Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2019 z dne 27. 12. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2019 z dne 27. 12. 2019

Kazalo

3723. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, stran 10793.

  
Na podlagi drugega odstavka 17. člena, drugega odstavka 23. člena in tretjega odstavka 149. člena ter za izvrševanje tretjega odstavka 104. člena in 105. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode 
1. člen 
V Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17) se v 4. členu 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic ter blato iz stranišča, ki deluje brez izpiranja z vodo in je brez iztoka ter ni kemično stranišče v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: suho stranišče);«.
31. točka se črta.
Dosedanje 32. do 52. točka postanejo 31. do 51. točka.
2. člen 
V 10. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu izven meja aglomeracije, mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe.«.
3. člen 
V 17. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena izvajalec javne službe ne opravlja obveznih storitev iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena za objekt kmetijskega gospodarstva, če:
– gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, razen če je z drugim predpisom določeno drugače,
– lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena oziroma v primeru uporabe komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice v 15 dneh po prejemu pisnega poziva izvajalca javne službe, vendar najmanj enkrat na tri leta, predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter datumi in količine njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena izvajalec javne službe ne opravlja obveznih storitev iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena za objekt iz tretjega odstavka 32.b člena te uredbe, če je za blato iz suhega stranišča zagotovljeno ravnanje v skladu s tretjim odstavkom 32.b člena te uredbe.«.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za besedilom »po izvedbi prvih meritev« doda besedilo »v skladu z drugim odstavkom 28. člena te uredbe«, v peti alineji pa se beseda »tretjim« nadomesti z besedo »petim«.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki ni mala komunalna čistilna naprava iz 28. člena te uredbe, če mu lastnik ali upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za:
– parametre onesnaženosti iz preglednice 1 iz priloge 1 te uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano sekundarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za aglomeracijo,
– parametre onesnaženosti iz preglednice 1 in preglednice 2 iz priloge 1 te uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano terciarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za aglomeracijo,
– parameter KPK, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, ali na območju izven meja aglomeracij, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.«.
Za dosedanjim sedmim odstavkom, ki postane osmi odstavek, se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Ne glede na sedmi odstavek tega člena izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave iz tretjega odstavka 28. člena te uredbe.«.
4. člen 
V 19. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi »(zahteve za opremljanje aglomeracij)«.
Drugi odstavek se črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »prejšnjega odstavka«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedama »čistilno napravo« doda besedilo »z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE«.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se lahko za posamezen objekt ali posamezno skupino objektov v aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu oziroma tej skupini objektov manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali gradnja kanalizacijskega priključka tehnično ni izvedljiva ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje, zagotovi opremljanje z:
1. komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz preglednice 1 oziroma preglednice 2 iz priloge 1 te uredbe, predpisanih za to aglomeracijo, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE,
2. komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz preglednice 3 iz priloge 1 te uredbe, predpisanih za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE,
3. malo komunalno čistilno napravo, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da dosega učinke čiščenja iz preglednice 1 oziroma preglednice 2 iz priloge 1 te uredbe, predpisani za to aglomeracijo, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE,
4. malo komunalno čistilno napravo, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 odstotkov glede na parameter KPK, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE,
5. nepretočno greznico, če čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s 1. ali 2. točko tega odstavka ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko škodljivo vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500 m ipd.), in ta nepretočna greznica ustreza naslednjim pogojem:
– pri dimenzioniranju se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 150 l/osebo na dan,
– njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 10 m3,
– izvedena je iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje, in
– zagotovi se njeno praznjenje v skladu s 17. členom te uredbe.«.
Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Šteje se, da so stroški gradnje kanalizacijskega priključka nesorazmerni glede na koristi za okolje, če zaradi naravnih ovir (npr. vodotok, nasprotni nagib terena, geološke značilnosti terena) ali tehničnih vzrokov (npr. tlačni vod javnega kanalizacijskega omrežja) stroški gradnje ali priključitve več kot trikrat presegajo povprečne stroške gradnje primerljivega priključka na javno kanalizacijsko omrežje, kjer ni takih naravnih ovir ali tehničnih vzrokov (npr. več kot trikrat presegajo povprečne stroške gradnje kanalizacijskega priključka v isti aglomeraciji ali na primerljivem območju), ali več kot trikrat presegajo stroške opremljanja z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s prejšnjim odstavkom.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena in ne glede na prejšnji odstavek se opremljanje z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s četrtim odstavkom tega člena lahko zagotovi tudi, če gre za začasno rešitev do izgradnje javne kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka sočasno z gradnjo objekta.«.
Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Če so s prostorskim aktom načrtovana stavbna zemljišča, ki še niso pozidana in so stična s katerokoli od aglomeracij iz prvega odstavka 20.c člena te uredbe, za njihovo opremljanje veljajo zahteve, kot so določene za to aglomeracijo.«.
