Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2020 z dne 6. 4. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2020 z dne 6. 4. 2020

Kazalo

739. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, stran 2017.

  
Na podlagi 3., 7., 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 3., 17., 26., 192. in 202. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), 7. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12 in 22/17), 7. člena Statuta Občine Polzela (Polzelan – Uradne objave, št. 4/16), 6. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 52/13), 6. člena Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 120/06, 51/10 in 60/15), 7. člena Statuta Občine Vransko (Uradni list RS, št. 17/10 in 53/10) in 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) so občinski sveti občin Braslovče, dne 18. 12. 2019, Polzela, dne 17. 12. 2019, Prebold, dne 20. 2. 2020, Tabor, dne 24. 2. 2020, Vransko, dne 10. 12. 2019 in Žalec, dne 18. 12. 2019 kot ustanoviteljice Javnega komunalnega podjetja Žalec, d.o.o. (JKP Žalec, d.o.o.) sprejeli
O D L O K 
o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba), pogoje za zagotavljanje pitne vode, pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, vire financiranja in določene postopke v zvezi s cenami in subvencijami javne službe, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo javni službi ter ostale elemente, pomembne za opravljanje javne službe na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (v nadaljevanju: občine).
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) na območju občin, ki ga sprejme svet ustanoviteljev izvajalca javne službe in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uradnih glasilih občin ter na spletni strani izvajalca javne službe.
2. člen 
(namen) 
Namen odloka je predvsem:
– opredelitev vsebine in standardov javne službe,
– zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega izvajanja javne službe v normalnih in izrednih razmerah,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja javne službe in varovanje okolja,
– smotrno planiranje, gradnja, uporaba in upravljanje javnega vodovoda,
– zagotavljanje zdravstvene ustreznosti vode,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti javne službe,
– zagotavljanje nadzora nad izvajanjem javne službe,
– ureditev financiranja ter določanja in potrjevanja cen storitev javne službe.
3. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode;
2. interno vodovodno omrežje in naprave so v lasti lastnika nepremičnine, ki se oskrbuje s pitno vodo;
3. javni vodovod je občinska gospodarska javna infrastruktura namenjena opravljanju storitev javne službe;
4. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
5. obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda;
6. pitna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja pitno vodo;
7. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
8. priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
9. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne vode, če je porazdelitev stroškov med njimi;
10. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;
11. sistem za oskrbo s pitno vodo je sistem elementov javnega vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave za pitno vodo ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
12. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih uporabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda; transportni vodovod je občinska gospodarska javna infrastruktura;
13. uporabnik storitev javne službe je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda;
14. upravljavec vodovoda je izvajalec javne službe, ki je v skladu s predpisom občin, ki urejajo izvajanje javne službe na njenem območju, pridobil pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;
15. vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
16. vodovodni priključek oziroma priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri uporabniku. Vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera s pripadajočim zasunom pred vodomerom in holandcem za vodomerom.
(2) Vsi ostali izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v vsakokrat veljavnih državnih predpisih, pri čemer je v veljavi na dan sprejema tega odloka Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12; v nadaljevanju: uredba).
4. člen 
(območje javne službe) 
(1) Območja, kjer se izvaja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena v programih oskrbe s pitno vodo, ki jih v skladu s predpisi pripravijo posamezni izvajalci javne službe za območja skladno s 5. členom tega odloka.
(2) Predloge programov pripravijo izvajalci javne službe, posredujejo občinski upravi v uskladitev, potrdi pa ga odgovorna oseba posameznega izvajalca javne službe in se objavi na spletni strani občin in izvajalca javne službe.
5. člen 
(izvajalec javne službe) 
(1) Javno službo na območjih iz 4. člena tega odloka izvajajo:
– Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec) na območju vseh občin, razen območjih, določenih v drugi in tretji alineji tega odstavka, v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe in pogodbo o najemu javne infrastrukture in izvajanju gospodarske javne službe (v nadaljevanju: najemna pogodba) in tem odlokom;
– Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. v naselju Andraž nad Polzelo, Podkraj (del naselja);
– Vodovod-Kanalizacija, javno podjetje, d.o.o., v delu naselja Galicija.
