Vsebina Uradnega lista

Na podlagi šeste alineje 7. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ in 64/17 – ZZDej-K in 36/19), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 80/16 in 19/19), 217. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) in Sklepa o začetku postopka za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja do leta 2022, št. 1612-4/2019/1 z dne 17. 6. 2019, objavlja Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana

I. Namen in cilj razpisa

Namen Javnega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja do leta 2022 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) je sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja za obdobje od novembra leta 2019 do novembra leta 2022, s ciljem preprečevanja rabe dovoljenih in prepovedanih drog ter nekemičnih zasvojenosti, kroničnih nenalezljivih bolezni in krepitve duševnega zdravja.

Z javnim razpisom bo Ministrstvo za zdravje v letih 2019, 2020, 2021 in 2022 sofinanciralo programe v podporo izvajanju Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2025, Skupaj za družbo zdravja (Uradni list RS, št. 25/16). Sofinancirane bodo aktivnosti in ukrepi na prednostnem področju 6.1. Krepitev in varovanje zdravja in preprečevanje bolezni – javno zdravje, z naslednjimi specifičnimi cilji:

– uveljavljanje zdravja kot vrednote in cilja v vseh nacionalnih, regionalnih in lokalnih politikah;

– vzpostavitev vrednotenja učinka politik in ukrepov države na zdravje;

– večja ozaveščenost odločevalcev in prebivalstva za večjo odgovornost družbe in posameznika za zdravje;

– premik od bolezni k zdravju in nadgradnja kurativne dejavnosti s preventivo, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah.

S sofinanciranjem preko javnega razpisa se uresničujejo cilji področne zakonodaje in strategij:

– Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov;

– Zakona o omejevanju porabe alkohola;

– Resolucije o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014–2020, s pripadajočim akcijskim načrtom za obdobje 2019–2020;

– Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni do 2020, s pripadajočim akcijskim načrtom 2018–2019;

– Državnega programa obvladovanja raka 2017–2021;

– Nacionalne strategije obvladovanja HIV/AIDS 2017–2021;

– Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028;

– Strategije RS za zdravje otrok v povezavi z okoljem za 2012–2020.

II. Predmet razpisa

Predmet razpisa so programi varovanja in krepitve zdravja, ki se izvajajo na naslednjih sklopih in področjih:

Sklop 1: Programi preprečevanja rabe dovoljenih in prepovedanih drog ter nekemičnih zasvojenosti in s tem povezane škode:

– Področje A: Programi zmanjševanja tvegane in škodljive rabe alkohola;

– Področje B: Programi zmanjševanja rabe tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov;

– Področje C: Programi zmanjševanja povpraševanja po prepovedanih drogah in drugih psihoaktivnih snoveh in z njimi povezane škode ter preprečevanja nekemičnih zasvojenosti.

Sklop 2: Programi krepitve duševnega zdravja:

– Področje A: Programi krepitve duševnega zdravja;

– Področje B: Programi svetovanj in psihosocialne pomoči v duševni stiski.

Sklop 3: Programi opolnomočenja in ozaveščanja na področju kroničnih nenalezljivih bolezni.

Sklop 4: Programi sodelovanja mladih pri izvajanju Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020.

III. Prijavitelji, upravičeni do udeležbe na razpisu

1. Upravičeni prijavitelji do udeležbe na razpisu za sklop 1 in sklop 3 so neprofitne nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: NVO) s sedežem v Republiki Sloveniji.

2. Upravičeni prijavitelji do udeležbe na razpisu za sklop 2 in sklop 4 so neprofitni javni zavodi in NVO s sedežem v Republiki Sloveniji.

Med upravičene prijavitelje ne sodijo nevladne organizacije:

– ki v svojih temeljnih aktih (statut, ustanovitveni akt, pravila itd.) nimajo izrecno navedeno, da so neprofitne, v kolikor jim tega ne predpisuje že zakon;

– v katerih več kot polovico članov organa upravljanja ali nadzora predstavljajo predstavniki gospodarstva ali političnih strank;

– socialni partnerji, verske skupnosti in politične stranke.

IV. Pogoji za pridobitev sredstev

Prijavitelj se lahko prijavi za »majhne programe« in/ali za »velike programe«, glede na pogoje, ki jih izpolnjuje.

RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA	DO 150.000 EUR	NAD 150.000 EUR
VELIKOST PROGRAMA	MAJHEN PROGRAM	VELIK PROGRAM
POGOJI ZA PRIJAVO	1) Vlagatelj je bil ustanovljen pred 31. 12. 2017.¹	1) 5) Vlagatelj je bil ustanovljen pred 1. 1. 2016.²
	2) Vlagatelj je imel v letu 2018 prihodke v vrednosti od 10.000 EUR do 100.000 EUR.³	2) Vlagatelj je imel v zadnjih treh letih (2016, 2017 in 2018) najmanj 150.000 EUR prihodkov.⁴
		3) Vlagatelj je imel na dan 1. 1. 2019 zaposleno vsaj eno osebo (za polovični ali polni delovni čas).
		4) Vlagatelj mora imeti najmanj tri partnerske organizacije (javni zavodi, občine, NVO ipd. – organizacije, ki prispevajo k doseganju programskih aktivnosti in ciljev).
		5) Vlagatelj ali vsaj eden od partnerjev je strokovna inštitucija, ki ima reference s področja, na katerega se vlagatelj prijavlja npr.: NLZOH, NIJZ, Fakultete (sklene se konzorcijska pogodba).

¹ Vlogi mora biti predložena zadnja dostopna kopija izpisa iz sodnega registra ali drugega registra, kjer je vlagatelj registriran (izpis ne sme biti starejši od 90 dni).

² Vlogi mora biti predložena zadnja dostopna kopija izpisa iz sodnega registra ali drugega registra, kjer je vlagatelj registriran (izpis ne sme biti starejši od 90 dni).

³ Dokazilo: letno poročilo oddano na AJPES za leto 2018. Vlagatelju, ki je bil ustanovljen v letu 2017, se prihodki upoštevajo sorazmerno s časom delovanja (dokazilo: letno poročilo oddano na AJPES).

⁴ Vlagatelj je imel v letih 2016, 2017 in 2018 najmanj 150.000 EUR prihodkov (dokazilo: letna poročila oddano na AJPES za leta 2016, 2017 in 2018).

1. Pogoji za pridobitev sredstev, ki veljajo za sklop 1 in sklop 3:

1. Vlagatelj je neprofitna pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg), Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.) in Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), ki ima sedež v Republiki Sloveniji.

2. Prijavljeni program se nanaša na enega od sklopov v točki II. javnega razpisa.

3. Za sofinanciranje programa so predvideni tudi drugi sofinancerji in/ali lastna sredstva oziroma viri najmanj v višini 5 % od ocenjene vrednosti prijavljenega programa.