Za devetim odstavkom se dodata nova deseti in enajsti odstavek, ki se glasita:
»(10) Če se s prostorskim aktom načrtujejo nova stavbna zemljišča, ki so stična s katerokoli od aglomeracij iz prvega odstavka 20.c člena te uredbe, za celotno aglomeracijo skupaj z načrtovanimi novimi stavbnimi zemljišči veljajo zahteve za opremljanje, kot so določene za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, ki ustreza končni načrtovani skupni obremenitvi obstoječih in načrtovanih novih stavbnih zemljišč.
(11) Če se s prostorskim aktom načrtujejo nova stavbna zemljišča, ki niso stična z nobeno od aglomeracij iz prvega odstavka 20.c člena te uredbe, vendar se glede na načrtovane prostorske ureditve pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode, za njihovo opremljanje veljajo zahteve, kot so določene za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, ki ustreza končni načrtovani skupni obremenitvi načrtovanih novih stavbnih zemljišč in obstoječih stavbnih zemljišč, če se z njimi stikajo.«.
5. člen 
Za 19. členom se dodajo novi 19.a do 19.c člen, ki se glasijo:
»19.a člen 
(izjeme pri opremljanju aglomeracij) 
(1) Ne glede na prejšnji člen je lahko aglomeracija s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE, zaradi izvajanja storitev javne službe na njenem območju opremljena na način iz četrtega odstavka prejšnjega člena za posamezne objekte ali za skupine objektov, če občina na podlagi ekonomske analize variant opremljanja ugotovi, da bi opremljanje na način iz prvega ali tretjega odstavka prejšnjega člena povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če je z drugim predpisom določeno drugače.
(2) Pri ekonomski analizi iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati najmanj varianto opremljanja z enim javnim kanalizacijskim sistemom za celotno aglomeracijo, varianto opremljanja z več javnimi kanalizacijskimi sistemi za skupine objektov v aglomeraciji v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena in varianto opremljanja v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, pri tem pa upoštevati stroške in koristi vsake od obravnavanih variant v ekonomski dobi investicije ob smiselni uporabi določb predpisa, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju financ.
19.b člen 
(upravljanje zasebne male komunalne čistilne naprave) 
Če se na podlagi ekonomske analize variant opremljanja v skladu z 19. ali 19.a členom te uredbe aglomeracija opremi z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki niso infrastruktura lokalnega pomena, za skupino objektov z različnimi lastniki (v nadaljnjem besedilu: zasebna mala komunalna čistilna naprava), morajo lastniki objektov, za katere se čiščenje komunalne odpadne vode zagotavlja v zasebni mali komunalni čistilni napravi, skleniti pogodbo o upravljanju zasebne male komunalne čistilne naprave s pravno ali fizično osebo ter o upravljavcu obvestiti izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju, kjer obratuje zasebna mala komunalna čistilna naprava.
19.c člen 
(ugotavljanje opremljenosti aglomeracij) 
(1) Aglomeracija je delno ali v celoti opremljena z javno kanalizacijo, če je delno oziroma v celoti opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo.
(2) Šteje se, da je aglomeracija v celoti opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo, če je za vso komunalno odpadno vodo, ki nastaja na pozidanih stavbnih zemljiščih v aglomeraciji in na pozidanih stavbnih zemljiščih, ki so stična z aglomeracijo, zagotovljena možnost odvajanja po javnem kanalizacijskem omrežju in čiščenja v komunalni čistilni napravi, ki je del javne kanalizacije. Če je možnost odvajanja po javnem kanalizacijskem omrežju in čiščenja v komunalni čistilni napravi, ki je del javne kanalizacije, zagotovljena za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na nekaterih od pozidanih stavbnih zemljišč v aglomeraciji ali na nekaterih od pozidanih stavbnih zemljišč, ki so stična z aglomeracijo, se aglomeracija šteje za delno opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem oziroma čistilno napravo.
(3) Za stavbna zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna voda, se štejejo pozidana stavbna zemljišča z namensko rabo prostora iz 3. točke petega odstavka 20. člena te uredbe oziroma stavbna zemljišča, pozidana z objekti, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode, ter pripadajoča zemljišča enostavnih objektov, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode in ki niso funkcionalno povezana s stavbo, ki ima določeno gradbeno parcelo stavbe. Za objekte, kjer se pričakuje nastajanje komunalne odpadne vode, se štejejo objekti:
– v katerih so stalno ali začasno prijavljeni prebivalci,
– pri katerih gre za objekt iz 1. točke petega odstavka 20. člena te uredbe,
– ki so priključeni na javni vodovod ali
– ki je zanje iz informacijskega sistema okolja ali vodne knjige v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razvidno, da imajo zagotovljeno lastno oskrbo s pitno vodo ali drug način oskrbe z vodo (npr. kapnica).
