Št. 5107-1/2019/1 Ob-3077/19, Stran 2017
Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), 106.i člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 30/18), Uredbe o izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 74/18) ter skladno z Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 54/17) in Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030, Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova 25, 1000 Ljubljana, objavlja
za izvajanje mednarodnih razvojnih in humanitarnih projektov v obdobju od 2020 do 2022
1. Ime in sedež organa, ki dodeljuje sredstva
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Minister za zunanje zadeve je imenoval komisijo za vodenje postopka javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Vsi izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
2. Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je financiranje triletnih projektov s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: MRS) in humanitarne pomoči (v nadaljnjem besedilu: HP), ki jih izvajajo nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: NVO), registrirane v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS).
Cilj MRS je prispevati k odpravi revščine, zmanjšanju neenakosti in pospeševanju trajnostnega razvoja na družbenem, gospodarskem in okoljskem področju v partnerskih državah. RS z MRS prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter prevzema soodgovornost za odpravo revščine in uresničevanje trajnostnega razvoja.
Cilj HP RS je reševanje človeških življenj, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja ter ohranjanje človekovega dostojanstva. RS podpira aktivnosti za preprečevanje humanitarnih katastrof in krepitev zmogljivosti za zagotavljanje učinkovitega odziva nanje ter aktivnosti v povezavi z rehabilitacijo in obnovo po krizah.
Prijavitelji pri prijavi projektov upoštevajo presečni temi in načela MRS in HP, ki so navedeni v Strategiji mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030. Pri projektih HP morajo prijavitelji, poleg osnovnih načel HP, upoštevati tudi vidik preprečevanja nasilja zaradi spola v izrednih razmerah in vidik odzivanja na tako nasilje.
Prijavitelji pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju projektov v kar največji meri prispevajo k zaščiti in varovanju okolja in k spodbujanju enakosti spolov.
V izvajanje projektov mora biti na primeren in učinkovit način vključen najmanj 1 lokalni partner.
Prijavitelj lahko v izvajanje projekta vključi tudi slovenskega partnerja iz zasebnega ali javnega sektorja. Če bo vrednost prispevka partnerja – ki je lahko v materialni, finančni ali storitveni obliki – znašala vsaj 10 odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva, bo prijavitelj pri ocenjevanju dobil dodatne točke. Prijavitelj bo dobil dodatne točke tudi, če podjetje, ki je partner v projektu, izkaže družbeno odgovornost s certifikatom družbeno odgovornega podjetja oziroma drugimi verodostojnimi potrdili o svojem družbeno odgovornem delovanju podjetja.
Prijavitelj lahko pri vseh razpisanih sklopih sodeluje z lastno udeležbo. Če bo vrednost prispevka prijavitelja – ki je lahko v materialni, finančni ali storitveni obliki – znašala vsaj 5 odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva, bo prijavitelj pri ocenjevanju dobil dodatne točke. Kot lastnih virov prijavitelj ne sme prikazovati tistih sredstev, ki jih je za isti namen pridobil iz drugih javnih sredstev.
Prijavitelj dobi dodatne točke tudi, če v izvajanje projekta vključi prostovoljno delo, kar navede v Finančnem načrtu projekta, v tabeli Materialni (in-kind/stvarni) vložki.
Število možnih dodatnih točk, ki jih lahko dobi prijavitelj, je navedeno v Merilih za ocenjevanje vlog.
Predmet javnega razpisa je razdeljen v 3 sklope:
Sklop A: Razvojni projekti na zahodnem balkanu s področja enakosti žensk in deklic
Razpisuje se do 6 projektov v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Kosovu, v Severni Makedoniji in Srbiji.
Prijavitelj, ki bo večino svojih aktivnosti izvajal v najmanj razvitih območjih, bo pri ocenjevanju dobil dodatne točke.
Če se bo prijavitelj s projektnim predlogom navezal na katerikoli infrastrukturni projekt, ki ga je podprla RS s sredstvi MRS v obdobju od leta 2013 dalje1, bo pri ocenjevanju dobil dodatne točke.
1 Projekti so objavljeni na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve RS in CMSR.
Število možnih dodatnih točk, ki jih lahko dobi prijavitelj, je navedeno v Merilih za ocenjevanje vlog.
Izhodišča:
Ženske in deklice predstavljajo polovico svetovnega prebivalstva. Izpolnjenost njihovih življenj vpliva na družbo kot celoto. Enakost spolov in krepitev moči žensk ter deklic2 ni le eksplicitni cilj v Agendi za trajnostni razvoj 2030, temveč predstavlja tudi gonilo trajnostnega razvoja v vseh njegovih dimenzijah – od odprave revščine in lakote, spodbujanja blaginje in vključujoče rasti, do vzpostavljanja mirnih, pravičnih in vključujočih družb, ki zagotavljajo zaščito Zemlje in njenih naravnih virov.