4. Zaprošeni znesek ne presega razpisanih sredstev za sklop 1 in sklop 3 javnega razpisa.

2. Pogoji za pridobitev sredstev, ki veljajo za sklop 2 in sklop 4:

1. Vlagatelj je neprofitna pravna oseba, ustanovljena na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg), Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.) in Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), ki ima sedež v Republiki Sloveniji.

2. Prijavljeni program se nanaša na enega od sklopov v točki II. javnega razpisa.

3. Za sofinanciranje programa so predvideni tudi drugi sofinancerji in/ali lastna sredstva oziroma viri najmanj v višini 5 % od ocenjene vrednosti prijavljenega programa.

4. Zaprošeni znesek ne presega razpisanih sredstev za sklop 2 in sklop 4 javnega razpisa.

Pri sklopu 2 je za področje B (Programi svetovanja in psihosocialne pomoči v duševni stiski) poleg formalnih pogojev potreben tudi vsebinski pogoj, in sicer:

Mreža svetovalnic najmanj v 10 statističnih regijah Republike Slovenije (obvezno izpolnjena »Izjava o regijski razpršenosti svetovalnic«, ki je Priloga 6 Prijavnice JR 2019/22).

Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točke IV in vlagatelji, ki niso upravičeni do udeležbe skladno s točko III, ne bodo vključeni v postopek ocenjevanja.

V. Obvezna oblika in vsebina vloge

Razpisna dokumentacija (Prijavnica JR 2019/22) je vlagateljem na voljo v glavni pisarni Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana, I. nadstropje, soba št. 22, vsak delovnik med 8. in 12. uro oziroma na spletnem naslovu: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/sofinanciranje_programov_in_projektov_na_podrocju_javnega_zdravja.

Vlagatelji morajo vlogo oddati na Prijavnici JR 2019/22 »Prijava na javni razpis za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja do leta 2022«.

Popolna vloga vsebuje naslednje dokumente:

1. Prijavo na izpolnjeni Prijavnici JR 2019/22, z vsemi zahtevanimi prilogami. Prijavnica JR 2019/22 mora biti priložena v papirni obliki ter na elektronskem mediju⁵ (CD/USB ključek). Vloge, ki ne bodo vsebovale v celoti izpolnjene Prijavnice JR 2019/22, bodo zavržene.

⁵ V primeru neskladnosti podatkov v tiskani in elektronski obliki se šteje, da je za presojo veljavna tiskana oblika.

2. Kopijo zadnjega dostopnega izpisa iz sodnega registra ali drugega registra, kjer je vlagatelj registriran (izpis ne sme biti starejši od 90 dni).

3. Zadnje dostopno finančno poročilo (letno poročilo oddano na AJPES), ki ga je potrdil ustrezen organ ali odgovorna oseba društva, ustanove ali zavoda.

Komisija bo v roku 8 dni od zaključka odpiranja vlog pisno pozvala tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Nepopolna vloga, ki je vlagatelj v predpisanem roku ne dopolni, se zavrže.

Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom so v času objave javnega razpisa na voljo po elektronski pošti. Vsa vprašanja oziroma zaprosila za dodatna pojasnila in informacije je potrebno nasloviti pisno, na elektronski naslov: razpis-djz.mz@gov.si, s pripisom zadeve: »Javni razpis za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja do 2022«, najkasneje do 17. 7. 2019 do 12. ure.

VI. Informativni dan: Ministrstvo za zdravje bo organiziralo informativni dan za potencialne prijavitelje. Datum in informacije v zvezi z informativnim dnevom bodo objavljene na spletni strani Ministrstva za zdravje: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/sofinanciranje_programov_in_projektov_na_podrocju_javnega_zdravja.

VII. Cilji in prednostna področja po posameznih sklopih in področjih

Sklop 1: Programi preprečevanja rabe, dovoljenih in prepovedanih drog ter nekemičnih zasvojenosti in s tem povezane škode.

Sofinancirani bodo programi, ki si prizadevajo za preprečevanje in zmanjševanje rabe, škode in odvisnosti zaradi dovoljenih in prepovedanih drog ter preprečevanje nekemičnih zasvojenosti, in ki si hkrati prizadevajo za krepitev varovalnih dejavnikov.

Področje A: Programi zmanjševanja tvegane in škodljive rabe alkohola

Sofinancirani bodo programi, ki povezujejo različne pomembne akterje na področju alkoholne politike in prispevajo k zmanjšanju tveganega in škodljivega pitja alkohola ter z njim povezanega zdravstvenega, socialnega in ekonomskega bremena med prebivalci Slovenije.

Cilji razpisa so:

– večja ozaveščenost o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola;

– boljša dostopnost do programov pomoči;

– zmanjšanje tveganega in škodljivega pitja v pivskih okoljih;

– boljše povezovanje različnih akterjev na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni pri načrtovanju, zagovorništvu in izmenjavi dobrih praks na področju alkoholne politike;

– doslednejše izvajanje področne zakonodaje.

Vrste dejavnosti, ki se prednostno pričakujejo:

– programi za preprečevanje in zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola med posameznimi ogroženimi skupinami prebivalstva (otroci in mladostniki, ženske, socialno ogroženi in starejši);

– programi za krepitev starševskih veščin, otrokovih socialnih in osebnih veščin in/ali programi za upravljanje vedenja v razredu;

– programi za pomoč družinam, kjer se pojavljajo težave z alkoholom, ki so celovito usmerjeni tako na zasvojenega kot partnerja in otroke;

– programi pomoči in podpore otrokom in mladostnikom, katerih starši imajo težave z alkoholom, vključno z vzpostavitvijo interaktivnih spletnih rešitev (spletni portal, mobilna aplikacija itd.);

– programi za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi z namenom zmanjševanja s tem povezanih smrti, telesnih poškodb in materialne škode v cestnem prometu;

– programi za spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa brez alkohola (spodbujanje zabave brez alkohola, spodbujanje udeležbe na javnih in športnih prireditvah brez alkohola itd.);

– programi za preprečevanje tvegane in škodljive rabe alkohola na delovnem mestu;

– programi spremljanja izvajanja področne zakonodaje v lokalnih okoljih.

Z izvajanjem programov bomo:

– povečali število uporabnikov, ki se vključujejo v sofinancirane programe zmanjševanja tvegane in škodljive rabe alkohola, za 10 %.

Strateške usmeritve:

– zakonodaja na področju alkohola v Sloveniji, strateške usmeritve na ravni Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljnjem besedilu: SZO), dostopno prek: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/preprecevanje_tveganih_vedenj_in_zasvojenosti_tobak_in_povezani_izdelki_alkohol_droge/alkohol/pravna_ureditev/.

Področje B: Programi zmanjševanja rabe tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov

Sofinancirani bodo programi za preprečevanje uporabe in zmanjševanja posledic uporabe tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov, ki povezujejo različne pomembne akterje na področju tobačne politike.