(4) Aglomeracija se šteje za ustrezno opremljeno, če je opremljena tako, da je za komunalno odpadno vodo in biološko razgradljivo industrijsko odpadno vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: biološko razgradljiva industrijska odpadna voda), ki nastaja na pozidanih stavbnih zemljiščih v aglomeraciji in na pozidanih stavbnih zemljiščih, ki so stična z aglomeracijo, zagotovljeno, da se odvaja in čisti na predpisan način.«.
6. člen 
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
»20. člen
(merila za določitev aglomeracij) 
(1) Aglomeracije se določijo na območjih, kjer je gostota obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izražena v PE na hektar (v nadaljnjem besedilu: PE/ha), enaka ali večja od 10 PE/ha, in je obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izražena s skupnim številom PE (v nadaljnjem besedilu: obremenitev iz naslova prebivalstva), enaka ali večja od 50 PE.
(2) Gostota obremenjenosti posameznega območja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode se izračuna iz podatkov o številu stalno prijavljenih prebivalcev v posamezni kvadratni celici s površino 100 m krat 100 m (v nadaljnjem besedilu: celica), pri čemer je en stalno prijavljeni prebivalec en PE.
(3) Obremenitev zaradi prebivalstva na posameznem območju se izračuna kot seštevek obremenitve skupine stičnih celic, katerih gostota obremenjenosti je enaka ali večja od 10 PE/ha in se stikajo vsaj v enem vozlišču.
(4) Osnova za določitev aglomeracij so skupine stičnih celic z obremenitvijo, enako ali večjo od 50 PE.
(5) Pri določitvi aglomeracij se skupinam stičnih celic iz prejšnjega odstavka priključijo dodatne celice 100 m krat 100 m, ki se s skupino celic iz prejšnjega odstavka stikajo vsaj v enem vozlišču in vključujejo:
1. katerokoli od stavb, ki so v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena, razvrščene po klasifikacijskih ravneh:
– stanovanjsko stavbo s klasifikacijsko številko 1110002, 1110003, 1121002 ali 1121003,
– stanovanjsko stavbo s klasifikacijsko številko 1122 oziroma katerimkoli podrazredom klasifikacijske številke 1122,
– stanovanjsko stavbo s klasifikacijsko številko 113 oziroma katerokoli podskupino klasifikacijske številke 113,
– gostinsko stavbo s klasifikacijsko številko 121 oziroma katerokoli podskupino klasifikacijske številke 121,
– poslovno ali upravno stavbo s klasifikacijsko številko 122 oziroma katerokoli podskupino klasifikacijske številke 122,
– trgovsko stavbo ali stavbo za storitvene dejavnosti s klasifikacijsko številko 123 oziroma katerokoli podskupino klasifikacijske številke 123,
– stavbo za promet ali garažno stavbo s klasifikacijsko številko 1241008, 1241009, 1242002 ali 1242005,
– industrijsko stavbo s klasifikacijsko številko 1251 oziroma katerimkoli podrazredom klasifikacijske številke 1251,
– stavbo splošnega družbenega pomena s klasifikacijsko številko 126 oziroma katerokoli podskupino klasifikacijske številke 126 ali
– drugo stavbo, ki ni razvrščena drugje, s klasifikacijsko številko 1274001, če gre za vojašnico;
2. javno kanalizacijsko omrežje in enostanovanjsko stavbo in
3. pozidano stavbno zemljišče iz občinskih prostorskih aktov v skladu s predpisi o urejanju prostora, razvrščeno v katerokoli od naslednjih namenskih rab prostora v skladu s predpisom, ki ureja vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta ter pogoje za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij:
– območja stanovanj z grafičnim znakom »S«,
– območja centralnih dejavnosti z grafičnim znakom »C«,
– območja proizvodnih dejavnosti z grafičnim znakom »I«,
– posebna območja z grafičnim znakom »B«,
– območja za potrebe obrambe v naselju z grafičnim znakom »F« ali
– površine razpršene poselitve z grafičnim znakom »A«.«.
7. člen 
Za 20. členom se dodajo novi 20.a do 20.c člen, ki se glasijo:
»20.a člen 
(lega in geografske meje aglomeracij) 
(1) Lega in obseg posamezne aglomeracije se shematsko prikaže z zunanjo mejo skupine stičnih celic iz prejšnjega člena.
(2) Pri določitvi geografske meje posamezne aglomeracije se upoštevajo podatki o mejah pozidanih stavbnih zemljišč iz 3. točke petega odstavka prejšnjega člena ter tudi podatki o mejah območja posameznega izvajalca javne službe iz drugega odstavka 13. člena te uredbe, če se ujema z mejo občine.
(3) Za geografsko mejo posamezne aglomeracije se štejejo zunanje meje pozidanih stavbnih zemljišč iz 3. točke petega odstavka prejšnjega člena, ki so znotraj skupine stičnih celic iz prejšnjega člena, oziroma zunanje meje stavbnih zemljišč, ki se z njo stikajo, če pozidana stavbna zemljišča segajo preko meja skupine stičnih celic iz prejšnjega odstavka.