2 Ne nanaša se zgolj na biološki spol, temveč tudi na spolno identiteto in spolni izraz.
Enakost spolov je ena od dveh presečnih tem slovenskega MRS in je temu sklopu vodilna; v njegovem okviru se pričakuje aktivnosti, povezane s ciljem trajnostnega razvoja 5 in z vsaj še enim od ciljev trajnostnega razvoja s prednostnih področij slovenskega MRS, to so cilji 8, 12, 13 ali 16.
Predlagane aktivnosti:
– Vezano na cilj 5: aktivnosti, vezane na odpravljanje vseh oblik diskriminacije na podlagi spola; aktivnosti, vezane na odpravljanje vseh oblik nasilja nad ženskami in deklicami v javnem in zasebnem življenju, med njimi trgovine z ljudmi in drugih vrst izkoriščanja, tudi spolnega izkoriščanja; aktivnosti, vezane na izkoreninjanje vseh spornih običajev, kot so otroške, zgodnje in prisilne poroke; reforme za zagotavljanje enakih pravic in dostopa ženskam do gospodarskih sredstev, lastništva zemlje in gospodarjenja z njo ter dostopa do drugih vrst lastnine, finančnih storitev, podedovanega premoženja in naravnih virov v skladu z notranjo zakonodajo ter druge podcilje vezane na enakopravnost spolov ter krepitev vlog vseh žensk in deklic.
– Vezano na cilj 8: aktivnosti, vezane na spodbujanje razvojno naravnanih politik, ki spodbujajo proizvodne dejavnosti, dostojno delo in enako plačilo za enako delo; enakovreden dostop do ekonomskih sredstev in priložnosti; pravično razdelitev neplačanega dela; izboljšanje dostopa do zaposlitvenih priložnosti; aktivnosti, vezane na spodbujanje varnosti pred spolnim nadlegovanjem in nasiljem na delovnem mestu; varovanje delavskih pravic žensk, še posebej migrantk in žensk v prekarnih delovnih razmerjih; podpora razvojno naravnanim politikam, ki spodbujajo podjetništvo, kreativnost in inovacije ter spodbujajo formalizacijo in rast mikro, majhnih in srednje velikih podjetij, ki jih vodijo ženske.
– Vezano na cilj 12: aktivnosti, vezane na reforme, ki podpirajo večji dostop žensk do naravnih virov in lastništva zemlje; aktivnosti vezane na večji dostop do informacij o učinkih boljšega upravljanja z vodo in odpadki; aktivnosti, ki podpirajo vključevanje žensk v krožno gospodarstvo; aktivnosti, vezane na vključevanje žensk v lokalne vrednostne verige, ki preprečujejo preseljevanje v urbana okolja.
– Vezano na cilj 13: aktivnosti, povezane z vključevanjem spola v politike za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam; aktivnosti vezane na prilagoditvene strategije žensk v kmetijstvu, gozdarstvu in upravljanju vodnih virov; aktivnosti, vezane na preprečevanje nasilja zaradi spola, do katerega pride zaradi posledic naravnih katastrof.
– Vezano na cilj 16: aktivnosti, vezane na večje vključevanje žensk v mirovne procese; aktivnosti, vezane na večje vključevanje žensk v sisteme upravljanja na vseh ravneh; aktivnosti, vezane na podporo lokalnih ženskih organizacij, ki se bojujejo na področju enakopravnosti spolov, na aktivnosti za obravnavo zakonov vezanih na nasilje na podlagi spola; aktivnosti, vezane na zmanjševanje izpostavljenosti nasilju v vseh okoliščinah; aktivnosti, vezane na psiho-socialno podporo ženskam, žrtvam nasilja (sem štejemo tudi prisilne poroke, uboje iz časti) v konfliktnih, post konfliktnih in vseh drugih situacijah; aktivnosti, vezane na izboljšanje standardov za zbiranje podatkov o vseh vrstah nasilja zaradi spola.
Ciljna skupina: ženske in deklice, lokalne skupnosti, politični odločevalci.
Opredelitev podciljev projekta:
Prijavitelj mora prijaviti projekt, ki vsebinsko zasleduje enega od podciljev cilja 5 Doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic in obvezno tudi vsaj enega od podciljev cilja 8 Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse, cilja 12 Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe, cilja 13 Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam ali cilja 16 Spodbujati miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh.