Cilji razpisa so:

– preprečevanje začetka kajenja in uporabe drugih povezanih izdelkov pri posameznih skupinah prebivalstva, posebej pri mladih;

– večji delež posameznikov, ki bodo prenehali kaditi oziroma uporabljati druge tobačne izdelke in povezane izdelke;

– izboljšanje povezovanja različnih akterjev na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni pri načrtovanju, zagovorništvu in izmenjavi dobrih praks na področju tobačne politike;

– doslednejše izvajanje področne zakonodaje.

Vrste dejavnosti, ki se prednostno pričakujejo:

– učinkoviti programi izobraževanja in ozaveščanja javnosti in/ali posameznih skupin prebivalstva (otroci in mladostniki, nosečnice, socialno šibkejši, ruralna populacija) o tveganjih za zdravje in škodljivih vplivih uporabe tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov;

– promocija in izvajanje učinkovitih brezplačnih programov za opuščanje in motiviranje za opuščanje kajenja in uporabe tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov med populacijo in posameznimi ciljnimi skupinami (mladi, ženske, socialno šibkejši, ruralna populacija, hospitalizirani kadilci), vključno s promocijo svetovanja na telefonski številki 080/27-77;

– programi za krepitev starševskih veščin, otrokovih socialnih in osebnih veščin in/ali programi za upravljanje vedenja v razredu;

– programi povezovanja in mreženja različnih akterjev na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni pri načrtovanju, zagovorništvu in izmenjavi dobrih praks na področju tobačne politike;

– programi spremljanja izvajanja področne zakonodaje v lokalnih okoljih.

Z izvajanjem programov bomo:

– povečali število uporabnikov, ki se vključujejo v sofinancirane programe preprečevanja rabe tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov za 10 % pri otrocih in mladostnikih;

– povečali število uporabnikov, ki se vključujejo v sofinancirane programe za opuščanje kajenja, za 10 %.

Strateške usmeritve:

– zakonodaja na področju tobaka v Sloveniji, strateške usmeritve na ravni EU in SZO, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/preprecevanje_tveganih_vedenj_in_zasvojenosti_tobak_in_povezani_izdelki_alkohol_droge/tobak_in_povezani_izdelki/temeljni_dokumenti/.

Področje C: Programi zmanjševanja povpraševanja po prepovedanih drogah in drugih psihoaktivnih snoveh in z njimi povezane škode ter preprečevanja nekemičnih zasvojenosti

Sofinancirani bodo programi, ki si prizadevajo za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, za zmanjševanje rabe in s tem povezane škode zaradi uporabe prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi ter za preprečevanje nekemičnih zasvojenosti.

Cilji razpisa so:

– zmanjšanje števila uporabnikov prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi ter škodljive rabe digitalnih tehnologij;

– dvig starosti pri prvi uporabi drog;

– socialna reintegracija bivših uporabnikov drog;

– varna zabava mladih.

Vrste dejavnosti, ki se prednostno pričakujejo:

– oblikovanje celovitih preventivnih modelov za otroke, mladostnike in njihove družine za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi ter preprečevanje nekemičnih zasvojenosti;

– izvajanje zgodnjih intervencij za mladostnike in njihove družine pri rekreativni uporabi prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi ter škodljivi rabi digitalnih tehnologij;

– izvajanje preverjeno učinkovitih intervencij v programih pomoči uporabnikom prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi za vzpostavitev abstinence oziroma zmanjšanje uporabe;

– izvajanje dejavnosti vzdrževanja abstinence, socialne reaktivacije in reintegracije v družbo pri bivših uporabnikih prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi;

– izvajanje dejavnosti zdravljenja nekemičnih zasvojenosti otrok in mladostnikov in odraslih;

– izvajanje dejavnosti za varno zabavo mladih;

– izvajanje zagovorniških dejavnosti varovanja javnega zdravja s področja prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi ter nekemičnih zasvojenosti;

– izvajanje dejavnosti preprečevanja prenosa infekcij z virusi Hepatitisa B in C ter HIV pri uporabnikih prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi;

– izvajanje dejavnosti zmanjševanja škode pri uporabnikih drog in drugih psihoaktivnih snovi, ki abstinence ne morejo vzpostaviti ali je vzdrževati.

Z izvajanjem programov bomo:

– povečali število uporabnikov, ki se vključujejo v sofinancirane programe za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, predvsem pri otrocih in mladostnikih, za 10 %;

– povečali število uporabnikov, ki se vključujejo v sofinancirane programe za zmanjševanje rabe in s tem povezane škode zaradi uporabe prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, za 10 %;

– povečali število uporabnikov, ki se vključujejo v sofinancirane programe za preprečevanje nekemičnih zasvojenosti, za 10 %.

Strateške usmeritve:

– Resolucija o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014–2020, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/komisija_za_droge_2012/NP_2014.pdf.

Sklop 2: Programi krepitve duševnega zdravja

Področje A: Programi krepitve duševnega zdravja

Sofinancirani bodo programi promocije in varovanja duševnega zdravja za otroke in mladostnike, aktivno populacijo in starejše v različnih okoljih (šolsko in delovno okolje ter lokalne skupnosti).

Cilji razpisa so:

– izboljšanje duševnega zdravja populacije otrok, mladostnikov, aktivne populacije in starejših;

– krepitev strokovnih kapacitet za naslavljanje problemov duševnega zdravja populacije.

Vrste dejavnosti, ki se prednostno pričakujejo:

– celoviti programi varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov, ki vključujejo starše, družino, učitelje, ter obsegajo tudi izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev;

– programi psihosocialne pomoči ranljivim skupinam ter usposabljanje za (samo)pomoč pri varovanju duševnega zdravja;

– programi izobraževanja in usposabljanja o varovanju duševnega zdravja, destigmatizaciji duševnih težav in informiranju o različnih oblikah pomoči za laike in strokovne delavce.

Z izvajanjem programov bomo: izboljšali dostopnost do specializirane pomoči, preprečevanja težav s programi varovanja duševnega zdravja ter hitrega in učinkovitega ukrepanja ob njihovem nastanku, za 10 %.

Področje B: Programi svetovanj in psihosocialne pomoči v duševni stiski

Sofinancirani bodo programi zagotavljanja storitev svetovanj, ki dopolnjujejo storitve javnega zdravstva ter ponujajo individualno ali skupinsko obravnavo posameznikom, parom in družinam v akutni duševni stiski.

Cilji razpisa so:

– zmanjšanje bremena duševnih bolezni, čustvenih stisk ter obvladovanju samomorilnega vedenja.

Vrsta dejavnosti, ki se prednostno pričakuje:

– programi namenjeni svetovanju odraslim in podpori njim in njihovim bližnjim pri razreševanju duševnih stisk in učenju spoprijemanja s težavami.

