Uradni list

Številka 21
Uradni list RS, št. 21/2020 z dne 13. 3. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 21/2020 z dne 13. 3. 2020

Kazalo

536. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih nizkonapetostnih vodov, stran 1473.

  
Na podlagi tretjega odstavka 32. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo) ministrica za infrastrukturo izdaja
P R A V I L N I K 
o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih nizkonapetostnih vodov 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
Ta pravilnik določa minimalne tehnične pogoje in zahteve za graditev, varno obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih nizkonapetostnih vodov (v nadaljnjem besedilu: EENN vod).
2. člen 
(področje uporabe) 
Ta pravilnik se uporablja za novogradnje, rekonstrukcije in vzdrževalna dela v javno korist za:
– EENN distribucijske vode,
– EENN priključne vode,
– EENN vode v industriji, razen če predpis, ki ureja zahteve za nizkonapetostne instalacije v stavbah, ne določa drugače.
3. člen 
(sestava EENN vodov) 
(1) EENN vod sestavljajo vodniki, oprema, pritrdilni in nosilni elementi ter kabelska kanalizacija med razdelivcem v transformatorski postaji in priključno merilno omaro ter sponko zaščitnega elementa, ki ščiti električne inštalacije.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je pri industrijskem objektu, ki ima merilno mesto v transformatorski postaji, EENN vod tudi vod med merilnim mestom in sestavom razdelilnih omar v industrijskem objektu ter sponko zaščitnega elementa, ki ščiti električno inštalacijo.
4. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. blodeči tok je tok, ki prodira v zemljo skozi obratovalno ozemljilo ali po naključni zemeljski poti in teče nenadzorovano po zakopanih kovinskih strukturah,
2. dodatna obtežba je obtežba snega, ledu, žleda ali vetra,
3. dopustni tok je tok, ki lahko trajno teče v vsakem vodniku določenega tipa v normalnih pogojih, ne da bi se ta prekomerno segrel,
4. izolacija je električno neprevodna snov iz naravnega ali umetnega materiala, ki obdaja vodnik,
5. kabel je sestav enega ali več žil s skupnim plaščem,
6. kabelska kanalizacija je skupek cevi, jaškov in drugih elementov, namenjenih vgradnji kablov,
7. nevtralni vodnik je vodnik, ki je električno povezan z nevtralno točko in je sposoben razdeljevati električno energijo,
8. nizka napetost (v nadaljnjem besedilu: NN) je izmenična napetost, ki ne presega 1000 V, ali enosmerna napetost, ki ne presega 1500 V,
9. EENN vod je vod izmenične napetosti z nazivno frekvenco 50 Hz in nazivno napetostjo do vključno 1000 V v nadzemni ali podzemni izvedbi,
10. ozemljitev je električno prevodna zveza posameznih prevodnih delov z zemljo,
11. PEN je kombinirani ničelni (v nadaljnjem besedilu: N) in ničelni zaščitni (v nadaljnjem besedilu: PE) vodnik,
12. PEN zbiralnica je prevodni del, ki združuje PEN vodnike,
13. podpora je konstrukcija, namenjena obešanju SKS,
14. priključna merilna omara je inštalacijski sklop, ki zagotavlja varnostno in mehansko zaščito vgrajeni opremi, namenjeni priključitvi objekta ali naprave,
15. razdelilna omara je inštalacijski sklop, ki zagotavlja varnostno in mehansko zaščito vgrajeni opremi, namenjeni razvodu, varovanju ali stikanju različnih energetskih ali krmilnih tokokrogov,
16. SKS je samonosni kabel, sestavljen iz izoliranih faznih vodnikov in nevtralnega vodnika, ki so vzdolžno zaviti v spiralo, namenjen za gradnjo NN vodov nad zemljo,
17. vodnik je prevodni del žile, sestavljen iz ene ali več žic, praviloma iz bakra ali aluminija, katerih funkcija je prevajanje električnega toka,
18. žila je vodnik, obdan z izolacijo.
(2) Drugi izrazi v tem pravilniku imajo enak pomen, kot so določeni v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo) in standardih, navedenih v 5. členu tega pravilnika.