20.b člen 
(obremenitev aglomeracij) 
(1) Obremenitev aglomeracije zaradi nastajanja komunalne odpadne vode se izračuna iz podatkov o:
– obremenitvi zaradi stalno prijavljenega prebivalstva znotraj geografske meje posamezne aglomeracije iz tretjega odstavka prejšnjega člena, pri čemer je en stalno prijavljeni prebivalec en PE in
– obremenitvi zaradi komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah iz četrte do desete alineje 1. točke petega odstavka 20. člena te uredbe znotraj geografske meje posamezne aglomeracije iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ter iz naslova biološko razgradljive industrijske odpadne vode, ki nastaja v teh stavbah in se odvaja po javnem kanalizacijskem omrežju ter čisti na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki zaključuje to kanalizacijsko omrežje (v nadaljnjem besedilu: dodatna obremenitev).
(2) Dodatna obremenitev iz naslova komunalne odpadne vode zaradi izvajanja gospodarske ali druge dejavnosti se določi na podlagi porabe pitne vode v posamezni stavbi, iz katere nastaja komunalna odpadna voda, kot količnik med letno količino porabljene pitne vode in povprečno specifično letno porabo pitne vode na prebivalca na naslednji način:
DOPE = LKdej / LKpspec
kjer je:
– DOPE: dodatna obremenitev iz naslova komunalne odpadne vode, izražena v PE,
– LKdej: letna količina porabljene pitne vode v posamezni stavbi (porabljena pitna voda v posamezni stavbi v koledarskem letu), izražena v L,
– LKpspec: povprečna specifična letna poraba pitne vode na prebivalca, izražena v L in določena na naslednji način:
LKpspec = DKpspec × 365 
kjer je:
– DKpspec: povprečna specifična dnevna poraba pitne vode na prebivalca, ki znaša 150 L na osebo na dan.
(3) Dodatna obremenitev iz naslova biološko razgradljive industrijske odpadne vode se določi na podlagi rezultatov obratovalnega monitoringa te odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda.
(4) Če v informacijskem sistemu okolja za posamezno stavbo ni podatkov za izračun dodatne obremenitve v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, se dodatna obremenitev določi na podlagi statistično določenega dodatnega deleža obremenitve, ki se izračuna ločeno po velikostnih redih aglomeracij glede na obremenitev iz naslova prebivalstva:
– z obremenitvijo, enako ali večjo od 15.000 PE,
– z obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE in manjšo od 15.000 PE,
– z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE,
– z obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE ter
– z obremenitvijo, enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 500 PE.
(5) Skupna obremenitev aglomeracije je seštevek obremenitve iz naslova stalno prijavljenega prebivalstva iz prve alineje prvega odstavka tega člena in dodatne obremenitve v skladu z drugim in tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena.
20.c člen 
(določitev in preverjanje aglomeracij) 
(1) Seznam aglomeracij s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, in njihove identifikacijske številke ter imena so določene v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe. Seznam aglomeracij s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, in njihove identifikacijske številke ter imena so določene v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Aglomeracije in njihova lega so določene na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1:5.000 v državnem koordinatnem sistemu. Podatki o aglomeracijah in njihovi legi so del informacijskega sistema okolja in vključujejo zlasti (v nadaljnjem besedilu: atributni del):
1. identifikacijsko številko aglomeracije (v nadaljnjem besedilu: ID aglomeracije),
2. ime aglomeracije,
3. koordinate X centroida aglomeracije v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000,
4. koordinate Y centroida aglomeracije v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000,
5. obremenitev aglomeracije zaradi stalno prijavljenega prebivalstva v skladu s prvo alinejo prvega odstavka prejšnjega člena, izraženo v PE,
6. obremenitev aglomeracije zaradi začasno prijavljenega prebivalstva, določenega na način iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena, izraženo v PE,
7. dodatno obremenitev aglomeracije zaradi komunalne odpadne vode zaradi izvajanja gospodarske ali druge dejavnosti v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, izraženo v PE,
8. dodatno obremenitev aglomeracije zaradi biološko razgradljive industrijske odpadne vode v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena, izraženo v PE,
9. statistično določeno dodatno obremenitev aglomeracije v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, izraženo v PE,
10. skupno obremenitev aglomeracije, izračunano kot seštevek obremenitve aglomeracije zaradi stalno prijavljenega prebivalstva iz 5. točke tega odstavka in dodatne obremenitve aglomeracije iz 7. in 8. oziroma 9. točke tega odstavka, izraženo v PE,
11. prisotnost in število stavb iz 1. točke petega odstavka 20. člena te uredbe,
12. površino shematsko prikazane aglomeracije, izraženo v ha,
13. povprečno gostoto obremenitve v aglomeraciji, izračunano kot količnik skupne obremenitve in površine shematsko prikazane aglomeracije ter izraženo v PE/ha,
14. začetek veljavnosti podatka (datum določitve aglomeracije),
15. identifikacijsko številko sestavljene aglomeracije iz 47.b člena te uredbe,
16. ime sestavljene aglomeracije iz 47.b člena te uredbe in
17. opombe.