(2) Izvajalca javne službe iz druge oziroma tretje alineje prvega odstavka tega člena izvajata javno službo ter vse pravice in obveznosti, povezane z javno službo, skladno z odlokoma, ki urejata javno službo za območje Mestne občine Velenje oziroma Mestne občine Celje.
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV 
6. člen 
(določitev upravljavca) 
(1) Upravljavec javnega vodovoda po tem odloku je izvajalec, pri čemer se upravljanje uredi v najemni pogodbi oziroma drugem pravnem aktu.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda je oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
7. člen 
(vodno dovoljenje) 
Za rabo vode mora biti pridobljeno vodno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja vode in ostalimi predpisi.
III. VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE 
8. člen 
(delitev vodovodnega sistema) 
(1) Vodovodno omrežje, objekti in naprave so v lasti občin ali zasebni lasti. Glede na dejstvo, ali se z vodovodnim omrežjem, objekti ali napravami izvajajo javne službe, se delijo na javne ali zasebne. Vodovodno omrežje, objekti ali naprave se delijo tudi na zunanje in interno vodovodno omrežje, pri čemer je slednje v lasti lastnika nepremičnine.
(2) Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki niso v javni lasti, so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci, če ta odlok ne določa drugače.
(3) Vodovodno omrežje, objekti in naprave so primarni, sekundarni in transportni vodovodi.
(4) Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so vodovodni priključek in interna instalacija.
9. člen 
(vzdrževanje in investicije v javni vodovod) 
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec, pri čemer se stroški za ta vzdrževalna dela krijejo iz cene javne službe.
(2) Investitor v javni vodovod je občina, ki izvajalca s pogodbo lahko pooblasti za vodenje, nadzor oziroma izgradnjo javnega vodovoda. V primeru pooblastitve se šteje, da izvajalec nastopa v imenu in za račun občine (v tujem imenu in za tuj račun), pri čemer občina zagotovi vir za financiranje izven cene storitve izvajalca.
(3) Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec, ampak tretja oseba, mora izvajalec zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno vodovodno omrežje, tretja oseba pa mora tak nadzor omogočiti.
(4) Za dela po tem členu, ki jih izvajalec odda v podizvajanje, zagotovi strokovni nadzor.
IV. STANDARD OPREMLJENOSTI 
10. člen 
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) 
(1) Na območju, kjer občine zagotavljajo oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
(3) Lastnik objekta na navedenem območju mora ukiniti lasti vodni vir in ga po priključitvi na javni vodovod ne sme več uporabljati za oskrbo s pitno vodo.
11. člen 
(obveznost priključitve na javni vodovod) 
(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo pridobiti soglasje izvajalca za priključitev in zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2) Izvajalec ne sme dopustiti priključitve uporabnika na javni vodovod, če uporabnik za priključitev ni pridobil soglasja za priključitev.
(3) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost parcelne meje, na kateri je oziroma bo stavba ali gradbeni inženirski objekt, od javnega vodovoda je večja od 100 m, ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški, ki jih lahko ovrednoti usposobljen strokovnjak, pri čemer je breme dokazovanja na investitorju.
(4) Občine v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredelijo poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
12. člen 
(priključitev stavb na javni vodovod) 
(1) Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami tehničnega pravilnika in tega odloka.
(2) Na predvidenem poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
(4) Izvajalec lahko investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za priključitev na javno infrastrukturo, s posebno pogodbo omogoči izvedbo gradbiščnega priključka za dobo največ 24 mesecev in uporabo vode za gradnjo objekta kot posebno storitev. Voda se v tem primeru ne sme uporabljati kot pitna voda za oskrbo prebivalcev in živali. Cena za uporabo vode (voda za gradbišče) se določi kot štirikratnik veljavne cene vodarine, ki velja za storitev javne službe. Gradbiščni priključek se ukine z dnem, ko investitor uredi odvajanje in čiščenje odpadnih vod skladno z zakonodajo in prične uporabljati objekt.
(5) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
13. člen 
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod) 
(1) Načrtovanje in gradnjo novega priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe, ki je tudi lastnik le-tega.
(2) Vzdrževanje obstoječih vodovodnih priključkov zagotavlja izvajalec.
(3) Vodovodni priključki se vzdržujejo v okviru namensko zbranih sredstev, pri čemer se prednostno vzdržujejo priključki v naslednjih primerih:
– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo;
– v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture.