Prijavitelj mora vsebinsko zasledovati en podcilj cilja 5 in en podcilj ciljev 8, 12, 13 ali 16. Za tretji podcilj lahko prijavitelj, če želi, izbere podcilj kateregakoli cilja trajnostnega razvoja.
Ministrstvo spodbuja prijavo projektov, ki upoštevajo vidik porazdelitve moči in vpliva moških odločevalcev v družbi.
Sklop B: Izobraževanje otrok o njihovih pravicah z uporabo gradiva naše pravice
Razpisuje se 1 projekt v državah Zahodnega Balkana ali Severne Afrike (lahko v več državah hkrati).
Izhodišča:
Izobraževanje otrok o njihovih univerzalnih pravicah in medsebojnem spoštovanju ter usposabljanje njihovih pedagogov za izobraževanje o pravicah otrok ob obvezni uporabi gradiva Naše pravice (na podlagi Konvencije OZN o pravicah otrok) v njihovem maternem jeziku. V izobraževanje naj bo v okviru šolskega sistema vključenih čim več otrok. Pred tem je treba usposobiti trenerje, učitelje in druge strokovne delavce v izobraževalnem sistemu o otrokovih in človekovih pravicah ter o tem ozavesti njihove starše, skrbnike ter širše družinsko in socialno okolje. Pri uporabi gradiva Naše pravice je treba upoštevati strokovne usmeritve za učinkovito izvajanje projekta. Strokovne usmeritve so del razpisne dokumentacije. Vsaka sprememba gradiva se mora predhodno uskladiti z ministrstvom.
Zahtevane aktivnosti:
– izobraževanje otrok o človekovih in otrokovih pravicah ter medsebojnem spoštovanju z uporabo gradiva Naše pravice kot glavna aktivnost projekta; ciljna skupina: otroci v starosti od 10 do 12 let, tudi tisti iz ranljivih skupin (npr. etničnih in/ali verskih manjšin, beguncev, migrantov, iz socialno šibkih okolij ipd.); s posebnim poudarkom na enakovrednem sodelovanju deklic in dečkov;
– izgradnja kapacitet in krepitev izobraževanja o pravicah otrok s posebnim poudarkom na ozaveščanju; ciljna skupina: predstavniki lokalnih nevladnih in vladnih organizacij, ki bodo izvajali usposabljanja za pedagoške delavce;
– usposabljanje pedagoških delavcev, ki bodo izvajali izobraževanja o pravicah otrok za otroke; ciljna skupina: učitelji, drugi pedagoški, šolski strokovni in vodstveni delavci v izobraževalnem sistemu;
– ozaveščanje staršev ter širšega družinskega in socialnega okolja; ciljna skupina: starši ali skrbniki ter širše družinsko in socialno okolje.
Opredelitev podcilja projekta:
Podcilj 4.7: Do leta 2030 poskrbeti, da bodo vsi učenci pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju.
Prijavitelj mora prijaviti projekt, ki vsebinsko zasleduje navedeni podcilj trajnostnega razvoja. Izbrati mora vse zahtevane aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin in pri uporabi gradiva Naše pravice slediti smernicam za učinkovito izvajanje projekta.
Sklop C: Humanitarni projekti v Podsaharski Afriki in na Bližnjem vzhodu
Razpisuje se do 3 projekte v državah prejemnicah uradne razvojne pomoči po seznamu OECD DAC3 v Podsaharski Afriki in na Bližnjem vzhodu4. Prijavitelji, ki bodo prijavili projekte v državah Bližnjega vzhoda morajo pred prijavo preveriti, če varnostne razmere dopuščajo prisotnost in aktivnosti v posamezni državi«.
3 http://www.oecd.org/dac/financing-sustainable-development/development-finance-standards/DAC_List_ODA_Recipients2018to2020_flows_En.pdf.
4 Bližnji vzhod vključuje naslednje države: Egipt, Irak, Jordanija, Libanon, Palestina, Sirija, Jemen, kot jih opredeljuje Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (DG ECHO): https://ec.europa.eu/echo/where/middle-east_en.
C1: Zagotavljanje varnosti preskrbe – zlasti otrok – s pitno vodo in varno, zadostno ter ustrezno hrano v Podsaharski Afriki
Izhodišče:
Skladno s Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030 bo Slovenija namenila delež humanitarne pomoči za preventivno delovanje, zmanjšanje tveganja za nesreče in izgradnjo odpornosti. Poseben poudarek bo pri tem dan krepitvi pripravljenosti lokalnih skupnosti na naravne in druge nesreče ter učinkovit odziv nanje.
