Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2020 z dne 6. 4. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2020 z dne 6. 4. 2020

Kazalo

740. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, stran 2026.

  
Na podlagi 3., 7., 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 3., 17., 26., 192. in 202. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), 7. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12 in 22/17), 7. člena Statuta Občine Polzela (Polzelan – Uradne objave, št. 4/16), 6. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 52/13), 6. člena Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 120/06, 51/10 in 60/15), 7. člena Statuta Občine Vransko (Uradni list RS, št. 17/10 in 53/10) in 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) so občinski sveti občin Braslovče, dne 18. 12. 2019, Polzela, dne 17. 12. 2019, Prebold, dne 20. 2. 2020, Tabor, dne 24. 2. 2020, Vransko, dne 10. 12. 2019 in Žalec, dne 18. 12. 2019 kot ustanoviteljice Javnega komunalnega podjetja Žalec, d.o.o. (JKP Žalec, d.o.o.) sprejeli
O D L O K 
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Ta odlok določa pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba), pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, vire financiranja in določene postopke v zvezi s cenami in subvencijami javne službe, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo javni službi ter ostale elemente, pomembne za opravljanje javne službe na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (v nadaljevanju: občine).
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (v nadaljevanju: tehnični pravilnik).
2. člen 
(namen) 
Namen odloka je:
– opredelitev vsebine in standardov javne službe,
– zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega izvajanja javne službe v normalnih in izrednih razmerah,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja javne službe in varovanje okolja,
– smotrno načrtovanje, gradnja, uporaba in upravljanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti javne službe,
– zagotavljanje nadzora nad izvajanjem javne službe,
– ureditev financiranja ter določanja in potrjevanja cen storitev javne službe.
3. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. MKČN (mala komunalna čistilna naprava) je naprava, skladna s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in kanalizacijo;
2. interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali MKČN na območju izven meja anglomeracij, z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, če se za blato zagotovi ravnanje v skladu z veljavnimi predpisi. Interna kanalizacija, greznica, kanalizacijski priključek in MKČN iz prejšnjega stavka niso objekti javne kanalizacije;
3. javna kanalizacija ali javni kanalizacijski sistem je kanalizacija (javno kanalizacijsko omrežje) skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
4. javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema je končni iztok iz javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem;
5. kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je v zasebni lasti;
6. primarno omrežje je primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, ki predstavlja sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode. Na primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov;
7. sekundarno omrežje je sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, ki predstavlja sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje.
(2) Vsi ostali izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v vsakokrat veljavnih državnih predpisih, pri čemer je v veljavi na dan sprejema tega odloka Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17; v nadaljevanju: uredba).
II. ORGANIZIRANOST IN OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 
4. člen 
(izvajalec javne službe) 
(1) Občine so lastnice objektov in naprav za izvajanje javne službe in zagotavljajo izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občin v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
(2) Izvajalec javne službe na celotnem območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec je Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec), razen na območju Občine Polzela, kjer je v delu naselij Andraž nad Polzelo in Dobrič izvajalec Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. in na območju Občine Žalec, kjer je v delu naselja Galicija in v naselju Levec izvajalec VODOVOD – KANALIZACIJA javno podjetje d.o.o., Celje.
5. člen 
(program odvajanja in čiščenja) 
(1) Občine zagotavljajo izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Izvajalec izvaja javno službo v skladu s potrjenim programom izvajanja javne službe, ki ga objavi na svoji spletni strani.
6. člen 
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode) 
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin se zagotavlja v:
– Centralni čistilni napravi Kasaze za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so na to omrežje priključena;
– MKČN zmogljivosti do 2.000 PE za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo prek javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe;
– obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in zanje odgovarjajo lastniki.
7. člen 
(lokacija prevzema vsebin greznic in blata MKČN) 
Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja v Centralni čistilni napravi Kasaze.
8. člen 
(izvajanje javne službe) 
(1) Izvajalec mora na območju izvajanja skladno s tem odlokom izvajati vse storitve javne službe, kot so določene v predpisih.
(2) Izvajalec lahko z javnim kanalizacijskim sistemom v okviru prostih zmogljivosti izvaja storitve odvajanja in čiščenja:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje s površin, ki niso javne površine in po veljavnih predpisih ne sodijo med storitve javne službe, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.