(4) V primeru rekonstrukcije javnega vodovoda so priključki v cestnem telesu in ponovna priključitev na obstoječi priključek strošek obnove vodovoda, ki se financira iz javnih sredstev.
(5) Za dela po tem členu, ki jih izvajalec odda v podizvajanje, zagotovi strokovni nadzor.
(6) Uporabnik oziroma lastnik objekta mora preverjati stanje priključka stavbe ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati.
14. člen 
(stalen ali začasen priključek) 
(1) Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom, tehničnim pravilnikom in pogoji soglasja izvajalca. Izvajalec je dolžan izdelati priključek najkasneje v tridesetih dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka pod pogojem, da je uporabnik pridobil soglasje za priključitev in poravnal vse obveznosti do občine in izvajalca.
(2) Izvajalec sme priključiti uporabnika, ko je preveril, da so bila predhodno izvedena vsa gradbena dela na način kot ga določa tehnični pravilnik.
(3) Vodovodni priključek je lahko stalen ali začasen. Vsaka sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov priključek.
(4) Uporabnik lahko pisno naroči stalni odklop priključka samo v primeru odstranitve objekta, za katerega je priključek izveden. Odklop se izvede na stroške uporabnika. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem vodovodu.
(5) Ukinitev stalnega priključka se lahko izvede samo pod pogoji, navedenimi v 25. členu tega odloka. Začasna ukinitev stalnega priključka ni dopustna.
15. člen 
(lastna oskrba prebivalcev) 
Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz uredbe in tem odlokom priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev pod pogoji, kot jih določa uredba.
V. VIRI FINANCIRANJA TER OBLIKOVANJE IN DOLOČANJE CEN 
16. člen 
(viri financiranja) 
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov.
17. člen 
(cene storitev javne službe) 
(1) Cene storitev javne službe se določajo v skladu s predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom.
(2) Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture (omrežnina) in cene, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe.
(3) Za namene zagotavljanja trajnosti poslovanja in varnosti izvajanja javne službe se v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca v višini 5 % nabavne vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih potrebuje za izvajanje te javne službe. Donos se potrdi v postopku potrjevanja cen.
18. člen 
(enotna potrjena cena) 
(1) Občine določajo enako potrjeno ceno, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe.
(2) Občine na podlagi solastniških deležev na javnem vodovodu določajo potrjeno ceno omrežnine na ravni posamezne občine.
19. člen 
(obračunsko obdobje) 
(1) Obračunsko obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja traja eno koledarsko leto, razen v primerih, ko ta odlok določa drugače.
(2) V primeru večjih sprememb posameznih prihodkov ali stroškov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene storitve javne službe, ali v primeru spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščin, lahko na predlog izvajalca svet ustanoviteljic s sklepom na podlagi tega odstavka določi daljše ali krajše obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno.
20. člen 
(elaborati o cenah) 
(1) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o ceni storitve javne službe za prihodnje leto v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom. Elaborat izvajalec posreduje občinam v tekočem letu najpozneje do 31. 10., ne glede na višino potrebnih sprememb cene storitve javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.
(2) V elaboratu iz prvega odstavka tega člena izvajalec opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih standardih. Občine elaborat pregledajo, in v primeru vsebinsko utemeljenih razlogov zahtevajo dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 15 dni od prejema. Izvajalec mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 15 dni od prejema le-teh.
(3) Občine morajo cene na podlagi elaborata iz prvega in drugega odstavka tega člena potrditi najkasneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje, razen če svet ustanoviteljic ne določi drugače.
(4) Če posamezna občina ne potrdi elaborata do roka iz tretjega odstavka tega člena, se za čas do potrditve cen elaborata, najemnina za infrastrukturo določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava izvajalec uporabnikom.
(5) Najemnina za javno infrastrukturo se določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava najemnik uporabnikom storitev javne službe.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena izvajalec v primeru iz drugega odstavka 19. člena tega odloka pripravi elaborat skladno z obdobjem, ki ga določi svet ustanoviteljic.
21. člen 
(subvencije cen) 
(1) Občine samostojno odločajo o načinu subvencioniranja.