Namen projekta mora biti prispevek k zmanjševanju ranljivosti in tveganju za krize oziroma preventivnemu delovanju in krepitvi odpornosti na krize s poudarkom na varnosti preskrbe s hrano in pitno vodo.
Predlagane aktivnosti:
– preventivni ukrepi na področju dostopa do pitne vode za preprečevanje in zmanjšanje tveganja za humanitarne krize, na primer: sistemi za oskrbo s pitno vodo na podeželju in izgradnja drugih zmogljivosti, ki so umeščene v kontekst zagotavljanja pitne vode in lahko vključujejo tudi ureditev sanitarij; ciljna skupina: lokalne skupnosti, notranje razseljene osebe in begunci ter žrtve naravnih nesreč, zlasti otroci in ženske;
– s področja zagotavljanja varne, zadostne in ustrezne hrane, na primer: razvoj, preizkušanje, uvedba in obnavljanje lokalnih kmetijskih praks ali tehnik, na katere podnebne spremembe in naravne nesreče najmanj vplivajo, izobraževalne aktivnosti glede zdrave prehrane in spodbujanje dojenja; ciljna skupina: notranje razseljene osebe in begunci ter žrtve naravnih nesreč, zlasti otroci in ženske;
– povečanje družbene odpornosti in krepitev zmogljivosti lokalnih skupnosti na območjih, kjer je večja verjetnost humanitarnih kriz; ozaveščanje o možnostih kriz in o postopkih delovanja ob njihovi pojavitvi ter preprečevanju konfliktov, ki nastanejo zaradi pitne vode ali kmetijskih zemljišč; ciljna skupina: lokalne skupnosti, notranje razseljene osebe in begunci ter žrtve naravnih nesreč, zlasti otroci in ženske.
Prijavitelj izbere eno ali več predlaganih ciljnih aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin.
C2: Pomoč v humanitarnih krizah in po njih, rehabilitacija žrtev konfliktov na Bližnjem vzhodu
Izhodišče:
Prispevati k rehabilitaciji ljudi, prizadetih v oboroženih konfliktih, zlasti žensk in otrok, za okrevanje, krepitev odpornosti in omogočanje ponovne vzpostavitve življenjskih pogojev v kriznih okoliščinah in po njih.
Predlagani aktivnosti:
– zdravstvena, psihosocialna ter ekonomska rehabilitacija; ciljna skupina: ženske in otroci;
– obnova nujnih zmogljivosti za zdravstveno oskrbo ali zagotavljanje izobraževanja; ciljna skupina: lokalno prebivalstvo, še zlasti ženske in otroci.
Prijavitelj izbere eno ali obe predlagani ciljni aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin.
Ministrstvo spodbuja prijavo projektov, ki upoštevajo vidik preprečevanja nasilja zaradi spola v izrednih razmerah ter vidik porazdelitve moči in vpliva moških odločevalcev v družbi.
C3: Preprečevanje in odzivanje na nasilje zaradi spola v izrednih razmerah na Bližnjem vzhodu
Izhodišče:
Zmanjševanje tveganja za nasilje zaradi spola v izrednih razmerah, krepitev odpornosti ter pomoč skupnostim in družbam, da zagotovijo trajne rešitve za preprečevanje nasilja zaradi spola v izrednih razmerah.
Predlagani aktivnosti:
– izvajanje strategij za preprečevanje in odzivanje na nasilje zaradi spola na vseh področjih in v vseh fazah humanitarnega odziva – od časa pred izrednimi razmerami do faze okrevanja: s podporo preživelim žrtvam, da postanejo nosilke sprememb, s povečanjem vloge žensk v odločevalskih procesih, z olajševanjem dostopa do storitev za spolno in reproduktivno zdravje in varstva teh pravic, z vključevanjem moških tako v vlogi storilcev, žrtev in nosilcev sprememb, s spremembo družbenih norm, ki spodbujajo nasilje zaradi spola, z ozaveščanjem in izobraževanjem; ciljna skupina: preživele žrtve, storilci, udeleženci v humanitarnem odzivu;
– krepitev sistemov na nacionalni in lokalni ravni, ki preprečujejo nasilje ali odzivanje na nasilje zaradi spola ter omogočajo žrtvam in ogroženim skupinam, da prejmejo oskrbo in podporo z izboljšanjem storitev za žrtve (podpora multisektorskemu odzivu na vseh ravneh): zdravstveni sektor, varne hiše in svetovalne službe, pravne službe in policija, ekonomske storitve; ciljna skupina: preživele žrtve, storilci udeleženci v humanitarnem odzivu, predstavniki lokalnih, regionalnih, nacionalnih oblasti, vključenih v odziv na nasilje zaradi spola.