Posebni kriteriji, ki se bodo prednostno zasledovali na področju B:

– rednost izvajanja svetovanj in psihosocialne pomoči v duševni stiski;

– enoten program svetovanja v vseh svetovalnicah;

– zagotavljanje kakovosti svetovanja (supervizija itd).

Z izvajanjem programov bomo:

– povečali število uporabnikov, ki se vključujejo v sofinancirane programe krepitve duševnega zdravja, za 15 %.

Strateške usmeritve za sklop 2:

– Dokument SZO Program krepitve duševnega zdravja (»Prevention and Promotion in Mental Health«), dostopno prek: http://www.who.int/mental_health/media/en/545.pdf (v angleščini);

– Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/NOVICE/28032018_ReNPDZ18-28.pdf;

– Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/Demenca/12092016_strategija_obvladovanja_demence.pdf;

– European Framework for Action on Mental Health and Wellbeing, dostopno prek: http://www.mentalhealthandwellbeing.eu/assets/docs/publications/Framework%20for%20action_19jan%20(1)-20160119192639.pdf (v angleščini);

– The European Mental Health Action Plan 2013-2020, dostopno prek: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0020/280604/WHO-Europe-Mental-Health-Acion-Plan-2013-2020.pdf (v angleščini).

Sklop 3: Programi opolnomočenja⁶ in ozaveščanja na področju kroničnih nenalezljivih bolezni

⁶ Opolnomočenje (ang. empowerment for health): v promociji zdravja je opolnomočenje definirano kot proces, preko katerega osebe dobijo večji nadzor nad odločitvami in aktivnostmi, ki vplivajo na njihovo zdravje. Opolnomočenje je lahko socialni, kulturni, psihološki ali politični proces, s katerim posamezniki in družbene skupine izrazijo svoje potrebe, predstavijo svoje pomisleke, oblikujejo strategije za sodelovanje pri odločanju. Pri tem dosegajo politično, socialno in kulturno dejanje in zadovoljujejo svoje potrebe. Individualno opolnomočenje se nanaša predvsem na zmožnosti posameznikov, da sprejemajo odločitve in nadzor nad njihovim osebnim življenjem (vir: Health Promotion Glossary, SZO).

Sofinancirani bodo programi, ki prispevajo k ozaveščenosti različnih javnosti o kroničnih nenalezljivih bolezni in opolnomočenju bolnikov za bolj uspešno obravnavo kronične bolezni in večji nadzor nad odločitvami in aktivnostmi, ki vplivajo na njihovo zdravje in blagostanje.

Cilj razpisa je:

– opolnomočenje bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi

– ozaveščanje širše javnosti o dejavnikih tveganja, zdravljenju in preprečevanju zapletov za različne kronične nenalezljive bolezni in stanj.

Vrste dejavnosti, ki se prednostno pričakujejo:

– programi, ki prispevajo k izvajanju sprejetih nacionalnih strateških dokumentov in smernic na področju kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj za dvig zdravstvene pismenosti, z ukrepi opolnomočenja bolnikov in njihovih svojcev ter ozaveščanju širše skupnosti in posameznih specifičnih skupin;

– programi mreženja in povezovanja nevladnih organizacij z javnimi zavodi na področju obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj, ki vključujejo razvoj učinkovitih komunikacijskih orodji (spletna stran, mobilna aplikacija itd.) in usposabljanj za opolnomočenje bolnika s kroničnimi nenalezljivimi bolezni in ozaveščanja različnih javnosti;

– programi, ki prispevajo k večji prepoznavnosti in uresničevanju Evropskega kodeksa proti raku in ukrepom, ki so opredeljeni v Evropskem kodeksu proti raku.

Dejavnosti, ki se financirajo iz razpisa, ne vključujejo kritje stroškov hitrih testiranj (npr. slina, holesterol, kri, sladkor v krvi itd.).

Z izvajanjem programov bomo:

– prispevali k povečanju števila izvedenih kampanj za ozaveščanje javnosti dejavnikov tveganja kroničnih nenalezljivih bolezni na leto, za 20 %;

– prispevali k večji vključenosti bolnikov s sladkorno boleznijo v programe edukacije v osnovni zdravstveni dejavnosti, ciljna vrednost 75 % vseh bolnikov;

– pripevali k dvigu zdravstvene pisemnosti prebivalstva, za 10 %;

– povečali delež oseb, ki se odzovejo na presejalne programe DORA, ZORA, SVIT – ciljna vrednost v letu 2025 ZORA: 70 %, DORA: 75 %, SVIT: 70 %;

– prispevali k dvigu precepljenosti deklet do 15. leta starosti s cepivom proti HPV.

Strateške usmeritve:

– Nacionalni program obvladovanja sladkorne bolezni 2010–2020, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/zakonodaja/NP_diabetes/Nacionalni_program_obvladovanja_sladkorne_bolezni_210410.pdf;

– Državni program obvladovanja raka (DPOR) 2017–2021, www.dpor.si;

– Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (ReNPZV16-25), dostopno prek: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/resolucija_o_nacionalnem_planu_zdravstvenega_varstva_2016_2025_skupaj_za_druzbo_zdravja/

– Akcijski načrt za obvladovanje sladkorne bolezni 2018-2019, dostopno prek: https://www.obvladajmosladkorno.si/nacionalni-program/akcijski-nacrti/

– Evropski kodeks za boj proti raku, dostopno prek: https://cancer-code-europe.iarc.fr/index.php/sl/

– Smernice za sladkorno bolezen, dostopno prek: http://endodiab.si/priporocila/smernice-za-vodenje-sladkorne-bolezni/.

Sklop 4: Programi sodelovanja mladih pri izvajanju Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020

Sofinancirani bodo programi sodelovanja mladih za izvajanje šestega poglavja Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020.

Cilj razpisa je:

– zagotoviti podporo izvajanju Strategije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 in akcijskega načrta ter Ostavske deklaracije;

– sofinanciranje programov mreženja mladinskih in študentskih ter podobnih organizacij s strokovnjaki (urbanizma in prostorskega načrtovanja, prometa, športa, javnega zdravja), na področju prostorskega (urbanističnega) načrtovanja za javno zdravje za povečanje ozaveščanja različnih javnosti.

Vrsta dejavnosti, ki se prednostno pričakuje:

– krepitev kapacitet mladih in zagovorništvo mladih za zdravo in trajnostno prostorsko načrtovanje na lokalni ravni (zagotavljanje kakovosti življenja v lokalnem okolju, pravičnega dostopa do družbene infrastrukture, storitvenih dejavnosti, kakovostnih zelenih površin oziroma načrtovanje zdravih stanovanjskih objektov in sosesk); mreženje mladinskih in študentskih ter podobnih organizacij s strokovnjaki (urbanizma, prostorskega načrtovanja, prometa, športa, javnega zdravja) ter osveščanje.