II. SKUPNE DOLOČBE ZA EENN VODE 
5. člen 
(varnostne zahteve) 
Če v tem pravilniku ni določeno drugače, se šteje, da so zahteve tega pravilnika izpolnjene, če:
a) je oprema za obešanje in vpenjanje SKS voda v skladu s standardi, ki se nanašajo na zahteve za preizkušanje pribora za NN izolirane nadzemne kable;
b) so priključne omare v skladu s standardom, ki se nanašajo na sestave nizkonapetostnih stikalnih in krmilnih naprav;
c) je kabel v skladu s standardoma, ki se nanašata na distribucijske kable za naznačeno napetost 0,6/1 kV in materiale za izoliranje, oplaščenje in prevleke nizkonapetostnih energetskih kablov;
č) so pokrovi jaškov v skladu s standardom, ki se nanaša na pokrove za odtoke in jaške na voznih površinah in površinah za pešce;
d) je stopnja zaščite v skladu s standardom, ki se nanaša na stopnjo zaščite, ki jo zagotavlja ohišje.
6. člen 
(izvedba EENN vodov) 
EENN vodi se gradijo vkopani v zemljo. Nadzemni EENN vodi se gradijo samo med objekti, ki stojijo na območjih stavbnih zemljišč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja prostor, štejejo za posamično poselitev.
7. člen 
(varnostni ukrepi) 
(1) Načrtovanje in gradnja EENN voda mora zagotavljati dovoljene vplive na druge vode in inštalacije, ne sme jih poškodovati ali kakorkoli ovirati njihove uporabe.
(2) Minimalne varnostne višine križanj in oddaljenosti EENN vodov od objektov, drugih vodov ali napeljav ter vzporedni poteki in približevanja so določeni v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika. Pri nadzemnih vodih se upoštevajo nihanja zaradi vetra in obremenitve zaradi obtežb žleda.
(3) Če ni mogoče zagotoviti varnostnega odmika iz prejšnjega odstavka, se lahko izjemoma ob izpolnitvi varnostnih ukrepov dovolijo tudi manjše razdalje ali kote križanja pod pogojem, da se varnost in zanesljivost ne zmanjšata.
(4) Prosto v zemljo položeni kabli ne smejo biti nadzidani, kabelski jaški morajo biti stalno dostopni.
(5) Največji dopustni padec napetosti novega EENN voda je 7,5 % od nazivne napetosti.
8. člen 
(priključne in razdelilne kabelske omare) 
(1) Vgrajeni elementi v priključnih in razdelilnih omarah morajo ustrezati pričakovanim tokovnim obremenitvam.
(2) Ohišja priključnih in razdelilnih omar, ki so prosto stoječe ali vzidane, so iz termoplastičnih mas, odpornih proti ultravijoličnim žarkom, ali iz kovine, odporne proti koroziji. Omare morajo biti odporne proti temperaturam od –25 °C do +60 °C. Spodnji rob aktivnega dela vzidane omare mora biti odmaknjen od tal med 0,8 m in 1,0 m oziroma v primeru prostostoječih omar minimalno 0,4 m. Če so v omari merilne naprave, sme zgornji rob segati največ 2,0 m nad kotom terena.
(3) Kovinske omare morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– da so odporne proti koroziji brez uporabe premazov,
– da imajo na vratih in ohišju vsaj po en vijak premera 10 mm za pritrditev povezave na PEN zbiralnico.
(4) Za mehansko zaščito kablov se uporabljajo gibljive, znotraj gladke termoplastične cevi premera najmanj 8 cm, pri čemer mora biti ena cev prazna. Premer cevi mora biti tolikšen, da se kabel uvleče ročno brez uporabe pripomočkov.
(5) Merilni del omare mora omogočati vidno kontrolo števca in krmilne naprave pri zaprtih vratih. Odprtine morajo biti visoke najmanj 17 cm in široke 12 cm. Pokrovi odprtin morajo biti iz prozornega materiala, odporni proti udarcem in tudi ultravijoličnim žarkom, če so iz termoplastičnega materiala. Število odprtin mora biti najmanj enako številu števcev električne energije.
(6) Sprednja stran omare mora imeti znak proizvajalca, podatke o letu proizvodnje in znak za nevarnost električnega udara z navedbo uporabljenih zaščitnih ukrepov pred previsoko napetostjo dotika.
(7) Vrata omar morajo imeti na notranji strani žep za hrambo dokumentacije.
(8) V omari mora biti enopolna shema in navodila za uporabo. Zaščitni elementi morajo biti označeni z nazivom izvoda in jakostjo toka, kabli morajo biti označeni s tipom, presekom in dolžino.
9. člen 
(označevanje) 
(1) Vsak EENN vod mora biti na vsakem koncu opremljen s podatki o tipu, prerezu in imenu ali številki izvoda v transformatorski postaji (v nadaljnjem besedilu: TP).