Prijavitelj izbere eno ali obe predlagani aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin.
Ministrstvo spodbuja prijavo projektov, ki upoštevajo vidik porazdelitve moči in vpliva moških odločevalcev v družbi.
3. Okvirna višina finančnih sredstev in število razpisanih projektov
Ministrstvo za financiranje v obdobju od 2020 do 2022 namenja do 1.515.000 EUR po naslednjih sklopih:
Sklop A: Ministrstvo financira 6 projektov na Zahodnem Balkanu v skupni vrednosti do 870.000 EUR, in sicer 1 projekt v skupni vrednosti do 175.000 EUR v Črni gori, 1 projekt v skupni vrednosti do 175.000 EUR v Severni Makedoniji in po 1 projekt v vrednosti do 130.000 EUR v vsaki od preostalih držav Zahodnega Balkana.
Država/leto | ČG | SM | BiH | Albanija | Kosovo | Srbija | Skupaj |
2020 | 50.000 | 50.000 | 35.000 | 35.000 | 35.000 | 35.000 | 240.000 |
2021 | 60.000 | 60.000 | 45.000 | 45.000 | 45.000 | 45.000 | 300.000 |
2022 | 65.000 | 65.000 | 50.000 | 50.000 | 50.000 | 50.000 | 330.000 |
Skupaj | 175.000 | 175.000 | 130.000 | 130.000 | 130.000 | 130.000 | 870.000 |
Če v Bosni in Hercegovini, Albaniji, Kosovu ali Srbiji ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljen projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se sredstva prenesejo na projekt z naslednjim najvišjim številom točk v Črni gori in/ali Severni Makedoniji. Pri projektih, vrednotenih do 130.000 EUR, si ministrstvo pridržuje pravico, da dodatni projekt v Črni gori ali Severni Makedoniji financira v nižjem znesku, kot so sicer razpisani projekti za ti dve državi. Če izbrani prijavitelj ne sprejme predloga za nižje financiranje oziroma ne zagotovi manjkajočega zneska sofinanciranja iz drugih virov, se financiranje v nižjem znesku ponudi prijavitelju z naslednjim najvišjim številom točk. Postopek se ponavlja, dokler eden od prijaviteljev ne sprejme predloga; sredstva se ne razporedijo v noben sklop, če noben od prijaviteljev ne sprejme predloga.
Sklop B: Ministrstvo financira 1 projekt v državah Zahodnega Balkana ali Severni Afriki v skupni vrednosti do 45.000 EUR, in sicer v letu 2020 do 15.000 EUR, v letu 2021 do 15.000 EUR in v letu 2022 do 15.000 EUR.
Če na sklop B ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljeni projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop C: Ministrstvo financira tri projekte, in sicer: 1 projekt v Podsaharski Afriki in 2 projekta na Bližnjem vzhodu. Skupna vrednost vseh projektov je do 600.000 EUR.
Če v posameznem podsklopu v okviru sklopa C ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljen projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se sredstva prenesejo na projekt iz drugih dveh podsklopov z naslednjim najvišjim številom točk.
Če na sklop C ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljen projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Leto | C1 | C2 | C3 | Skupaj v EUR |
2020 | 55.000 | 55.000 | 55.000 | 165.000 |
2021 | 65.000 | 65.000 | 65.000 | 195.000 |
2022 | 80.000 | 80.000 | 80.000 | 240.000 |
Skupaj | 200.000 | 200.000 | 200.000 | 600.000 |
Ministrstvo pri vseh razpisanih sklopih spodbuja prijavitelje k iskanju dodatnih virov financiranja.
Obdobje izvajanja projektov je od 1. januarja 2020 do 15. oktobra 2022. Zadnji dan za predložitev končnega poročila skupaj z zahtevkom za izplačilo je 30. oktober 2022.
Ministrstvo lahko projekt izbranega izvajalca financira v manjšem znesku, če izvajalec sam zaprosi za nižji znesek.
Posamezni prijavitelj lahko prijavi do največ 3 projekte, in sicer 1 projekt za sklop A, 1 projekt za sklop B in 1 projekt za sklop C.
Prijavitelj za vsak projekt pripravi ločeno vlogo v skladu z navodilom iz te razpisne dokumentacije. Vsaka vloga se pošlje posebej v ločeni ovojnici. Dokumentacije, ki jo prijavitelj pošlje naknadno po oddaji vloge ali brez poziva k dopolnitvi, komisija ne bo upoštevala in bo vrnjena prijavitelju.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da ta javni razpis kadarkoli v celoti ali delno prekliče.