Strateške usmeritve:

– Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/okolje_in_otroci/strategija_zdravje_otrok_040212.pdf;

– Akcijski načrt za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/okolje_in_otroci/_akcijski_nacrt_strategija_okolje_in_otroci_090715_.pdf;

– Urbane zelene površine in zdravje (Urban green spaces and health), dokument Svetovne zdravstvene organizacije, dostopno prek: http://www.euro.who.int/en/health-topics/environment-and-health/urban-health/publications/2016/urban-green-spaces-and-health-a-review-of-evidence-2016 (v angleščini).

VIII. Razpoložljiva sredstva, višina in odstotek ter opredelitev stroškov sofinanciranja

Sredstva za sofinanciranje programov za leta 2019, 2020, 2021 in 2022 v okviru javnega razpisa znašajo 9.000.000 evrov. Za leto 2020 znašajo 3.000.000 evrov, za leto 2021 3.000.000 evrov in za leto 2022 3.000.000 evrov. Sofinancira se izvajanje programov od novembra leta 2019 do novembra 2022.

Po posameznih sklopih so razpisana naslednja sredstva v okvirni višini za leta 2020, 2021 in 2022:

Sklop 1: Programi preprečevanja rabe, dovoljenih in prepovedanih drog ter nekemičnih zasvojenosti in s tem povezane škode – Sredstva za sofinanciranje programov za leta 2020, 2021 in 2022 v okviru javnega razpisa znašajo 5.550.000 evrov. Za leto 2020 znašajo 1.850.000 evrov, za leto 2021 1.850.000 evrov in za leto 2022 1.850.000 evrov.

Sklop 2: Programi krepitve duševnega zdravja – Sredstva za sofinanciranje programov za leta 2020, 2021 in 2022 v okviru javnega razpisa znašajo 2.100.000 evrov. Za leto 2020 znašajo 700.000 evrov, za leto 2021 700.000 evrov in za leto 2022 700.000 evrov.

Sklop 3: Programi opolnomočenja in ozaveščanja na področju kroničnih nenalezljivih bolezni – Sredstva za sofinanciranje programov za leta 2020, 2021 in 2022 v okviru javnega razpisa znašajo 1.200.000 evrov. Za leto 2020 znašajo 400.000 evrov, za leto 2021 400.000 evrov in za leto 2022 400.000 evrov.

Sklop 4: Programi sodelovanja mladih pri izvajanju Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020 – Sredstva za sofinanciranje programov za leta 2020, 2021 in 2022 v okviru javnega razpisa znašajo 150.000 evrov. Za leto 2020 znašajo 50.000 evrov, za leto 2021 znašajo 50.000 evrov, za leto 2022 znašajo 50.000 evrov.

Sredstva se lahko v primeru neporabe na enem sklopu razporedijo na drug posamezni sklop.

Prevzem obveznosti za dodeljena sredstva za leta 2020, 2021 in 2022 se uredi pod odložnim pogojem, in sicer prevzem obveznosti v tem delu stopi v veljavo, ko bodo izpolnjeni formalni pogoji glede na veljavni Zakon o izvrševanju proračuna RS.

Ministrstvo za zdravje lahko glede na dodeljena sredstva in v okviru prijavljenega programa v pogodbi (vzorec pogodbe je del javnega razpisa) z vsakim izvajalcem posebej opredeli konkreten obseg programa in dinamiko izplačil (odstotek vrednosti, število obrokov ter datum izplačila) v okviru vrednosti, ki so določene na letni ravni. Vzorec pogodbe se lahko pred podpisom pogodbe spreminja.

Sofinancirajo se samo upravičeni izdatki, pri čemer sofinanciranje Ministrstva za zdravje znaša največ 95 %. Vsaj 5 % se mora zagotoviti iz drugih nacionalnih/regionalnih/lokalnih javnih virov ali lastnega financiranja oziroma z lastno udeležbo, ki se izkaže v prostovoljnem delu po Zakonu o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15).

Prostovoljsko delo

Prostovoljsko delo se prizna samo vlagateljem, ki so pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve, skladno z Zakonom o prostovoljstvu in Pravilnikom o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11, 60/11 in 29/16) vpisani v elektronski vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom.

Za vrednotenje prostovoljskega dela se uporabljajo določbe Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku in Zakona o prostovoljstvu.

IX. Uveljavljanje stroškov (velja za vse štiri sklope)

Da bi bili upravičeni, morajo stroški zadostiti naslednjim splošnim načelom:

– se nanašajo na dejavnost, definirano v posameznem delovnem sklopu, navedeno v pogodbi, in so predvideni v finančnem načrtu programa;

– so sorazmerni in potrebni za izvedbo programa;

– uporabljeni morajo biti izključno za doseganje ciljev in učinkov programa skladno z načeli gospodarnosti, smotrnosti in učinkovitosti;

– so opredeljivi in preverljivi predvsem tako, da so vneseni v računovodsko evidenco nosilca programa ter določeni v skladu s splošno veljavnimi računovodskimi standardi Republike Slovenije in v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli;

– so skladni z zahtevami veljavne davčne in socialne zakonodaje.

Stroške je potrebno voditi na posebnem stroškovnem mestu.

Ministrstvo bo programom, ki bodo v skladu z merili za izbor dosegli ustrezno število točk, dodelilo sredstva za:

– stroške plač in povračil v zvezi z delom;

– stroške za službena potovanja;

– posredne stroške z uporabo odstotka;

– stroške materiala in storitev;

– davek na dodano vrednost;

– nabava osnovnih sredstev, največ do 5 % zaprošenih sredstev (npr. računalnik za potrebe projekta).

Podrobneje so pogoji upravičenosti in vrste neupravičenih stroškov definirani v nadaljevanju.

1. Stroški plač in povračil v zvezi z delom

Pogoji upravičenosti:

Stroški plač ter druga povračila stroškov v zvezi z delom zaposlenih na programu so upravičeni do sofinanciranja. Kot zaposlene se razume osebe, ki so z izvajalcem sklenile pogodbo o zaposlitvi.

Ministrstvo omejuje višino sofinanciranja plač, in sicer so upravičeni stroški določeni na način⁷:

⁷ Višina sofinanciranja se ne omejuje za ostale stroške plač in povračil v zvezi z delom (npr. prehrana med delom, prevoz na delo in z dela, povračila in nadomestila, druge osebne prejemke v skladu z veljavno zakonodajo, jubilejne nagrade v skladu z veljavno zakonodajo, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ipd.).

1. Za delovna mesta, kot so projektni sodelavec, koordinator in druga podobna delovna mesta; največ do višine 42 plačnega razreda⁸ plač v javnem sektorju;

⁸ Bruto znesek 42 plačnega razreda je 2.032,98 EUR.

2. Za delovna mesta, kot so vodja projektov, raziskovalec in podobna delovna mesta; največ do višine 48 plačnega razreda⁹ plač v javnem sektorju.