(2) Vsak nadzemen EENN vod mora biti na prvi podpori ob transformatorski postaji označen z imenom ali številko izvoda v TP.
III. NADZEMNI VODI 
10. člen 
(nedopustna gradnja) 
Polaganje SKS v zemljo ni dovoljeno.
11. člen 
(obešanje SKS voda) 
(1) SKS se obeša:
– na podpore,
– po fasadah na konzole.
(2) Strešna stojala se ne smejo uporabljati na novogradnjah.
12. člen 
(osnovne zahteve za obtežbe) 
Mehanska trdnost podpor in SKS mora ustrezati predvidenim stalnim in dodatnim obtežbam. Če se na mestu postavitve hkrati pojavita žled in veter, se dodatna obtežba žleda upošteva v celoti, dodatna obtežba vetra pa 30-odstotno.
13. člen 
(srednji vetrni tlak) 
(1) Tlak vetra qh se izračuna po naslednji enačbi:
Slika 1
kjer je:
qh – tlak vetra v višini h [N/m2],
v – največja hitrost vetra (m/s), ki se na predvideni trasi pojavlja povprečno vsakih pet let na višini 50 m. Hitrost vetra se določi na podlagi statističnih podatkov o trendih podnebnih spremenljivk in kazalnikov ter z uporabo statistične obdelave merjenih podatkov.
(2) Tlak vetra qh se upošteva na višini za višinsko cono 50 m nad tlemi, vendar ne manj od 500 N/m2.
14. člen 
(obtežba vetra) 
(1) Obtežba vetra na SKS QWc se računa v višini obesišča na podpori po naslednji enačbi:
Slika 2
kjer je:
qh – tlak vetra na višini SKS nad tlemi [N/m2],
Gc – faktor razpetine za razpetine do 200 m je 1,00,
Cc – faktor zračnega upora za SKS je 1,00,
d – premer SKS v [m],
L – dolžina polovice sosednjih razpetin v [m].
(2) Obtežba vetra na podpore QWpol deluje v smeri vetra in se izračuna po naslednji enačbi:
Slika 3
kjer je:
Cx – koeficient delovanja vetra na podporo, in sicer:
– iz predalčne konstrukcije, sestavljene iz profilov, je 1,6,
– iz okroglega prereza je 0,7,
– s kvadratnim ali mnogokotnim prerezom je 1,4,
Apol – projekcija vetru izpostavljene površine podpore v [m2],
qh – tlak vetra, koeficient 1,1 upošteva reakcijo podpore.
(3) Koeficient delovanja vetra na dvojne podpore in A-podpore okroglega prereza se upošteva na enak način kot pri podporah s kvadratnim ali mnogokotnim prerezom.
15. člen 
(žledne obtežbe) 
(1) Žledne obtežbe so dodatne obtežbe SKS zaradi:
– obloge z ivjem,
– žleda ali
– mokrega snega.
(2) Mehanska trdnost SKS izpolnjuje pogoje tega pravilnika, kadar se upoštevajo žledne obtežbe, vendar ne sme biti manjša kot:
Slika 4
kjer je:
gn – žledna obtežba [kN/m],
d – premer SKS snopa v [mm],
f – koeficient, odvisen od žledne cone, vendar ne manj kot 1,0.
(3) Mehanska trdnost podpor mora biti enaka ali večja od predvidene žledne obtežbe in teže SKS, ki se računa v razdalji gravitacijske razpetine na obeh straneh podpore.
(4) Za določitev žledne cone se uporabijo podatki iz standarda, ki se nanaša na nadzemne električne vode za izmenične napetosti nad 45 kV.
16. člen 
(spajanje vodnikov) 
Spoji morajo imeti mehansko trdnost najmanj enako vodnikom. V enem napenjalnem polju je lahko več spojev.
17. člen 
(dodatna zaščita pred pretrganjem SKS) 
Za dodatno zaščito pred pretrganjem SKS na območjih s povečanim tveganjem za nastanek žleda, padanje dreves in podobno se uporablja mehanski varovalni člen ali prosto obešanje, ki omogoča zdrs SKS na obesiščih.
18. člen 
(varnostne oddaljenosti) 
(1) Razdalja SKS od podpore ali druge ovire (npr. zid) ne sme biti manjša od njegovega premera. Kabel se lahko polaga v fasado stavbe, mehansko zaščiten s cevjo.
(2) Pri vzporednih potekih tras nadzemnih EENN vodov in križanjih z drugimi vodi, objekti, ovirami in napeljavami je treba poleg razdalj iz Priloge upoštevati še odklon SKS zaradi vetra in največjega povesa.