4. Pogoji za prijavo na javni razpis: na javni razpis se lahko prijavijo NVO, registrirane v RS. V tem razpisu se za NVO šteje organizacija civilne družbe, ki ima status pravne osebe in jo skladno z zakonom ustanovijo fizične ali pravne osebe zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje po načelu svobodne odločitve, načelu prostovoljnosti, nepridobitnosti, je neodvisna zlasti od vlade in drugih organov oblasti, političnih strank in gospodarskih družb. Namen delovanja mora presegati interese članstva in mora biti splošno koristen ali dobrodelen. NVO so ustanovljene na podlagi Zakona o društvih, Zakona o ustanovah ali Zakona o zavodih (samo zasebni zavodi) ali so humanitarne organizacije, ki imajo sedež v RS in so vpisane v razvid v skladu z Zakonom o humanitarnih organizacijah, ali so verske skupnosti in njihovi sestavni deli, ki jim je Urad Vlade RS za verske skupnosti izdal potrdilo o pravni osebnosti.
5. Obvezne sestavine in oblika vloge
Prijavitelji dokazujejo izpolnjevanje predpisanih pogojev za prijavo na ta javni razpis s predložitvijo ustreznih obrazcev in dokazil v skladu z Navodili za vsebinsko in finančno poročanje o izvajanju projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jih (so)financira Ministrstvo za zunanje zadeve za pogodbe, sklenjene na podlagi Javnega razpisa za izvajanje mednarodnih razvojnih in humanitarnih projektov v obdobju od 2020 do 2022 (v nadaljnjem besedilu: navodila).
Komisija lahko od prijavitelja zahteva dodatna pojasnila in obrazložitev glede izpolnjevanja pogojev.
Vloga se šteje za formalno popolno, če vsebuje v celoti izpolnjene obrazce in dokazila:
1. Vsebinski načrt projekta (obrazec št. 1)
2. Finančni načrt projekta (obrazec št. 2)
3. Izjava o udeležbi pravnih in fizičnih oseb pri prijavitelju (obrazec št. 3)
4. Izjava prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev in potrditev verodostojnosti navedenih podatkov (obrazec št. 4)
5. Delovni prevod (obrazec št. 5)
Obrazci in izjave morajo biti v celoti izpolnjeni v slovenskem jeziku. Izjema so navedbe osebnih imen, imen krajev in drugih lastnih imen. Priloge k vlogi so lahko v tujem jeziku, pri čemer velja, da je za priloge, ki niso v angleškem, bosanskem, črnogorskem, hrvaškem ali srbskem5 jeziku, potrebno priložiti delovni prevod dokumenta.
5 Velja zgolj za besedila, ki so napisana v latinici. Za besedila v cirilici je treba priložiti delovni prevod v skladu z navodili.
Način in oblikovne značilnosti predložitve vloge:
Prijavitelj odda vlogo v 1 originalnem izvodu. Zakoniti zastopnik ali druga pooblaščena oseba prijavitelja mora vse obrazce in izjave podpisati (lastnoročno ali s certificiranim elektronskim podpisom6) in opremiti z uradnim žigom prijavitelja.
6 Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 46/14) v 3. točki 2. člena opredeljuje elektronski podpis kot niz podatkov v elektronski obliki, ki je vsebovan, dodan ali logično povezan z drugimi podatki ter je namenjen preverjanju pristnosti teh podatkov in identifikaciji podpisnika. 4. točka navedenega člena določa, da je varen elektronski podpis tak podpis, ki izpolnjuje naslednje zahteve: da je povezan izključno s podpisnikom, da je iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika, da je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so izključno pod podpisnikovim nadzorom ter da je povezan s podatki, na katere se nanaša, tako da je opazna vsaka poznejša sprememba teh podatkov ali povezave z njimi. 15. člen določa, da je varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.
Prijavitelj mora v projektni dokumentaciji uporabiti pisavo Arial 10 z enojnim razmikom med vrsticami in upoštevati zahtevo po omejitvi števila znakov (vključno s presledki), kjer je to določeno.
Obrazci in izjave morajo biti v celoti izpolnjeni v slovenskem jeziku. Izjema so navedbe osebnih imen, imena krajev in drugih lastnih imen. Priloge k vlogi so lahko v tujem jeziku, pri čemer velja, da je za priloge, ki niso v angleškem, bosanskem, črnogorskem, hrvaškem ali srbskem7 jeziku, treba priložiti delovni prevod dokumenta na obrazcu Delovni prevod (obrazec št. 5).