(3) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, mora izvajalec izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
III. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 
9. člen 
(upravni postopki – javna pooblastila) 
Izvajalec na podlagi veljavne zakonodaje in javnega pooblastila po tem odloku izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k osnutkom in predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje), mnenja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja − DGD (v nadaljevanju: mnenja) in soglasja za priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju: soglasja za priklop) ter potrdila, pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje.
2. Za pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja graditev objektov;
– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja;
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji;
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode.
3. Za mnenje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka;
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel prek katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika;
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);
– načrt interne kanalizacije;
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom;
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, kot je to določeno s predpisi.
4. Za soglasje za priklop, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, razen za objekte, zgrajene pred letom 1967, če to lastnik lahko dokaže z veljavnim uradnim dokumentom;
– katastrski načrt (načrt parcele);
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;
– načrt interne kanalizacije;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju oziroma upravni enoti overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje.
5. Za soglasje za priklop obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora;
– projekt interne kanalizacije ali potrdilo izvajalca o pregledu interne instalacije;
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka;
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi v primeru industrijske odpadne vode;
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode;
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju oziroma upravni enoti overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje.
6. Za soglasje za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500;
– tehnično dokumentacijo, vezano na odstranitev manj zahtevnega ali zahtevnega objekta (načrt gospodarjenja z odpadki) in kopijo prijave začetka odstranitve objekta.
7. Za mnenja ali soglasja k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
10. člen 
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije) 
(1) Če je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javni kanalizacijski sistem, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javnega kanalizacijskega sistema iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje;
– projekt izvedenih del;
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture;
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim standardom (SIST EN 1610);
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom;
– dokazila o vgrajenih materialih in opremi;
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu;
– uporabno dovoljenje;
– garancija za odpravo napak v garancijski dobi;
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne kanalizacije;
– prve meritve za MKČN;
– okoljevarstveno dovoljenje za čistilne naprave, za katere je potrebno.
(3) Izvajalec lahko s soglasjem občine z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.
11. člen 
(ukinitev/rekonstrukcija sistema odvajanja) 
Vse opuščene dele kanalizacijskih omrežij objektov ali naprav, ki so bili nadomeščeni z novimi, je treba zasuti oziroma v celoti umakniti iz obratovanja in preprečiti posedanja zemljišč na lokaciji objektov ali linijah opuščenih kanalov.
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNIM KANALIZACIJSKIM OMREŽJEM 
12. člen 
(objekti in naprave javnega kanalizacijskega sistema) 
(1) Izvajalec je upravljavec javnega kanalizacijskega sistema.
(2) Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do vseh objektov in naprav javnega kanalizacijskega sistema z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in nadzora, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije.
(3) Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje praviloma v roku štirinajstih dni po izvedenih del.
(4) Šteje se, da je javni kanalizacijski sistem zgrajen in se objekt nanj mora priključiti (mesto priključitve na javni kanalizacijski sistem od objekta oziroma parcelne meje lastnika objekta), če je za:
– obstoječo stavbo zgrajen revizijski jašek javne kanalizacije na zemljišču lastnika objekta,
– nove objekte izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
a) oddaljenost parcelne meje, na kateri je oziroma bo stavba ali gradbeni inženirski objekt, je manjša od 100 metrov, ali
b) izvedba priključka objekta na javno kanalizacijo ni povezana z nesorazmernimi stroški.
13. člen 
(objekti in naprave uporabnikov) 
(1) Naprave in objekti, ki pripadajo stavbi, v kateri nastaja odpadna voda in so v lasti uporabnika, so:
– kanalizacijski priključek;
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj;
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjskih stavbah ali drugih objektih ter izven njih (kot npr. interno črpališče odpadnih voda);
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je treba odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek je del javne kanalizacije in mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture.
(4) Naprave in objekte iz tega člena upravlja in vzdržuje lastnik objekta na svoje stroške.
14. člen 
(obveznosti, vezane na priključitev objektov) 
(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javno kanalizacijsko omrežje, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priklop in v skladu s četrtim odstavkom 12. člena tega odloka.
(2) Izvajalec mora lastnika objekta v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijsko omrežje obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku treh mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(3) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javnega kanalizacijskega omrežja odvajala komunalna in padavinska odpadna voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijsko omrežje kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN umakne iz uporabe ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. Zadnje praznjenje in čiščenje obstoječe greznice ali MKČN izvede izvajalec.