(2) Subvencije se določijo v skladu s predpisi s sklepi občinskih svetov posameznih občin.
(3) Pri določitvi zaračunane cene in subvencije občine upoštevajo, da se v skladu z veljavnimi predpisi subvencija zagotovi le za nepridobitne uporabnike.
(4) Nepridobitni uporabniki so gospodinjstva, pravne osebe, ustanovljene za izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe, ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti razvidno iz ustreznih registrov).
VI. NAČRTOVANJE VODOVODA 
22. člen 
(upravni postopki – javna pooblastila) 
(1) Izvajalec na podlagi veljavne zakonodaje in javnega pooblastila po tem odloku izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k osnutkom in predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje), mnenja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: mnenja k projektu) in soglasja za priključitev obstoječih objektov na javni vodovod (v nadaljevanju: soglasja za priklop) ter potrdila, pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje.
2. za pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja graditev objektov;
– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja;
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji;
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode.
3. Za mnenje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij;
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika;
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom;
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.
4. Za soglasje za priklop, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, razen za objekte, zgrajene pred letom 1967, če lastnik to lahko dokaže z veljavnim uradnim dokumentom;
– katastrski načrt (načrt parcele);
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;
– načrt strojnih instalacij;
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju oziroma upravni enoti overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje;
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.
5. Za soglasje za priklop obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta;
– projekt vodovodnega priključka;
– projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo izvajalca o pregledu interne inštalacije;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
23. člen 
(določitev pogojev) 
Pri izdaji upravnih aktov iz 22. člena tega odloka mora izvajalec določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja;
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivi novogradnje;
– traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javni vodovod;
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška;
– dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem jašku;
– tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom;
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega priključka;
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode;
– posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode;
– ostale pogoje, ki so določeni s tehničnim pravilnikom.
24. člen 
(začasni priključek) 
Izvajalec na predlog naročnika na podlagi pogodbe oziroma naročila izvede začasni priključek za javne prireditve, začasne objekte, gradnjo objektov in podobne primere, vendar za obdobje največ dveh let. Ob naročilu mora, skladno z namenom začasnega priključka, predložiti:
– situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:500;
– gradbeno oziroma upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.);
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje;
– dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor;
– soglasje za prekop javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);
– dokazilo o načinu zagotavljanja odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.
25. člen 
(ukinitev priključka) 
(1) Priključek stavbe na javni vodovod izvajalec ukine (odstrani), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– lastnik stavbe mora izvajalcu oddati vlogo za ukinitev priključka,
– stavba ne sme imeti stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev, in
– stavba mora biti fizično odstranjena (porušena).
(2) Lastnik stavbe mora poravnati stroške ukinitve priključka.
26. člen 
(gradnja novega javnega vodovoda) 
(1) Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoč javni vodovod.
(2) Če priključitev novega javnega vodovoda ali uporabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
(3) Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
(4) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.
27. člen 
(prednostna raba vode iz vodovoda) 
Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz javnih vodovodov se upošteva, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. Pri določanju prednostne rabe se, poleg tega odloka, upoštevajo tudi pravila, določena v uredbi.
28. člen 
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) 
(1) Javne vodovode je treba načrtovati skladno z uredbo in tem odlokom.
(2) Upravljavec rezervne zmogljivosti podrobneje opredeli v Programu oskrbe s pitno vodo.
29. člen 
(zmanjševanje vodnih izgub javnega vodovoda) 
Izvajalec mora skladno z uredbo letno spremljati stanje vodnih izgub v javnem vodovodu ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
VI. OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE 
30. člen 
(obseg storitev javne službe) 
Izvajalec mora zagotavljati storitve javne službe na oskrbovalnem območju skladno z veljavnimi državnimi predpisi in tem odlokom.
31. člen 
(uporabniki in plačniki storitev javne službe) 
(1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so lastniki objektov iz območja, določenega v 4. členu tega odloka.
(2) Uporabniki javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki posamezniki, pravne osebe in vse druge pravno-organizacijske oblike.
(3) Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta, pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško uredi stanje števca in subsidiarna odgovornost lastnika za morebitna neplačila terjatev.
