jih ne vodi na predpisan način;
– ne vzdržuje javnih površin ter drugih objektov in naprav na pokopališču;
– nima izdelanega načrta razdelitve pokopališča na oddelke in grobne prostore;
– odkloni sklenitev najemne pogodbe za grob.
(2) Z globo 150 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca pokopališča, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
62. člen 
(prekrški) 
Z globo 100 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, če:
– v naknadno določenem roku izvajalca ne odstrani nagrobnega spomenika, vertikalno ali talno ploščo;
– postavi, spremeni, popravi ali odstrani spomenik, robnik ali obnovi spomenik ali grobnico oziroma obeležje v nasprotju z dovoljenjem upravljalca pokopališča oziroma brez njegovega dovoljenja oziroma v nasprotju z najemno pogodbo;
– opravi izkop umrlega in prenos na drugo pokopališče brez dovoljenja pristojnega občinskega organa;
– ne vzdržuje groba, kljub pisnemu opozorilu;
– se nedostojno vede, to je vpije, se glasno smeji, razgraja, hodi po grobovih in podobno;
– odloži smeti ali odpadkov izven za to določenih mest;
– onesnaži pokopališča ali objekt na območju pokopališča;
– vozi brez predhodnega soglasja upravljavca pokopališča ali v nasprotju z njim;
– poškoduje nagrobni spomenik ali drugo obeležje ali znak, ki se nahaja na pokopališču;
– trga ali poškodovanje hortikulturne ureditve.
63. člen 
(obstoječe ureditve) 
(1) Sprejem tega odloka ne vpliva na obstoječe nagrobnike in dokončne ureditve grobov, kot so obstajale ob uveljavitvi tega odloka, razen v delu, ki se nanaša na hortikulturno ureditev grobov, ki ne sme presegati okvirov grobnega mesta in v višino ne sme segati več kot 1,5 m.
(2) Obstoječe površine grobnih prostorov in poti med posameznimi vrstami grobov ter površine med grobovi ostanejo nespremenjene.
64. člen 
(prehodna določba) 
(1) Upravljavec pokopališč mora v roku enega leta od uveljavitve tega odloka skleniti najemne pogodbe za grobove, ki jih uporabniki uporabljajo brez pogodbe in ažurirati evidence in kataster.
(2) Najemnino za uporabo pokopaliških objektov in naprav, stroške storitev grobarjev in storitev pokopališko pogrebnega moštva, kjer je ta storitev predpisana, višino pogrebne pristojbine in grobnine določi občinski svet na predlog upravljavca.
(3) Upravljavec pokopališča mora najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka pripraviti obrazložen predlog za določitev cen iz prejšnjega odstavka tega člena.
(4) Ceno obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urna dežurna služba določi občinski svet na podlagi predloga izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe.
(5) Izvajalec 24-urne dežurne službe je dolžan najkasneje v roku treh mesecev po uveljaviti tega odloka, predložiti elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe občinskemu svetu.
(6) Do oblikovanja cen v skladu s tem odlokom se smiselno uporabljajo veljavne cene.
65. člen 
(končna določba) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih (Uradni list RS, št. 3/91, 24/91, 1/09 in 36/12).
Št. 007-0013/2017
Brežice, dne 10. julija 2020
Župan 
Občine Brežice 
Ivan Molan 

AAA Zlata odličnost