7 Velja zgolj za besedila, ki so napisana v latinici. Za besedila, ki so v cirilici, je treba v skladu z navodili, priložiti delovni prevod.
Vloga ne sme biti vezana ne s spiralo ne kako drugače.
Poleg originalne vloge prijavitelj na ustreznem elektronskem nosilcu obvezno priloži skenirano celotno originalno vlogo v obliki .pdf, ki jo sestavljajo:
– vsi obrazci in dokazila navedeni v tem poglavju v točkah 1–5;
– morebitno pooblastilo zakonitega zastopnika; v pooblastilu zakonitega zastopnika prijavitelja za podpisovanje obrazcev, izjav in drugih priloženih dokumentov mora biti navedeno:
(a) polno ime in naziv zakonitega zastopnika organizacije, ki pooblastilo daje;
(b) polno ime pooblaščene osebe in njen naziv/funkcija v organizaciji;
(c) namen pooblastitve;
(d) obdobje, za katero se pooblastilo daje, če ima pooblastilo omejeno časovno veljavnost.
Pooblastilo ne sme biti starejše od treh mesecev od datuma oddaje vloge za javni razpis. Izjema so trajna splošna pooblastila, ki jih da zakoniti zastopnik organizacije.
Skenirana vloga mora biti enaka podpisanemu in žigosanemu izvirniku, izjema je točka 13 v obrazcu št. 1, pri kateri je dovoljeno, da so dokazila priložena le v elektronski obliki, tj. .docx ali .doc (Word), .xlsx ali .xls (Excel) itd. Prijavitelj na elektronskem nosilcu priloži tudi obrazec št. 1 v obliki .docx ali .doc (Word) in obrazec št. 2 v obliki .xlsx ali .xls (Excel). Ustrezen elektronski nosilec je CD, DVD ali ključ USB in se po končanem postopku javnega razpisa prijavitelju ne vrača.
6. Merila za ocenjevanje vlog
Vloge ocenjuje komisija, ki jo je imenoval minister za zunanje zadeve.
Komisija bo ocenjevala le vloge, ki bodo skladne z razpisnimi pogoji, opredeljenimi v Merilih za ocenjevanje vlog pod točko 1. Skladnost projekta z osnovnimi razpisnimi pogoji.
Merila za ocenjevanje vlog so prijavitelju lahko v pomoč pri pripravi projektnega predloga in so priloga razpisa.
Število točk po posameznih kategorijah meril za ocenjevanje vlog
Merilo/sklop | Vsebinska zasnova projekta | Presečni temi MRS in HRBA8 | Reference in promocija | Finančna zasnova projekta | Najvišje število točk |
A | 39 | 21 | 12 | 43 | 115 |
B | 33 | 21 | 12 | 43 | 109 |
C1 | 33 | 21 | 12 | 43 | 109 |
C2 | 33 | 21 | 12 | 43 | 109 |
C3 | 33 | 21 | 12 | 43 | 109 |
8 Pristop, ki temelji na človekovih pravicah.
Projekt se uvrsti med kandidate za financiranje po tem javnem razpisu, če doseže vsaj 75 odstotkov vseh točk. Končna ocena komisije je povprečno število doseženih točk. Formula za izračun končne ocene je seštevek točk vseh ocenjevalcev, ki se deli s številom upoštevanih ocenjevalcev, pri izračunu končne ocene se ne upošteva najnižje in najvišje število točk 2 ocenjevalcev.
7. Rok za oddajo vloge, način predložitve in opremljenost vloge
Vloga se šteje za pravočasno, če jo prijavitelj odda do 4. 11. 2019 s priporočeno pošiljko ali osebno na naslov: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana. Prijavitelj lahko odda vlogo osebno v glavni pisarni ministrstva, objekt Mladika, vhod Šubičeva ulica 11, vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vloga, poslana po pošti, se šteje za pravočasno, če je poslana priporočeno zadnji dan roka (žig pošte ali drugega pooblaščenega subjekta 4. 11. 2019). Vloga, ki ne bo oddana pravočasno, bo prijavitelju vrnjena neodprta.
Vlogo je treba oddati v zaprti ovojnici, ki mora vsebovati polni naslov prijavitelja in biti označena z napisom »Ne odpiraj – vloga!« – »Javni razpis za izvajanje mednarodnih razvojnih in humanitarnih projektov v obdobju od 2020 do 2022 (št. 5107-1/2019/1)«. Prijavitelj lahko na ovojnico nalepi obrazec št. 6.