⁹ Bruto znesek 48 plačnega razreda je 2.782,250 EUR

Upošteva se veljavna plačna lestvica v javnem sektorju na dan 1. 9. 2016, dostopna na: http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/place_v_javnem_sektorju/veljavna_placna_lestvica/

Zaposleni lahko dela na programu polni delovni čas. Polni delovni čas pomeni osem ur na dan, pet dni v tednu, kar v povprečju znese 174 ur v mesecu. V primeru, da ima oseba sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (bodisi za določen ali nedoločen čas) in dela na programu polni delovni čas, je upravičen strošek njegova plača ter druga povračila stroškov v zvezi z delom v celoti.

V primeru, da zaposleni dela na programu le del delovnega časa, se njegov strošek obračuna v sorazmernem deležu, z upoštevanjem obsega opravljenega dela. Osnova za določanje upravičenih izdatkov je mesečno število opravljenih ur na programu. Število opravljenih ur izhaja iz evidence opravljenega dela, ki jo mora upravičenec obvezno voditi posebej za vsako osebo, ki sodeluje na operaciji z delom delovnega časa.

Število ur ne sme presegati omejitev, ki jih določa zakonodaja s področja delovnih razmerji in pravic iz dela.

Upravičeni stroški lahko zajemajo:

– plače in dodatke z vsemi pripadajočimi davki in prispevki delavca in delodajalca – v celoti ali pa v deležu dela na programu;

– povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana med delom, prevoz na delo in z dela) – v celoti ali pa v deležu dela na programu;

– povračila in nadomestila (npr. boleznine do 30 dni), če delodajalec ne povrne stroškov dela iz drugih virov;

– druge osebne prejemke v skladu z veljavno zakonodajo (regres za letni dopust, odpravnine v skladu z 79. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F in 52/16) ipd., v primeru delnega dela na programu v sorazmernem deležu);

– jubilejne nagrade v skladu z veljavno zakonodajo (če je za delodajalca zakonsko obvezno, v primeru delnega dela na programu v sorazmernem deležu);

– premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (če je za delodajalca zakonsko obvezno).

Stroški, ki niso upravičeni do sofinanciranja, so:

– prispevki za druge zavarovalne premije, ki niso zakonsko določene, kot npr. življenjska, nezgodna in druga zavarovanja, drugo dodatno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, prostovoljno zavarovanje;

– šolnina za dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje (študijski programi, magisterij, doktorat in druga podiplomska izobraževanja);

– odpravnine (razen v primerih iz prejšnjega odstavka);

– solidarnostne pomoči;

– različne bonitete;

– letne stimulacije in druge nagrade;

– jubilejne nagrade (razen v primerih iz prejšnjega odstavka);

– stroški partnerjev, saj so zajeti v stroških zunanjih izvajalcev in niso upravičeni med stroški plač.

2. Stroški za službena potovanja

Pogoji upravičenosti:

Povračila za stroške za službena potovanja v Republiki Sloveniji, povezane s programom, lahko izvajalec uveljavlja samo za pri njem zaposlene osebe.

Stroški za službeno pot, ki vključujejo dnevnico, prevoze in stroške bivanja, se obračunavajo skladno s pravili za javno upravo.

Stroški, ki niso upravičeni do sofinanciranja, so:

– vsi potni stroški zaradi službenih poti v tujino;

– vsi stroški izobraževanj v tujini;

– vsi stroški udeležb konferenc v tujini.

V primeru, da so stroški službenih potovanj v tujino nujno potrebni za izvedbo programa, morajo biti že v prijavi ustrezno utemeljeni in vsakič posebej odobreni s strani Ministrstva za zdravje¹⁰.

¹⁰ Nepredvidenih službenih poti v tujino, ki so nujne za kvalitetno izvedbo programskih aktivnosti, se upravičenec lahko udeleži, po predhodni utemeljitvi in odobritvi skrbnika pogodbe na strani Ministrstva za zdravje.

3. Pavšalno financiranje posrednih stroškov, določeno z uporabo odstotka

Posredni stroški so stroški, ki so povezani z neposrednimi aktivnostmi programa, in sicer v višini do 20 % vrednosti vseh upravičenih stroškov osebja zaposlenega na programu¹¹.

¹¹ Neposredni stroški osebja so stroški zaposlenih, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, vključno s stroški dela po podjemni pogodbi in avtorski pogodbi (sem ne sodijo stroški za službena potovanja, potni stroški po avtorski pogodbi, stroški za pripravo avtorskega dela ipd.), v kolikor so taki stroški v pogodbah jasno opredeljeni (razdelitev stroškov po posameznih kategorijah, kot npr.: stroški dela, stroški prevoza, stroški priprave gradiva ipd.). Ta definicija se uporablja izključno za določanje višine pavšalnega financiranja. V kolikor stroški niso ustrezno opredeljeni v podlagah za izračun (podjemne in avtorske pogodbe) se kot osnova uporabljajo neposredni stroški plač.

Primeri upravičenih posrednih stroškov so:

– stroški električne energije;

– stroški porabe kuriv in stroški ogrevanja;

– stroški vode in komunalnih storitev;

– stroški odvoza smeti;

– stroški telefona, faksa in elektronske pošte;

– stroški poštnin in kurirskih storitev;

– stroški potrošnega materiala (pisarniški material, čistilni material in posebni material) in drobnega inventarja, ki se uporablja na programu;

– stroški najema nepremičnin.

Primeri neupravičenih posrednih (operativnih) stroškov:

– zamudne obresti;

– odhodki za kazni, globe, pogodbene kazni, stroški sodnega postopka in drugi podobni stroški;

– stroški, ki so že vključeni v drugi vrsti stroškov.

Dokumentacija za dokazovanje posrednih stroškov v pavšalnem znesku se hrani pri upravičencu.

4. Stroški materiala in storitev

A Stroški informiranja in komuniciranja

Primeri upravičenih stroškov informiranja in komuniciranja:

– stroški organizacije in izvedbe konferenc, seminarjev, simpozijev, predstavitev, novinarskih konferenc ter drugih podobnih dogodkov;

– stroški prehrane in pijače, ki nastanejo v povezavi z organizacijo dogodkov iz prve alineje, pri čemer se kot upravičeni stroški štejejo le stroški za običajno pogostitev (v skladu z določili Uredbe o stroških reprezentance (Uradni list RS, št. 35/09 in 38/09)) na dogodkih, ki so povezani izključno z izvajanjem programa (dokazila);

– stroški izdelave ali nadgradnje, vzdrževanja in urejanja spletnih strani;

– stroški oglaševalskih storitev in stroški objav;

– stroški v povezavi s promocijo na socialnih omrežjih;

– stroški oblikovanja, priprave na tisk, tiska dostave gradiv in drugi stroški distribucije gradiv.

Primer neupravičenih stroškov:

– stroški svetovanja na področju informiranja in komuniciranja, razen če so predhodno odobreni s strani Ministrstva za zdravje pred podpisom pogodbe.