(4) V primeru oskrbe s pitno vodo, ki se izvaja gospodinjstvom, v razmerju do izvajalca kot uporabnik nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni na smiselno enak način, kot je določen v petem odstavku tega člena. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz tega odstavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva. Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. V primeru iz predprejšnjega in prejšnjega stavka so ostali člani gospodinjstva subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.
(5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca, dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec začne izstavljati račune kateremu koli izmed solastnikov.
(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske in poslovne stavbe), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki storitev so lastniki ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če upravnik in izvajalec skleneta pogodbo o poravnavanju obveznosti, pri čemer upravnik nastopa za račun lastnikov oziroma gospodinjstev.
(7) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(8) Uporabniki javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe so občine.
32. člen 
(obveznost uporabnikov) 
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– pridobiti morajo mnenje oziroma soglasje izvajalca za priključitev na javni vodovod;
– priključiti se morajo na javni vodovod najkasneje v treh mesecih po pričetku uporabe ali po prejemu pisnega poziva izvajalca;
– redno morajo vzdrževati interno vodovodno omrežje in naprave;
– izvajati morajo zaščito vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami;
– izvajalcu morajo omogočiti dostop do priključka (mesta priključitve na javni vodovod, vodomernega mesta in vodomera);
– izvajalcu morajo omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in internega omrežja s ciljem zagotavljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode;
– izvajalcu morajo omogočiti vzorčenje pitne vode na internem omrežju;
– obveščati morajo izvajalca o okvarah na javnem vodovodu in priključku, ter omogočiti izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega vodovoda, če gre za javni vodovod, ki poteka po zemljišču, ki ni v lasti občine;
– dopustiti morajo obnovo in redno vzdrževanje priključka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca;
– ne smejo dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja izvajalca;
– povrniti morajo škodo, povzročeno na javnem vodovodu, ki nastane zaradi kakršnega koli ravnanja uporabnika ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu;
– urediti morajo medsebojno delitev stroškov, kadar se storitev obračunava preko skupnega obračunskega vodomera v večstanovanjskih stavbah; osnova za obračun storitev se določi skladno s stanovanjskim zakonom;
– urediti morajo medsebojno delitev stroškov, kadar se storitev obračunava prek skupnega obračunskega vodomera v poslovnih stavbah z več solastniki; osnova za obračun storitev je pisni dogovor med solastniki stavbe, ali če tega ni, solastniški deleži;
– priključiti se morajo na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja izvajalca;
– izvrševati morajo varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode.
33. člen 
(obveznost sporočanja sprememb) 
(1) Uporabnik mora pisno obvestiti izvajalca v roku 15 dni od nastanka naslednjih sprememb:
– naslova,
– lastništva,
– najemnih razmerij,
– plačnikov,
– uporabnikov,
– fizičnih sprememb na stavbah ali gradbenih inženirskih objektov,
– ostalih sprememb, ki kakorkoli vplivajo na uporabo ali obračun storitev javne službe.
(2) V primerih iz druge do pete alineje prvega odstavka tega člena je sprememba možna pod pogojem, da dosedanji uporabnik izvajalcu posreduje pisni dogovor, sklenjen med dosedanjim in novim uporabnikom in so poravnane vse obveznosti dosedanjega uporabnika. Če se obračun storitev javne službe izvaja na podlagi obračunskega vodomera, mora dogovor iz prejšnjega stavka vsebovati stanje vodomera na dan spremembe.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primeru smrti uporabnika storitve javne službe zaračunavajo lastnikom, razen v primeru dogovora med solastniki.
34. člen 
(obveznost drugih) 
(1) Izvajalci del morajo pred začetkom del pri vzdrževanju, rekonstrukciji ali gradnji novega javnega vodovoda pridobiti soglasje izvajalca javne službe in mu na svoje stroške naročiti vzpostavitev javnega vodovoda v prvotno stanje.
(2) Upravljavci drugih omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska televizija, optika, plinovod, toplovod, meteorna kanalizacija …) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti skladnost s tem odlokom in tehničnim pravilnikom, tako da ostane javni vodovod nepoškodovan.
(3) Vsakdo, ki na območju javnega vodovoda oziroma priključka izvaja dela, ki lahko škodljivo vplivajo na javni vodovod ali priključek, je dolžan pred začetkom del naročiti zakoličbo. V primeru nameravane spremembe nivelete nad javnim vodovodom oziroma priključkom mora zainteresirana oseba pridobiti predhodno soglasje izvajalca.