(3) Ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vsako leto preveri podatke o številu stalno prijavljenih prebivalcev in dodatni obremenitvi iz prejšnjega člena za preteklo koledarsko leto. Pri preveritvi podatkov upošteva stanje na 31. december preteklega leta. Če ministrstvo ugotovi, da se skupna obremenitev aglomeracije spremeni za več kot 30 odstotkov ali se spremeni tako, da bi zaradi te spremembe po tej uredbi veljale drugačne zahteve glede odvajanja ali čiščenja komunalne odpadne vode, pri izračunu stopnje priključenosti na posamezno vrsto ureditve upošteva novelirane podatke o obremenitvi zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izračunane iz podatkov o številu stalno prijavljenih prebivalcev, ter novelirane podatke o dodatni obremenitvi.«.
8. člen 
V 21. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– odvajanje v javno kanalizacijo, če je območje izven meja aglomeracij opremljeno z javno kanalizacijo, ali odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in je gradnja kanalizacijskega priključka tehnično izvedljiva ter pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,«.
V tretjem odstavku se v prvi alineji za besedama »se pri« doda beseda »njenem«.
V četrtem odstavku se v tretji alineji pod 1. točko črta beseda »ali«, v četrti alineji se beseda »in« nadomesti z besedo »ali« in doda se nova peta alineja, ki se glasi:
»– objekt ali naprava za pripravo vode za oskrbo s pitno vodo (vodarna), razen če predpis, ki ureja vodovarstveni režim na območju, kjer stoji ta objekt oziroma naprava, ne določa drugače, in«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če je območje oziroma del območja izven meja aglomeracij opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem, mora biti opremljeno tudi s komunalno čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijsko omrežje, za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom te uredbe in dodatno obdelavo v skladu z 11. členom te uredbe glede na skupno obremenitev, ki se odvaja po tem kanalizacijskem omrežju.«.
9. člen 
Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi:
»22.a člen 
(ugotavljanje stopnje opremljenosti) 
(1) Ministrstvo vsako leto izdela oceno dosežene stopnje opremljenosti in oceno dosežene stopnje priključenosti, ločeno za posamezne predpisane vrste opremljanja na podlagi podatkov o:
– obremenitvi zaradi stalno prijavljenega prebivalstva in podatkov o dodatni obremenitvi po posameznih objektih v posamezni aglomeraciji, določenih v skladu z 20.b členom te uredbe,
– obremenitvi zaradi stalno prijavljenega prebivalstva in podatkov o dodatni obremenitvi po posameznih objektih na območju izven meja aglomeracij, določeni v skladu z 20.b členom te uredbe, ter
– načinu opremljanja posameznega objekta iz poročila o izvajanju javne službe iz drugega odstavka 30. člena te uredbe.
(2) Ministrstvo o oceni stopenj opremljenosti in priključenosti iz prejšnjega odstavka vsako drugo leto do 30. junija izdela poročilo, ki se nanaša na podatke na 31. december preteklega in predpreteklega koledarskega leta, ter ga objavi na svoji spletni strani.«.
10. člen 
V 23. členu se v prvem odstavku beseda »projekta« nadomesti z besedo »dokumentacije«.
V tretjem odstavku se v 3. točki prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– identifikacijska številka javnega kanalizacijskega sistema,«, v tretji alineji pa se beseda »števila« nadomesti z besedo »številka«.
11. člen 
V 26. členu se v drugem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o javnih kanalizacijskih sistemih«.
12. člen 
V 27. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. opremljenosti z javno kanalizacijo ali na drug predpisan način na območju, kjer izvaja storitve javne službe,«.
13. člen 
V 28. členu se za prvim odstavkom dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Investitor oziroma upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora v okviru prvih meritev v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ki jih izvede oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa (v nadaljnjem besedilu: prve meritve), na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave zagotoviti meritve za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti, in sicer za:
– parametre onesnaženosti iz preglednice 1 iz priloge 1 te uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano sekundarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za aglomeracijo,
– parametre onesnaženosti iz preglednice 1 in preglednice 2 iz priloge 1 te uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano terciarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za aglomeracijo,
– parametre onesnaženosti iz preglednice 3 iz priloge 1 te uredbe, ki se nanašajo na aglomeracijo, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za aglomeracijo,
– parametre onesnaženosti iz preglednice 3 iz priloge 1 te uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta izven meja aglomeracij, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(3) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, v kateri se čisti komunalna odpadna voda iz naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ali iz naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (v nadaljnjem besedilu: naprava), oziroma komunalna odpadna voda iz drugih objektov, ki spadajo k napravi, kot na primer poslovna oziroma upravna stavba (v nadaljnjem besedilu: mala komunalna čistilna naprava, ki pripada napravi), mora:
– v okviru prvih meritev na iztokih iz naprave zagotoviti tudi izvedbo prvih meritev na iztoku iz male komunalne čistilne naprave, ki pripada napravi, in
– v okviru občasnih in trajnih meritev na iztokih iz naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ki jih izvede oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, zagotoviti tudi izvedbo občasnih meritev na iztoku iz male komunalne čistilne naprave, ki pripada napravi,
za parametre onesnaženosti v skladu s prvo oziroma drugo alinejo prejšnjega odstavka.