B Stroški storitev zunanjih izvajalcev

Pogoji upravičenosti:

Ta vrsta stroškov vsebuje stroške storitev, ki jih izvedejo zunanji izvajalci v okviru programa in so potrebni za program. Stroški storitev zunanjih izvajalcev so praviloma upravičeni, če so predvideni v finančni konstrukciji prijave oziroma so povezani z aktivnostjo, napovedano v prijavnici.

Delo zunanjih izvajalcev ne more biti opredeljeno kot pavšalno plačilo v odstotku celotnih stroškov programa oziroma posameznih dejavnosti.

Stroški, ki se nanašajo na vsebino programa in ki jih upravičencu zagotavljajo tretje osebe (partnerji), lahko vključujejo na primer:

– storitve izobraževanja in usposabljanja, če so te povezane z izvajanjem programa in namenjene izvajalcem programa;

– administrativno tehnične storitve (npr. uporaba zunanjih računovodskih storitev);

– stroški študentov, prostovoljcev ipd.

Sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi je neupravičen strošek.

Strošek storitve zunanjega izvajalca je neupravičen, če je:

– zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali

– zakoniti zastopnik upravičenca, ali njegov družinski član:

– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik zunanjega izvajalca ali

– je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajset odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.

Prijavitelj mora v prijavnici opredeliti vlogo strokovnega partnerja, ki opravi tudi notranjo evalvacijo programa.

5. Davek na dodano vrednost (DDV)

Pogoji upravičenosti:

DDV se lahko vključi v finančni načrt kot upravičen strošek le v primeru, če upravičenec nima pravice do odbitka DDV, ali ima pravico le do delnega odbitka DDV (v višini neodbitnega deleža).

Pri načrtovanju upravičenih stroškov in izdatkov je treba biti pozoren na DDV status.

Obstajajo tri možnosti:

– če je upravičenec identificiran za namene DDV in ima pravico do odbitka celotnega DDV, se DDV ne sme vključiti med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je DDV neupravičen strošek in se mora financirati iz lastnih virov);

– če je upravičenec identificiran za namene DDV in nima pravice do odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je celoten znesek DDV upravičen strošek);

– če je upravičenec identificiran za namene DDV in ima pravico le do delnega odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke le v višini neodbitnega deleža (to pomeni, da je DDV delno upravičen, delno pa neupravičen strošek oziroma izdatek).

6. Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (v nadaljevanju oprema)

Investicije v opremo

V to kategorijo sodijo izdatki za investicije v opremo, ki so neposredno povezane s cilji programa. V tem primeru je lahko upravičen izdatek polna nabavna cena. Oprema, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega vrednosti 500,00 EUR, se lahko v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi izkazuje skupinsko kot drobni inventar ali kot opredmeteno osnovno sredstvo (npr. računalniki, prenosniki, tablice, mobilni telefoni ipd.). Če nam osnovno sredstvo služi za opravljanje temeljne poslovne dejavnosti in se bo uporabljalo dlje kot eno leto, ga je potrebno opredeliti kot osnovno sredstvo (npr. računalnik, katerega vrednost je 400,00 EUR).

Upravičeni stroški iz naslova nabave osnovnih sredstev znašajo največ 5 % od višine zaprošenih sredstev za sofinanciranje in lahko nastanejo najpozneje do 31. 12. 2021.

X. Merila za dodelitev sredstev

Le prijavljeni programi, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v postopek ocenjevanja, bodo nadalje ocenjeni na podlagi naslednjih meril za dodelitev sredstev:

1. Merila za dodelitev sredstev, ki veljajo za sklop 1, sklop 2 (zgolj področje A), sklop 3 in sklop 4

Točke		Pomen
0	Nezadostno	Merilo ni izpolnjeno.
1	Zadostno	Merilo je izpolnjeno na najnižji ravni.
3	Delno ustrezno	Merilo je delno izpolnjeno.
5	Ustrezno	Merilo je izpolnjeno.

MERILO	Utež	Največje možno št. točk
A. VSEBINSKA USTREZNOST		35
Program je skladen s cilji razpisa in vključuje prednostno pričakovane aktivnosti sofinanciranja. Predstavljen je jasno in jedrnato, v skladu z zahtevami prijavnega obrazca.	2	10
Program je ustrezno utemeljen in usklajen z nacionalnimi in mednarodnimi strateškimi dokumenti ter temelji na izsledkih znanosti, strokovnih smernicah in preverjenih dobrih praksah.	2	10
Aktivnosti, metode in pristopi dela so jasno in konkretno opredeljeni, nujni za dosego ciljev razpisa, upoštevajo moralna in etična načela ter zagotavljajo učinkovitost. Časovnica je ustrezna in izvedljiva.	1	5
Prednostne ciljne skupine in njihove potrebe so jasno opredeljene, določen je način njihovega doseganja in naslavljanja.	1	5
Program je relevanten za nacionalno raven ter zagotavlja širšo dostopnost. Izvajalec za namen preprečevanja neenakosti v dostopnosti skrbi za pritegnitev posebej ranljivih skupin.	1	5
B. KAKOVOST PROGRAMA		45
Program se izvaja redno ter skozi celotno obdobje trajanja razpisa.	1	5
Program izkazuje inovativnost.	1	5
Predvidena je ustrezna promocija programa v različnih javnostih in z uporabo različnih komunikacijskih kanalov. Hkrati program predvideva ustrezno promocijo sofinancerja programa.	1	5
Izvajalci programa so ustrezno strokovno usposobljeni, imajo potrebno izobrazbo, izkušnje in reference s področja na katerega se prijavljajo.	2	10
Program predvideva krepitev kapacitet organizacije (nove zaposlitve, dodatna izobraževanja in usposabljanja).	1	5
Kazalniki rezultatov so primerni, količinsko opredeljeni in dosegljivi.	1	5
Program temelji na sodelovanju s strokovnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na istem področju, vključuje mreženje na različnih nivojih (lokalnem, nacionalnem in mednarodnem) ter zagotavlja skupnosti pristop in interdisciplinarnost (obvezno izpolnjena peta točka Prijavnice JR 2019/22 – Izjava o partnerskem sodelovanju).	2	10
C. IZVEDLJIVOST, FINANCIRANJE IN UPRAVLJANJE PROGRAMA		20
Finančni načrt je jasen, konkreten ter natančno definiran.	1	5
Vsi stroški so utemeljeni in smotrno načrtovani za doseganje načrtovanih ciljev, glede na predvidene dejavnosti in učinke.	1	5
Izvedljivost predlaganega programa je glede na zahtevnost programa, kadrovske kapacitete, zastavljene cilje ter predvidene učinke pričakovana.	2	10
NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK		100

2. Merila za dodelitev sredstev, ki veljajo za sklop 2, področje B

Točke		Pomen
0	Nezadostno	Merilo ni izpolnjeno.
1	Zadostno	Merilo je izpolnjeno na najnižji ravni.
3	Delno ustrezno	Merilo je delno izpolnjeno.
5	Ustrezno	Merilo je izpolnjeno.