(4) Izvajalec lahko skladno s predpisi v soglasju za priklop na javno kanalizacijsko omrežje določi uporabniku storitve javne službe obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v tehničnem pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Prav tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Uporabniki, pri katerih odpadna voda presega mejne vrednosti onesnaževal, določene v predpisih, morajo v roku treh mesecev po pozivu izvajalca izvesti merilno mesto teh onesnaževal v skladu z zahtevami izvajalca in z njim skleniti pogodbo o odvajanju in čiščenju odpadne vode. Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
15. člen 
(načini priključitve) 
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijsko omrežje. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov, se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijsko omrežje preko svojega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka.
16. člen 
(pogoji priključitve) 
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje se opravi na podlagi vloge lastnika objekta in ob sočasni izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz mnenja k projektu DGD ali soglasja izvajalca,
– da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture.
(2) Lastnik je dolžan vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek javnega kanalizacijskega omrežja podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del.
17. člen 
(izvajanje priključkov) 
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba pod nadzorom izvajalca javne službe.
18. člen 
(material priključkov) 
Javni kanalizacijski sistem in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v tehničnem pravilniku.
19. člen 
(padavinske in drenažne vode) 
V mešani sistem javnega kanalizacijskega omrežja ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNIM KANALIZACIJSKIM OMREŽJEM 
20. člen 
(načini odvajanja in čiščenja odpadnih vod) 
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode prek javnega kanalizacijskega sistema, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN ustrezne velikosti oziroma nepretočnih greznic, vse skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij ni predvidena gradnja javnega kanalizacijskega omrežja, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih. Posamezni uporabniki lahko zgradijo samostojno ali skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javnega kanalizacijskega omrežja.
(3) Skladno z veljavnimi predpisi izvajalec izdela poročilo o prvih meritvah in poročila o pregledih MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(4) Ob izdelavi poročila o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je treba preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz veljavnih predpisov;
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz veljavnih predpisov;
– lokacijo iztoka iz MKČN;
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz veljavnih predpisov;
– zmogljivost MKČN glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo;
– skladnost MKČN s standardi, navedenimi veljavnimi predpisi ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v MKČN, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh;
– ravnanje z blatom MKČN;
– hrambo zahtevane dokumentacije v skladu z veljavnimi predpisi;
– opravljena dela in morebitne nepravilnosti v delovanju MKČN.
21. člen 
(prevzem blata iz čistilnih naprav) 
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občin v obsegu in rokih, kot so določeni v predpisih. Izvajalec na podlagi programa iz 5. člena tega odloka pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata skladno z veljavnimi predpisi in ga objavi na svoji spletni strani.
22. člen 
(obstoječe greznice) 
(1) Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata.
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v Programu odvajanja in čiščenja na podlagi prostornine usedalnika blata in v skladu z veljavno uredbo.
23. člen 
(način obveščanja in praznjenja greznic in MKČN) 
(1) Izvajalec obvesti uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode. Če praznjenje ni izvedeno v roku osmih dni po dogovorjenem terminu, izvajalec uporabnika obvesti pisno (dopis, elektronsko). Obvestilo vsebuje okvirni termin praznjenja, izvajalca praznjenja in njegove kontaktne podatke. Nadalje se za točne termine praznjenj dogovarjajo podizvajalci. Če storitev ni opravljena v zahtevanih rokih, izvajalec uporabnika ponovno pisno pozove najmanj petnajst dni pred izvedbo storitve (priporočen dopis s povratnico).
(2) Občine za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredelijo izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v programu iz 5. člena tega odloka.