Upravljavec male komunalne čistilne naprave, ki pripada napravi, mora analizne izvide predložiti izvajalcu javne službe ter zagotoviti, da so priloženi k poročilu o opravljenih prvih meritvah oziroma poročilu o opravljenih občasnih in trajnih meritvah za napravo, za tisto koledarsko leto, v katerem se te meritve izvedejo. Meritve se izvedejo s pogostostjo, kot je v skladu s sedmim odstavkom 17. člena te uredbe predpisana za izvajanje pregledov obratovanja.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe omogočiti pregled te naprave v skladu s sedmim odstavkom 17. člena te uredbe, razen če mu predloži analizne izvide v skladu z osmim ali desetim odstavkom 17. člena te uredbe«.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu v skladu s sedmim odstavkom 17. člena te uredbe ali analizne izvide iz osmega oziroma desetega odstavka 17. člena te uredbe ali«.
14. člen 
V 30. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Sestavni del poročila o izvajanju javne službe so tudi določeni podatki iz evidence iz 27. člena te uredbe, zlasti podatki iz 1., 2., 3., 5., 6., 8., 9., 10., 11., 15., 21. in 22. točke prvega odstavka 27. člena te uredbe, ter drugi podatki v skladu z navodili iz tretjega odstavka tega člena.«.
15. člen 
V 32. členu se v prvem odstavku besedilo »19. člena« nadomesti z besedilom »19. in 19.a člena«.
V drugem odstavku se besedilo »28. februarja« nadomesti z besedilom »31. marca«.
16. člen 
Za 32. členom se dodajo novo poglavje ter novi 32.a do 32.c člen, ki se glasijo:
»4.8 Posebne določbe 
32.a člen 
(siva voda) 
(1) Za stavbe za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, kot na primer planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča, ki ležijo na nadmorski višini, enaki ali večji od 1.500 m, izven meja aglomeracij, zanje ni zagotovljena minimalna komunalna oskrba z uporabo javne infrastrukture (ni zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda, ni zagotovljeno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji, ni dostopa do javne ceste in ni zagotovljena oskrba z električno energijo iz javnega omrežja), ter se v sanitarijah ne uporabljajo stranišča z izplakovanjem, se za komunalno odpadno vodo, ki nastane pri umivanju, pripravi hrane ali pri kuhinjskih opravilih, če se uporabljajo biološko razgradljiva čistilna sredstva (v nadaljnjem besedilu: siva voda), pred odvajanjem neposredno ali posredno v vode lahko uredi čiščenje v mali komunalni čistilni napravi, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje (pretočna greznica), iz katere se odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo v skladu z drugim odstavkom 21. člena te uredbe, in ki odstopa od pogojev iz prve do tretje alineje tretjega odstavka 21. člena te uredbe, če se ne glede na predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, vloži vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in se v postopku odločanja o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za tako malo komunalno čistilno napravo ugotovi, da so vplivi odvajanja odpadne vode iz take male komunalne čistilne naprave sprejemljivi.
(2) Vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora biti poleg predpisanih vsebin in prilog iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, priložena tudi dokumentacija, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka in drugih predpisanih pogojev, ki se nanašajo na odvajanje odpadnih voda.
32.b člen 
(suho stranišče) 
(1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracij ali objekta iz četrtega odstavka 19. člena te uredbe lahko uporablja suho stranišče, če za objekt ni zagotovljena javna oskrba s pitno vodo in opremljanje zemljišča z javnim vodovodom ni vključeno v programe opremljanja stavbnih zemljišč v skladu s predpisi o urejanju prostora ter:
– je na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, iz soglasja pristojnega soglasodajalca razvidno, da priključitev na javno kanalizacijo tehnično ni izvedljiva ali bi gradnja kanalizacijskega priključka in priključitev na javno kanalizacijo povzročila nesorazmerne stroške v skladu s petim odstavkom 19. člena te uredbe, ali
– na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljanje z javno kanalizacijo ni predpisano oziroma komunalno opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo ni vključeno v programe opremljanja stavbnih zemljišč v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(2) Lastnik objekta s suhim straniščem oziroma lastnik suhega stranišča mora za blato iz teh stranišč zagotoviti zbiranje v zbiralniku, ki ustreza zahtevam, da je:
– njegova zmogljivost prilagojena številu uporabnikov suhega stranišča in zagotavlja zmogljivosti za shranjevanje blata iz suhih stranišč za najmanj tri leta,
– narejen iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njegove vsebine v okolje,
– izveden tako, da je zagotovljeno njegovo odzračevanje, in
– za zbrano blato suhih stranišč zagotovljeno ravnanje, kakor je v skladu s 17. členom te uredbe predpisano za ravnanje z blatom iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(3) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka se lahko za blato iz suhega stranišča, s katerim je opremljen objekt na kmetijskem gospodarstvu, uporablja peti odstavek 17. člena te uredbe, če so izpolnjene zahteve glede uporabe tega blata kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
32.c člen 
(drugi ukrepi) 
Vsebino premične sanitarne enote s suhimi stranišči in tekoče ter trdne ostanke (blato) iz teh enot je prepovedano:
– izpuščati, odlagati ali odmetavati neposredno ali posredno v vode,
– izpuščati v javno kanalizacijsko omrežje ali
– čistiti v komunalni čistilni napravi, ki ni opremljena za prevzem in obdelavo blata.«.