8. Odpiranje vlog
Odpiranje vlog je praviloma javno in bo potekalo 7. 11. 2019 ob 10. uri v prostorih ministrstva na naslovu: Gregorčičeva 25a, 1000 Ljubljana. Komisija se lahko odloči, da odpiranje vlog ne bo javno.
Pri odpiranju komisija ugotavlja pravočasnost in popolnost vloge glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti ter ali je bil način njihove predložitve pravilen in predpisan.
Pri vlogi s pomanjkljivo dokumentacijo komisija v 8 delovnih dneh od odpiranja prijavitelja pisno pozove k dopolnitvi. Vloga se dopolni le na poziv komisije in na način, ki ga določi komisija. Rok za dopolnitev določi komisija, vendar ne sme biti daljši od 15 dni.
9. Način odločanja in rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Zavrže se vloga:
– prijavitelja, ki ne izpolnjuje pogoja iz 4. poglavja;
– ki ni vložena v skladu s 5. in 7. poglavjem;
– pri kateri že ob prijavi na razpis k vlogi nista priložena obrazca št. 1 in 2, kot je določeno v 5. poglavju;
– pri katerem že ob prijavi na razpis manjkajo obvezne sestavine popolne vloge, kot so določene v 3., 4. in 5. točki 5. poglavja;
– ki je prijavitelj na poziv komisije ne dopolni v roku za dopolnitev ali je ne dopolni pravilno.
Zavrne se vloga:
– za katero komisija ugotovi, da predlog projekta ni skladen z razpisanim vsebinskim področjem iz 2. poglavja; komisija lahko tako vlogo izloči iz nadaljnjega ocenjevanja;
– za katero komisija ugotovi, da se predlog projekta ne izvaja v državah in na vsebinskih področjih iz 2. poglavja; komisija lahko tako vlogo izloči iz nadaljnjega ocenjevanja;
– ki je komisija ne oceni z zadostnim številom točk.
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni najpozneje v 60 dneh od datuma odpiranja vlog.
Minister za zunanje zadeve ali druga oseba po njegovem pooblastilu o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah odloči s sklepom, zoper katerega je mogoča pritožba. Prijavitelj vloži pritožbo na ministrstvo v 8 dneh od prejema sklepa. O pritožbi zoper sklep odloči minister za zunanje zadeve s sklepom v 15 dneh. Sklep, s katerim se odloči o pritožbi prijavitelja, je dokončen. Vložena pritožba zoper sklep o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah ne zadrži podpisa pogodb z izbranim izvajalcem.
Izid javnega razpisa je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani ministrstva, na kateri je objavljena razpisna dokumentacija.
10. Sklenitev pogodb
Ministrstvo z izbranimi izvajalci sklene pogodbe o (so)financiranju. Izbranim izvajalcem bo ministrstvo posredovalo sklepe o izbiri in z elektronskega naslova razvoj.mzz@gov.si poslalo poziv za sklenitev pogodbe s predlaganim datumom podpisa. Izbrani izvajalec se mora na poziv ministrstva odzvati v 8 dneh od prejema poziva, v nasprotnem primeru se šteje, da je umaknil svojo vlogo za pridobitev sredstev, s katero se je prijavil na javni razpis.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da z izbranim izvajalcem pred podpisom pogodbe v projektni dokumentaciji odpravi morebitne manjše nepravilnosti in pridobi dodatna pojasnila v zvezi z izvajanjem posameznih aktivnosti, ki ne vplivajo na vsebino izbranega projekta ali višino razpisanih sredstev. Izbrani prijavitelj pred podpisom pogodbe pripravi tudi matriko logičnega okvira za projekt, ki je priloga k pogodbi.
Osnutek pogodbe je del razpisne dokumentacije.
11. Razpisna dokumentacija: razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/. Dokumentacija se lahko pridobi v tiskani obliki na naslovu Gregorčičeva 25a, 1000 Ljubljana, vsak delavnik med 10. in 14. uro ob predhodnem naročilu po elektronski pošti: razvoj.mzz@gov.si.
12. Dodatna pojasnila: prijavitelj lahko v zvezi s pripravo vloge zaprosi za dodatna pojasnila na elektronskem naslovu: razvoj.mzz@gov.si, in sicer najpozneje do 30. 10. 2019. Po tem datumu ministrstvo ne zagotavlja, da bodo avtorji vprašanj prejeli odgovor do izteka roka za oddajo vlog. Vprašanja bodo skupaj z odgovori objavljena na spletni strani ministrstva, pri čemer podatek o avtorju vprašanja ne bo objavljen.
Ministrstvo za zunanje zadeve