19. člen 
(vzporedni potek SKS) 
Če sta na istih podporah EENN vod in SN vod, se na obeh koncih vzporednega poteka na EENN vod namestijo odvodniki prenapetosti z ustrezno ozemljitvijo.
IV. PODZEMNI VODI 
20. člen 
(načini polaganja) 
Kabli podzemnih vodov se polagajo:
– neposredno v zemljo,
– neposredno v zemljo s sidranjem na terenih z naklonom več kot 20°, če teža kabla presega dopustni nateg kabla,
– v cevi kabelske kanalizacije, kot določa ta pravilnik,
– prosto v vertikalne kabelske jaške,
– v cevi, kot je določeno v Prilogi tega pravilnika,
– po zidu in v njem,
– v kinetah.
21. člen 
(polaganje v zemljo) 
(1) Najmanjša globina kabla, položenega neposredno v zemljo, je 0,7 m.
(2) Mehanska zaščita okoli kabla se izvede z 10-centimetrsko plastjo materiala granulacije do 4 mm. Nad kablom se v globini 30 cm položi opozorilni trak rdeče barve z napisom »POZOR ENERGETSKI KABEL«.
22. člen 
(polaganje v kabelsko kanalizacijo) 
(1) Kabelska kanalizacija se praviloma uporablja:
– v komunalno opremljenih območjih (npr. mesta, industrijske cone),
– v predvidenih zazidalnih območjih,
– na prehodih pod povoznimi površinami,
– pod železniškimi progami in drugimi podobnimi infrastrukturnimi objekti,
– pod cestami.
(2) Najmanjša globina kabelske kanalizacije je 0,6 m.
23. člen 
(zahteve za gradnjo kabelske kanalizacije) 
(1) Za gradnjo kabelske kanalizacije se uporabljajo ravne ali gibljive in znotraj gladke termoplastične PVC-cevi praviloma rdeče barve.
(2) Mehanska zaščita okoli kabelskih cevi se izvede najmanj z 10-centimetrsko plastjo materiala granulacije od 4 mm do 16 mm ali z najmanj 10-centimetrskim obbetoniranjem. Nad kabelsko kanalizacijo se v globini 30 cm položi opozorilni trak rdeče barve z napisom »POZOR ENERGETSKI KABEL«.
(3) Mehanska trdnost kabelskih jaškov mora ustrezati predvideni obtežbi površine.
(4) Kabelska kanalizacija je lahko na globini, manjši od 0,6 m, vendar ne manj od 0,3 m pod koto terena, in v celotni višini utrjena z betonom.
(5) Odstopanje od običajne globine polaganja kablov je dovoljeno pri križanjih z drugimi podzemnimi inštalacijami in pri paralelnem polaganju kablov različnih napetostnih nivojev v skupni rov.
24. člen 
(določbe o projektiranju kablov) 
Kabli morajo biti dimenzionirani, pri čemer je treba upoštevati:
– pričakovan tok, ki ne sme biti višji od dopustnega toka glede na način polaganja,
– vpliv vzporednega poteka več kablov ali drugih izvorov toplote, specifično toplotno prevodnost medija, v katerem je kabel položen, in zaščito pred sončnim sevanjem, če je položen nad zemljo,
– predviden kratkostični tok,
– predviden blodeči tok in korozijo,
– stabilnost terena in vibracije,
– odpornost proti mehanskim poškodbam kabla,
– kemijske vplive.
25. člen 
(zahteve za polaganje kablov) 
(1) Kabli se polagajo tako, da se parametri kablov ne spremenijo, pri čemer se upoštevajo navodila proizvajalcev.
(2) Minimalne zahteve pri polaganju so:
– najmanjši upogibni radij,
– največja natezna sila vlečenja,
– masa kabla,
– zunanji premer, posebej pri uvleki kabla v cevno kanalizacijo,
– notranji premer cevne kanalizacije,
– fizikalne in kemijske lastnosti v primeru izpostavljenosti poostrenim pogojem, kot so ultravijolični žarki,
– ognjevzdržna odpornost kablov v požarno ogroženih prostorih,
– gladkost in trdnost podlage, na katero se kabel polaga,
– pravilno previjanje kablov in
– temperatura polaganja.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 
26. člen 
(dokončanje postopkov) 
Postopki, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti tega pravilnika, se končajo v skladu z Gradbenim zakonom (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.) in Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 37/18).
27. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-83/2019/40
Ljubljana, dne 3. februarja 2020
EVA 2019-2430-0022
Mag. Alenka Bratušek 
ministrica 
za infrastrukturo