(4) V primeru poškodb iz prvega do tretjega odstavka tega člena izvajalci del, upravljavci drugih omrežij ter drugi subjekti odgovarjajo za vso povzročeno poslovno in neposlovno škodo, pri čemer morajo na lastne stroške izvajalcu javne službe nemudoma naročiti odpravo poškodbe ter vzpostavitev v prvotno stanje.
35. člen 
(vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe) 
Izvajalec mora voditi evidence v skladu s predpisi.
36. člen 
(kataster javnega vodovoda) 
Izvajalec na podlagi zakona, ki ureja geodetsko dejavnost, opravlja naloge lokalne geodetske službe, ki jo financirajo občine.
37. člen 
(uporaba hidrantov) 
(1) Hidranti na javnem vodovodu so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
(2) Brez predhodnega soglasja izvajalca se smejo hidranti uporabljati samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno v roku 8 dni obvestiti izvajalca o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
(3) V drugih primerih se lahko voda iz hidranta odvzame le na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja in predhodnega plačila vode. Gasilska društva morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode.
(4) V primeru morebitne škode, povzročene na hidrantu, zanjo odgovarja povzročitelj.
38. člen 
(varovanje javnega vodovoda in priključkov) 
(1) Na javnem vodovodu in priključkih se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati oziroma odstranjevati materiala, saditi trajnih nasadov, ki lahko povzročijo poškodbe na javnem vodovodu ali priključkih ali ovirajo njegovo delovanje in vzdrževanje.
(2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v območju javnega vodovoda, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno soglasje izvajalca. Pri trajni spremembi okolice mora investitor pri izvajalcu naročiti in poravnati stroške prilagoditve elementov oziroma globino javnega vodovoda novi niveleti in rabi terena.
39. člen 
(pogodba o opremljanju) 
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo investitor zgradil vodovodno omrežje in ga prenesel po končani gradnji v last občine, morajo biti za prenos izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, s čimer postane to omrežje javni vodovod.
(2) Za prenos vodovodnega omrežja v last občine v skladu s prvim odstavkom tega člena in v upravljanje izvajalcu mora investitor občini predložiti naslednjo dokumentacijo:
– gradbeno dovoljenje;
– projekt izvedenih del;
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture;
– zapisnik o opravljenih preskusih vodovodov;
– meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja;
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov ter pitne vode;
– uporabno dovoljenje;
– garancijske izjave in dokazila (kvaliteta izvedbe, vgrajeni materiali, odprava napak v garancijski dobi);
– vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi;
– notarsko overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do vodovodnega omrežja in objektov javnega vodovoda.
40. člen 
(prenos zasebnih ali lokalnih vodovodov) 
(1) Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni v lasti posamezne občine, se lahko prenese v lastništvo občine na podlagi sklenjene pogodbe med vsemi solastniki in občino.
(2) Za prenos obstoječega vodovoda iz prvega odstavka tega člena v last občine in upravljanje izvajalcu, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovodno omrežje, ki se predaja, mora imeti vso dokumentacijo (projekt izvedenih del – če je izdelan, elaborat geodetskega posnetka, popis in načrt vodovodnega omrežja, evidenco priključkov uporabnikov, vodno dovoljenje, strokovne podlage za pripravo akta o zavarovanju vodnih teles vodnih virov);
– vodovodno omrežje mora biti skladno s tem odlokom in tehničnim pravilnikom;
– cenitev vodovodnega omrežja s strani pooblaščenega cenilca;
– pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled vodovodnega omrežja in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem omrežju;
– sprejet in finančno ovrednoten ter s strani občine mora biti potrjen načrt obnovitvenih vlaganj v vodovodno omrežje;
– lastniki objektov, ki so priključeni na vodovodno omrežje, morajo v roku treh mesecev od prevzema vodovodnega omrežja izvajalcu na lastne stroške dopustiti vgradnjo vodomera v zunanjem vodomernem jašku in cestnega ventila;
– izvedena morata biti pregled trase in tlačni preizkus vodovodnega priključka;
– zunanji vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s tehničnim pravilnikom;
– urejene morajo biti vse služnostne pogodbe za vzdrževanje vodovodnega omrežja;
– urejena mora biti lastninska pravica na zemljiščih, na katerih so zgrajeni objekti, ki so del vodovodnega omrežja.