24. člen 
(ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic in MKČN) 
Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža samo na sprejem v Centralno čistilno napravo Kasaze, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje v okolje (kmetijska in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo, razen v izjemnih primerih, ki so določeni v veljavnih predpisih.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV 
25. člen 
(pravice in obveznosti izvajalca) 
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in obveznosti:
– zagotavljati mora javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja in čisti v javnem kanalizacijskem sistemu, skladno z veljavnimi predpisi;
– zagotavljati mora odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja in čisti v javnem kanalizacijskem sistemu;
– zagotavljati mora odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javni kanalizacijski sistem z zasebnih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda, ter industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javni kanalizacijski sistem, skladno s tem odlokom;
– zagotavljati mora prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN;
– zagotavljati mora odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
– izdelovati mora program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno uredbo;
– izdajati mora poročila o MKČN, manjših od 50 PE v skladu z veljavnimi predpisi ter voditi ustrezne evidence o teh objektih;
– obveščati mora uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;
– voditi mora kataster o objektih in napravah javnega kanalizacijskega sistema na stroške lastnika infrastrukture;
– izvajati mora predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
– zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja javnega kanalizacijskega omrežja mora nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
– izvajati mora priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja javnega kanalizacijskega sistema po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja.
26. člen 
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij) 
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javnem kanalizacijskem sistemu skrbi izvajalec, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
(2) Investitor v obnovo javnega kanalizacijskega sistema je občina, ki pa izvajalca s tem odlokom pooblašča za vodenje in nadzor obnovitvene investicije (v tujem imenu in za tuj račun) v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo v imenu in za račun občine.
(3) Investitor v novogradnjo javnega kanalizacijskega omrežja je občina, ki pa izvajalca lahko s pogodbo ali drugim dokumentom pooblasti za vodenje in nadzor investicije.
(4) Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
(5) V primeru rekonstrukcije javnega kanalizacijskega sistema so priključki v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
(6) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do objektov in naprav javnega kanalizacijskega sistema, MKČN in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
27. člen 
(uporabniki in plačniki storitev javne službe) 
(1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so lastniki objektov iz območja, določenega v 4. členu tega odloka.
(2) Uporabniki javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki posamezniki, pravne osebe in vse druge pravno-organizacijske oblike.
(3) Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta, pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško uredi stanje števca in subsidiarna odgovornost lastnika za morebitna neplačila terjatev.
(4) V primeru odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se izvaja gospodinjstvom, v razmerju do izvajalca kot uporabnik nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni na smiselno enak način, kot je določen v petem odstavku tega člena. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz tega odstavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva. Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. V primeru iz predprejšnjega in prejšnjega stavka so ostali člani gospodinjstva subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.
(5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca, dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec začne izstavljati račune kateremu koli izmed solastnikov.
(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske in poslovne stavbe), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki storitev so lastniki ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če upravnik in izvajalec skleneta pogodbo o poravnavanju obveznosti, pri čemer upravnik nastopa za račun lastnikov oziroma gospodinjstev.
28. člen 
(pravice in obveznosti uporabnikov) 
(1) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
– zgraditi morajo objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca;
– odvajati morajo komunalne odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, kjer je le to zgrajeno;
– pridobiti morajo soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
– vzdrževati morajo kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo;
– vzdrževati morajo čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– vzdrževati morajo obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN;
– izvajati morajo predpisane meritve komunalne in padavinske odpadne vode ter industrijske odpadne vode;
– izvajalcu morajo omogočati dostop do javnega kanalizacijskega omrežja za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– izvajalcu morajo omogočati neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN, ter prevzem njene vsebine;
– izvajalcu morajo omogočiti preglede MKČN do 50 PE;
– izvajalcu morajo omogočiti pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode;
– izvajalca morajo obvestiti o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN;
– izvajalca morajo obveščati o vseh okvarah na javnem kanalizacijskem omrežju, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili vplivati na obratovanje javnega kanalizacijskega sistema;
– ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
– plačevati morajo stroške storitev javne službe;
– obveščati morajo izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe ali posebnih storitev;
– upoštevati morajo ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(2) Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
(3) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javnega kanalizacijskega omrežja in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov.
29. člen 
(obveznost sporočanja sprememb) 
(1) Uporabnik mora pisno obvestiti izvajalca v roku 15 dni od nastanka naslednjih sprememb:
– naslova,
– lastništva,
– najemnih razmerij,
– plačnikov,
– uporabnikov,
– fizičnih sprememb na stavbah ali gradbenih inženirskih objektov,
– ostalih sprememb, ki kakorkoli vplivajo na uporabo ali obračun storitev javne službe.