MERILO	Utež	Največje možno št. točk
A. VSEBINSKA USTREZNOST		35
Program je skladen s cilji razpisa in vključuje prednostno pričakovane aktivnosti sofinanciranja. Predstavljen je jasno in jedrnato, v skladu z zahtevami prijavnega obrazca.	2	10
Program je ustrezno utemeljen in usklajen z nacionalnimi in mednarodnimi strateškimi dokumenti ter temelji na izsledkih znanosti, strokovnih smernicah in preverjenih dobrih praksah.	1	5
Aktivnosti, metode in pristopi dela so jasno in konkretno opredeljeni, potrebni za dosego ciljev razpisa, upoštevajo moralna in etična načela ter zagotavljajo učinkovitost. Časovnica je ustrezna in izvedljiva.	2	10
Prednostne ciljne skupine in njihove potrebe so jasno opredeljene, določen je način njihovega doseganja in naslavljanja.	2	10
B. KAKOVOST PROGRAMA		45
Program se izvaja redno, skozi celotno obdobje trajanja razpisa in po enotnem programu.	2	10
Predvidena je ustrezna promocija programa v različnih javnostih in z uporabo različnih komunikacijskih kanalov. Hkrati program predvideva ustrezno promocijo sofinancerja programa.	1	5
Izvajalci programa so ustrezno strokovno usposobljeni, imajo potrebno izobrazbo, izkušnje in reference s področja, na katerega se prijavljajo.	2	10
Program predvideva krepitev kapacitet organizacije (nove zaposlitve, dodatna izobraževanja in usposabljanja).	1	5
Kazalniki rezultatov so primerni, količinsko opredeljeni in dosegljivi.	1	5
Program zagotavlja ustrezno kakovost svetovalnih storitev, zagotavlja skupnostni pristop ter izkazuje interdisciplinarnost (supervizija, izobraževanje itd).	2	10
C. IZVEDLJIVOST, FINANCIRANJE IN UPRAVLJANJE PROGRAMA		20
Finančni načrt je jasen, konkreten ter natančno definiran.	1	5
Vsi stroški so utemeljeni in smotrno načrtovani za doseganje načrtovanih ciljev, glede na predvidene dejavnosti in učinke.	1	5
Izvedljivost predlaganega programa je glede na zahtevnost programa, kadrovske kapacitete, zastavljene cilje ter predvidene učinke pričakovana.	2	10
NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK		100

XI. Model dodeljevanja sredstev in postopek izbora

Sofinancer bo sredstva dodeljeval na podlagi točkovanja vlog, z začetkom pri najvišje ocenjenih vlogah, do porabe razpoložljivih sredstev znotraj posameznih programov.

Sprejetje vloge ne glede na prejšnji odstavek, ne pomeni zavezanosti k dodelitvi sredstev za vse aktivnosti v višini zneska, ki ga je zahteval prijavitelj. Zahtevani znesek sredstev se lahko spremeni na podlagi ugotovitev strokovne komisije o ustreznosti finančnega načrta za izvajanje dejavnosti, ki jih je opredelil prijavitelj.

Na podlagi ugotovitev strokovne komisije o ustreznosti dejavnosti za doseganje ciljev programa lahko Ministrstvo za zdravje zavrne financiranje posameznih dejavnosti predlaganega programa, ki ne prispevajo k doseganju ciljev.

1. Model dodeljevanja sredstev in postopek izbora, ki velja za sklop 1, sklop 2 (zgolj področje A), sklop 3 in sklop 4

Prijavljeni programi bodo ocenjeni v skladu z merili za dodelitev sredstev, navedenimi v točki X. 1. javnega razpisa. Programi, ki pri sklopu A. »Vsebinska ustreznost« ne dosegajo vsaj 20 točk, pri sklopu B. »Kakovost programa« ne dosegajo vsaj 30 točk in pri sklopu C. »Izvedljivost, financiranje in upravljanje programa« ne dosegajo vsaj 10 točk, bodo zavrnjeni. V primeru, da je več programov, ki izpolnjujejo pogoje, bodo za sofinanciranje izbrani programi z največ doseženimi točkami do meje razpoložljivih sredstev za sofinanciranje po posameznih področjih.

2. Model dodeljevanja sredstev in postopek izbora, ki velja za sklop 2, področje B

Prijavljeni programi bodo ocenjeni v skladu z merili za dodelitev sredstev, navedenimi v točki X. 2. javnega razpisa,. Programi, ki pri sklopu A. »Vsebinska ustreznost« ne dosegajo vsaj 20 točk, pri sklopu B. »Kakovost programa« ne dosegajo vsaj 30 točk in pri sklopu C. »Izvedljivost, financiranje in upravljanje programa ne dosegajo vsaj 15 točk, bodo zavrnjeni. V primeru, da je več programov, ki izpolnjujejo pogoje, bodo za sofinanciranje izbrani programi z največ doseženimi točkami do meje razpoložljivih sredstev za sofinanciranje po posameznih področjih.

XII. Predložitev vlog

1. Vloge z vso potrebno dokumentacijo pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, označeno z oznako »Ne odpiraj – prijava na Javni razpis za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja do leta 2022«.

Na hrbtni strani mora biti napisan naslov vlagatelja!

Vsak posamezni program je potrebno skupaj z zahtevano dokumentacijo predložiti v posebni kuverti, označeni na način, ki je predpisan v tej točki. V primeru neskladnosti podatkov v tiskani in elektronski obliki (npr. USB ključ) se šteje, da je za presojo veljavna tiskana oblika.

2. Rok za oddajo vlog je 26. 7. 2019 do 12. ure.

Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo do zgoraj določenega roka, prispele v glavno pisarno Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana, I. nadstropje, soba št. 22.

Vloga, poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila poslana priporočeno v navedenem roku, do vključno zadnjega dne. Osebno dostavljena vloga se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana v glavno pisarno Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana, do vključno zadnjega dne do 12. ure.

Nepravočasno prispele ali nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo neodprte vrnjene vlagateljem.

XIII. Odpiranje vlog: odpiranje prejetih vlog se bo pričelo 29. 7. 2019 in ne bo javno.

XIV. Izid razpisa

Vlagatelji bodo o izboru programov obveščeni najkasneje v 60 dneh od dneva zadnje prejete popolne vloge.

Na podlagi predloga komisije o sofinanciranih programih odloči minister, pristojen za zdravje, s sklepom.

Zoper sklep lahko vlagatelj v 8 dneh vloži pritožbo na Ministrstvo za zdravje.

Uradni list RS, št. 43/2019 z dne 28. 6. 2019