VII. MERITVE IN OBRAČUN 
41. člen 
(zaračunavanje storitev) 
Izvajalec zaračunava storitve uporabnikom v skladu z veljavnimi predpisi.
42. člen 
(obračunski vodomeri) 
(1) Obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priklop na javni vodovod. Vgrajen mora biti skladu s pogoji, določenimi v tehničnem pravilniku.
(2) V večstanovanjskih in poslovnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku oziroma upravniku služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Izvajalec teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode.
(3) Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam izvajalca za vzdrževanje, redne preglede, menjave in odčitke vodomera. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno izvajalec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
(4) Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen v skladu s predpisi. Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera niti odstraniti plombe.
(5) Uporabnik lahko od izvajalca pisno zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi vse stroške postopka (menjava, servis, kontrolni preizkus) uporabnik po ceniku izvajalca in stroških podizvajalca, v nasprotnem primeru pa izvajalec.
43. člen 
(določanje količin porabljene vode) 
(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v m3 po stanju, odčitanem na obračunskem vodomeru, pri čemer popis obračunskega vodomera izvede izvajalec:
– praviloma enkrat v koledarskem letu,
– mesečno v primeru, ko je poraba vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu večja kot 50 m3 na mesec.
(2) Izvajalec v primeru iz prve alineje prvega odstavka tega člena zaračunava uporabnikom porabljeno vodo določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma.
(3) Višino akontacije praviloma določi izvajalec v skladu z drugem odstavkom tega člena, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
(4) Količina porabljene vode se pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.
(5) Uporabnik brez predhodnega dogovora z izvajalcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti.
(6) V primeru, če se med dvema popisoma obračunskega vodomera pri posameznem uporabniku spremeni cena javne službe, se ob popisu, ki se izvede po spremembi cene izvede poračun na naslednji način:
– pri prvem popisu po spremembi cene se ugotovi povprečna mesečna poraba v obračunskem obdobju;
– za obdobje od zadnjega popisa pred spremembo cene do zadnjega dne veljavnosti stare cene se za izračun manjših ali večjih količin (razlika med akontacijo in porabo iz prve alineje tega odstavka) uporabi stara cena;
– za obdobje od prvega dne veljavnosti nove cene in do prvega popisa po spremembi cene se za izračun manjših ali večjih količin (razlika med akontacijo in porabo iz prve alineje tega odstavka) uporabi nova cena;
– uporabnik lahko na dan spremembe cene storitev javne službe samo odčita stanje vodomera in ga sporoči izvajalcu v pisni ali elektronski obliki najkasneje v 8 dneh od datuma odčitka. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.
44. člen 
(objava cen) 
Cene javne službe se objavijo na spletni strani izvajalca.
VIII. EVIDENCE UPORABNIKOV 
45. člen 
(evidence uporabnikov) 
(1) Za potrebe poslovanja izvajalec vodi evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in odjemnega mesta,
– številko soglasja za priključitev na javni vodovod,
– vrsto storitve,
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu).
(3) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in odjemnega mesta,
– naziv pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika,
– naslov,
– transakcijski račun,
– davčno številko.
– obveznosti.
(4) Evidenci iz drugega in tretjega odstavka tega člena vsebujeta tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključku,
– lastništvo nepremičnine,
– podatke o načinu odvajanja odpadnih vod iz stavbe ali gradbenega inženirskega objekta.
46. člen 
(pridobivanje evidenc) 
Izvajalec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov občin, državnih organov in služb v skladu s predpisi.
47. člen 
(plačilo računov) 
(1) Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati najkasneje do roka navedenega na računu.
(2) Izvajalec v primeru zamude s plačilom računa uporabniku pošlje opomin, v katerem ga opozori, da mu bo po poteku petnajstih dni po prejemu opomina prekinil dobavo vode, če račun ne bo poravnan, in pričel postopek izterjave po sodni poti.