(2) V primerih iz druge do pete alineje prvega odstavka tega člena je sprememba možna pod pogojem, da dosedanji uporabnik izvajalcu posreduje pisni dogovor, sklenjen med dosedanjim in novim uporabnikom in so poravnane vse obveznosti dosedanjega uporabnika. Če se obračun storitev javne službe izvaja na podlagi obračunskega vodomera, mora dogovor iz prejšnjega stavka vsebovati stanje vodomera na dan spremembe.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primeru smrti uporabnika storitve javne službe zaračunavajo lastnikom, razen v primeru dogovora med solastniki.
30. člen 
(posegi v območju javnega kanalizacijskega omrežja) 
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javnega kanalizacijskega omrežja. Na vplivnem območju javnega kanalizacijskega omrežja, kot ga določa tehnični pravilnik, se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti javno kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, telekomunikacijskega, toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane.
31. člen 
(odškodnina) 
Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, ko le-ta ni izvedel vseh potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive vplive na življenje in zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine.
VII. VIRI FINANCIRANJA 
32. člen 
(viri financiranja) 
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov.
33. člen 
(cene storitev javne službe) 
(1) Cene javne službe se določajo v skladu s predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom in so sestavljene iz cene za posamezne storitve javne službe, omrežnine in okoljske dajatve (v primeru odvajanja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin ter v primeru storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN).
(2) Za namene zagotavljanja trajnosti poslovanja in varnosti izvajanja javne službe se v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca v višini 5 % nabavne vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih potrebuje za izvajanje te javne službe.
34. člen 
(enotna potrjena cena) 
(1) Občine določajo enako potrjeno ceno, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe.
(2) Občine na podlagi solastniških deležev na javnem kanalizacijskem sistemu določajo potrjeno ceno omrežnine na ravni posamezne občine.
35. člen 
(obračunsko obdobje) 
(1) Obračunsko obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja traja eno koledarsko leto, razen v primerih, ko ta odlok določa drugače.
(2) V primeru večjih sprememb posameznih prihodkov ali stroškov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene storitve javne službe, ali v primeru spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščin, lahko na predlog izvajalca svet ustanoviteljic s sklepom na podlagi tega odstavka določi daljše ali krajše obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno.
36. člen 
(elaborati o cenah) 
(1) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o ceni storitve javne službe za prihodnje leto v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom. Elaborat izvajalec posreduje občinam v tekočem letu najpozneje do 31. 10., ne glede na višino potrebnih sprememb cene storitve javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.
(2) V elaboratu iz prvega odstavka tega člena izvajalec opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih standardih. Občine elaborat pregledajo, in v primeru vsebinsko utemeljenih razlogov zahtevajo dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 15 dni od prejema. Izvajalec mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 15 dni od prejema le-teh.
(3) Občine morajo cene na podlagi elaborata iz prvega in drugega odstavka tega člena potrditi najkasneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje, razen če svet ustanoviteljic ne določi drugače.
(4) Če posamezna občina ne potrdi elaborata do roka iz tretjega odstavka tega člena, se za čas do potrditve cen elaborata, najemnina za infrastrukturo določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava izvajalec uporabnikom.
(5) Najemnina za javno infrastrukturo se določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava najemnik uporabnikom storitev javne službe.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena izvajalec v primeru iz drugega odstavka 35. člena tega odloka pripravi elaborat skladno z obdobjem, ki ga določi svet ustanoviteljic.
37. člen 
(subvencije cen) 
(1) Občine samostojno odločajo o načinu subvencioniranja v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Subvencije se določijo v skladu s predpisi s sklepi občinskih svetov posameznih občin.
(3) Pri določitvi zaračunane cene in subvencije občine upoštevajo, da se v skladu z veljavnimi predpisi subvencija zagotovi le za nepridobitne uporabnike.
(4) Nepridobitni uporabniki so gospodinjstva, pravne osebe, ustanovljene za izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe, ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti razvidno iz ustreznih registrov).
VIII. MERITVE IN OBRAČUN 
38. člen 
(zaračunavanje storitev) 
(1) Izvajalec zaračunava storitve uporabnikom v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode preko števca porabe pitne vode.
39. člen 
(enota količine) 
(1) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno pitno vodo.
(2) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, je izražena v m3/mesec dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda. Cena storitve se določi na podlagi m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja in vključuje stroške prevzema blata in ravnanja z blatom. Uporabniki plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno pitno vodo.