17. člen 
36. člen se spremeni tako, da se glasi:
»36. člen
(operativni program) 
(1) V operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: operativni program) se:
– podrobneje določijo podatki za vsako posamezno aglomeracijo iz priloge 3 te uredbe v posamezni občini (kot na primer obremenitev zaradi števila stalno prijavljenih prebivalcev, obremenitev zaradi gospodarskih ali drugih dejavnosti, število stavb iz petega odstavka 20. člena te uredbe in število enostanovanjskih stavb v aglomeraciji, lega glede na občutljiva območja, vodovarstvena ali druga območja),
– podrobneje določijo zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode za vsako posamezno aglomeracijo iz priloge 3 te uredbe,
– podrobneje določijo roki za izpolnjevanje zahtev iz prejšnje alineje,
– podrobneje določijo ukrepi, potrebni za doseganje predpisane opremljenosti z javno kanalizacijo,
– prikažejo izvedene investicije občin za vsako posamezno aglomeracijo, ločeno za javno kanalizacijsko omrežje in komunalno čistilno napravo in
– prikažejo načrtovane investicije občin za vsako posamezno aglomeracijo, ločeno za javno kanalizacijsko omrežje in komunalno čistilno napravo.
(2) Za aglomeracije, za katere je rok za izpolnitev zahtev v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu z aktom o pogojih pristopa že potekel, se v operativnem programu povzame datum iz tega akta.
(3) V operativnem programu se določijo tudi:
– podrobnejše zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode na območju izven meja aglomeracij ter roki za njihovo izpolnjevanje in
– zunanje meje rečnega ustja, če je to potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev iz te uredbe.
(4) Sestavni del operativnega programa so tudi:
– digitalna podatkovna zbirka s prikazom zahtev in rokov iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki mora omogočati izračune in poizvedbe za pripravo poročil o izvajanju operativnega programa, in
– prikaz razvitosti javne kanalizacije v občinah v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
(5) Dostop do vsebin iz operativnega programa zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje z uporabo računalniške aplikacije »Atlas UWWTD«, ki podaja prikaz:
– geografske lege in geografske meje posamezne aglomeracije,
– zahtev in rokov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena za posamezno aglomeracijo,
– podatkov o stopnji priključenosti na posamezno vrsto ureditve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode za posamezno aglomeracijo,
– podatkov o stopnji priključenosti na posamezno vrsto ureditve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode za območje izven meja aglomeracij in
– podatkov o načinu ureditve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za posamezne objekte.«.
18. člen 
40.a člen se črta.
19. člen 
V 41. členu se v drugem odstavku besedi »tega člena« nadomestita z besedilom »10. člena te uredbe«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na prejšnji odstavek se peti odstavek 10. člena te uredbe ne uporablja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je bila zgrajena pred 31. decembrom 2015 in je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem dnem izdano pravnomočno vodno soglasje, okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje ali gradbeno dovoljenje.«.
20. člen 
Za 41. členom se doda nov 41.a člen, ki se glasi:
»41.a člen 
(izjeme za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE) 
(1) Deveti odstavek 17. člena uredbe in tretji odstavek 28. člena uredbe se ne uporabljata za malo komunalno čistilno napravo, ki pripada napravi, je bila zgrajena pred začetkom veljavnosti te uredbe in je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem dnem izdano pravnomočno vodno soglasje, okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje ali gradbeno dovoljenje, razen če je s pravnomočnim okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje te naprave določeno drugače.
(2) Drugi odstavek 28. člena uredbe se ne uporablja za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je bila zgrajena pred 31. decembrom 2015 in je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem dnem izdano pravnomočno vodno soglasje, okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje ali gradbeno dovoljenje.
(3) Ne glede na drugi in tretji odstavek 28. člena uredbe se v okviru meritev iz osmega oziroma desetega odstavka 17. člena uredbe in meritev iz tretjega odstavka 28. člena uredbe izvede le meritev parametra onesnaženosti KPK in uporabi mejna vrednost, predpisana za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če je bila ta mala komunala čistilna naprava zgrajena pred 31. decembrom 2015 in je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem dnem izdano pravnomočno vodno soglasje, okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje ali gradbeno dovoljenje, in:
– se v tej mali komunalni čistilni napravi čisti komunalna odpadna voda iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali
– pripada napravi v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE.«.