48. člen 
(ugovor zoper račun) 
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v roku dvanajstih dni od datuma izdaje računa vložiti pisni ugovor pri izvajalcu. Izvajalec je dolžan na ugovor uporabnika odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila nespornega dela računa. Če uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po prejemu odgovora, se mu izda pisni opomin in izvede postopek skladno z drugim odstavkom 49. člena tega odloka.
IX. PREKINITEV DOBAVE VODE 
49. člen 
(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti ali na zahtevo uporabnika) 
(1) Izvajalec mora uporabniku prekiniti dobavo pitne vode, če:
– je bil priključek na javni vodovod izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca;
– interno vodovodno omrežje in naprave uporabnika ni tehnično ustrezno in je zaradi tega ogrožena kakovost pitne vode v javnem vodovodu (lastna oskrba z vodo);
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje;
– notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega na zahtevo izvajalca noče odstraniti;
– uporabnik brez privolitve izvajalca odstrani pečatno plombo (na vodomeru …) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
– uporabnik ne dopusti izvajalcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na priključku stavbe;
– uporabnik ne dovoli izvajalcu vgraditve ali zamenjave obračunskega vodomera;
– uporabnik onemogoča izvajalcu odčitavanje in pregled vodomera;
– uporabnik ne plača računa za dobavo vode v skladu s pogoji 47. člena;
– uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
(2) Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku izvajalca.
50. člen 
(prekinitev dobave uporabnikom zaradi del izvajalca) 
(1) Izvajalec ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na javnem vodovodu, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja, spletne strani podjetja, na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode najmanj en dan pred prekinitvijo dobave vode.
(2) V primeru prekinitve vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, okvare na javnih vodovodih, ima izvajalec pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je izvajalec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.
X. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE 
51. člen 
(inšpekcijski organ) 
Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojen občinski inšpekcijski organ in občinsko redarstvo.
52. člen 
(globe za izvajalca in odgovorno osebo izvajalca) 
(1) Izvajalec se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če:
– dopusti priključitev uporabnika brez izdanega soglasja za priključitev (11. člen);
– ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 14. člena tega odloka;
– prekine dobavo vode v nasprotju z 49. členom tega odloka.
(2) Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek iz tega člena kaznuje z globo 250,00 EUR.
53. člen 
(globe za uporabnike) 
(1) Pravna oseba, ki je uporabnik storitev javne službe po tem odloku in se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo po zakonu, se kaznuje z globo 2.500,00 EUR, če:
– se priključi na javni vodovod in hkrati ne ukine lastnega vodnega vira, in kljub temu še vedno hkrati uporablja tudi lasten vodni vir (10. člen);
– se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (11. člen);
– se priključi na javni vodovod brez soglasja izvajalca (prva alineja 32. člena);
– ne izpolnjuje obveznosti iz druge, sedme, desete in enajste alineje 32. člena tega odloka;
– odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 37. členom tega odloka;
– izvaja posege v varovanem območju obstoječega javnega vodovoda ali priključka oziroma ravna v nasprotju z določili 38. člena tega odloka.
(2) Pravna oseba, ki je uporabnik storitev javne službe po tem odloku in se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za majhno ali mikro družbo, se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če stori kateri koli prekršek iz prve do šeste alineje prvega odstavka tega člena.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena, fizična oseba in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za kateri koli prekršek iz prve do šeste alineje prvega odstavka tega člena kaznujejo z globo 100,00 EUR.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
54. člen 
(prehodni roki) 
(1) Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih morajo zagotoviti občine. Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora posamezna občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler posamezna občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.
(2) Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prvega odstavka tega člena, morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno dovoljenje v skladu z veljavno zakonodajo.
55. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
(1) Izvajanje z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 1/12).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov na naprav javnih vodovodov, ki ga je potrdila skupščina podjetja dne 28. 6. 2004, ki pa se uporablja do sprejema novega.
56. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in glasilih občin.
Žalec, dne 20. marca 2020
Župan 
Občine Braslovče 
mag. Tomaž Žohar 
Župan 
Občine Polzela 
Jože Kužnik 
 
Župan 
Občine Prebold 
Vinko Debelak 
 
Župan 
Občine Tabor 
Marko Semprimožnik 
 
Župan 
Občine Vransko 
Franc Sušnik 
 
Župan 
Občine Žalec 
Janko Kos