(3) Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode, se količina odpadne voda določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (normirana poraba po DN 13 ali 0,15 m3 na osebo na dan).
(4) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin se šteje kot javna služba. Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe in utrjeno površino, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno javno površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
(5) Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s tehničnim pravilnikom.
(6) Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode so stroški, skladni s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.
40. člen 
(način obračuna stroškov storitve) 
(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
(2) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode, izražene v m3/mesec v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno. Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne padavinske vode se zaračunava za zasebne utrjene površine, ki niso večje od 100 m2 in ki pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna in padavinska odpadna voda iz streh.
41. člen 
(plačilo računov) 
(1) Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati najkasneje do roka navedenega na računu.
(2) Izvajalec v primeru zamude s plačilom računa uporabniku pošlje opomin, v katerem ga opozori, da mu bo po poteku petnajstih dni po prejemu opomina prekinil dobavo vode, če račun ne bo poravnan, in pričel postopek izterjave po sodni poti.
42. člen 
(ugovor zoper račun) 
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v roku dvanajstih dni od datuma izdaje računa vložiti pisni ugovor pri izvajalcu. Izvajalec je dolžan na ugovor uporabnika odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila nespornega dela računa. Če uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po prejemu odgovora, se mu izda pisni opomin in izvede postopek skladno z drugim odstavkom 43. člena tega odloka.
IX. PREKINITEV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE 
43. člen 
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadne vode) 
(1) Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v naslednjih primerih:
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javnega kanalizacijskega sistema;
– priključek na javno kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem izvajalca ali je izveden brez soglasja izvajalca;
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj kanalizacijski priključek;
– uporabnik ravna v nasprotju z določilli tehničnega pravilnika;
– uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode;
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje;
– uporabnik se ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje skladno z določili tega odloka;
– uporabnik ne opusti greznice skladno s 14. členom tega odloka;
– uporabnik ne plača računa skladno s pogoji iz 41. in 42. člena tega odloka;
– če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo.
(3) Dobava pitne vode ali odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku izvajalca.
(4) Izvajalec lahko prekine dobavo vode in odvod komunalne in padavinske odpadne vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku izvajalca.
(5) Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.
X. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE 
44. člen 
(inšpekcijski organ) 
Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojen občinski inšpekcijski organ in občinsko redarstvo.
45. člen 
(globe za izvajalca in odgovorno osebo izvajalca) 
(1) Izvajalec se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če:
– ne izpolnjuje obveznosti iz četrte, pete, šeste in enajste alineje 25. člena tega odloka;
– dopusti priključitev uporabnika na javno kanalizacijo brez izdanega soglasja za priključitev na podlagi prvega odstavka 14. člena tega odloka;
– prekine dobavo vode v nasprotju s 43. členom tega odloka.
(2) Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek iz tega člena kaznuje z globo 250,00 EUR.
46. člen 
(globe za uporabnike) 
(1) Pravna oseba, ki je uporabnik storitev javne službe po tem odloku in se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo po zakonu, se kaznuje z globo 2.500,00 EUR, če:
– se priključi na javno kanalizacijsko omrežje brez soglasja izvajalca (drugi odstavek 28. člena tega odloka);
– se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi odstavek, 14. člen);
– ne izpolnjuje obveznosti iz perve, druge, osme, devete, desete in enajste alineje prvega odstavka 28. člena odloka.
(2) Pravna oseba, ki je uporabnik storitev javne službe po tem odloku in se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za majhno ali mikro družbo, se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če stori kateri koli prekršek iz prve do tretje alineje prvega odstavka tega člena.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena, fizična oseba in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za kateri koli prekršek iz prve do tretje alineje prvega odstavka tega člena kaznujejo z globo 100,00 EUR.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
47. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
(1) Izvajanje z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (Uradni list RS, št. 1/12).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07).
48. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in glasilih občin.
Žalec, dne 20. marca 2020
Župan 
Občine Braslovče 
mag. Tomaž Žohar 
 
Župan 
Občine Polzela 
Jože Kužnik 
 
Župan 
Občine Prebold 
Vinko Debelak 
 
Župan 
Občine Tabor 
Marko Semprimožnik 
 
Župan 
Občine Vransko 
Franc Sušnik 
 
Župan 
Občine Žalec 
Janko Kos