21. člen 
V 43. členu se v šestem odstavku se beseda »četrtim« nadomesti z besedo »tretjim«.
V sedmem odstavku se besedilo »petega in šestega« nadomesti z besedilom »petega, šestega in sedmega«, v 3. točki pa se črta besedilo »ki je skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta,«.
22. člen 
V 45. členu se v prvem odstavku za besedilom »z obstoječo pretočno greznico« doda besedilo »ali obstoječo malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE«.
Prva točka se spremeni tako, da se glasi:
»1. dokumentacijo o opravljenih delih na obstoječi pretočni greznici oziroma obstoječi mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,«.
23. člen 
Za 47. členom se dodata nova 47.a in 47.b člen, ki se glasita:
»47.a člen 
(stopnja opremljenosti predhodnih aglomeracij) 
Ministrstvo do 30. junija 2029 vsako leto izdela in v poročilo iz drugega odstavka 22.a člena uredbe vključi tudi oceno dosežene stopnje opremljenosti in oceno dosežene stopnje priključenosti, ločeno za posamezne predpisane vrste opremljanja na podlagi podatkov iz prvega odstavka 22.a člena uredbe in podatkov o mejah aglomeracij iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017), ki je bil sprejet s sklepoma Vlade Republike Slovenije št. 35401-2/2010/2 z dne 11. novembra 2010 in št. 35401-2/2010/8 z dne 14. julija 2011 ter objavljen na spletni strani ministrstva, za aglomeracije, za katere velja, da:
– so bile pred začetkom veljavnosti te uredbe sklenjene pogodbe o sofinanciranju projektov za gradnjo infrastrukture za odvajanje oziroma čiščenje komunalne odpadne vode s sredstvi evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020,
– aglomeracija v prilogi 3 ali prilogi 4 uredbe ni določena, predhodna aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo.
47.b člen 
(sestavljena aglomeracija) 
(1) Če je iz investicijske dokumentacije v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju financ, za opremljanje s predpisano infrastrukturo za odvajanje oziroma čiščenje komunalne odpadne vode razvidno, da je na podlagi ekonomske analize variant najbolj ugodna varianta opremljanje z enim javnim kanalizacijskim sistemom za več aglomeracij iz prvega odstavka 20.c člena uredbe oziroma za komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, ki ustrezna seštevku skupnih obremenitev teh aglomeracij in zaključuje to javno kanalizacijsko omrežje, se skupina teh aglomeracij lahko šteje za sestavljeno aglomeracijo, če so izpolnjeni tudi pogoji, da:
– so bile te aglomeracije del iste predhodne aglomeracije,
– so na območju istega izvajalca javne službe,
– so izpolnjene zahteve glede odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, kot so predpisane za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, ki ustreza seštevku skupnih obremenitev aglomeracij sestavljene aglomeracije,
– gre za celovit in ekonomsko vzdržen javni kanalizacijski sistem,
– gre za projekt iz dogovora za razvoj regij za sofinanciranje s sredstvi evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, ki velja na dan začetka veljavnosti te uredbe, v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, in
– sta za gradnjo te infrastrukture izdani pravnomočno gradbeno dovoljenje in pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, če je predpisano.
(2) Ministrstvo v atributni del digitalnega podatkovnega sloja iz 20.c člena te uredbe za aglomeracije sestavljene aglomeracije iz prejšnjega člena vključi tudi identifikacijsko številko in ime sestavljene aglomeracije.
(3) Ministrstvo pri ugotavljanju stopnje opremljenosti v skladu z 22.a členom uredbe do 30. junija 2029 vsako leto izdela tudi oceno stopnje opremljenosti in oceno stopnje priključenosti sestavljene aglomeracije iz prvega odstavka tega člena in ti oceni vključi v poročilo iz drugega odstavka 22.a člena uredbe.
(4) Sestavljena aglomeracija iz prvega odstavka tega člena je delno ali v celoti opremljena z javno kanalizacijo oziroma se šteje za ustrezno opremljeno, če so merila za ugotavljanje opremljenosti iz 19.c člena uredbe izpolnjena za pozidana stavbna zemljišča v posameznih aglomeracijah sestavljene aglomeracije in za pozidana stavbna zemljišča, stična s katerokoli od aglomeracij sestavljene aglomeracije.«.
24. člen 
V prilogi 1 se v preglednici 2 tretja vrstica spremeni tako, da se glasi:
»
celotni fosfor
P
mg/L
2,00
2,00
1,00
«. 
25. člen 
V prilogi 2 se naslov spremeni tako, da se glasi:
»Priloga 2: Poročilo o pregledu«.
V 6. točki se točka e) spremeni tako, da se glasi:
»e) hrambi zahtevane dokumentacije in podatkov iz petega odstavka 28. člena oziroma 45. člena te uredbe,«.
26. člen 
Za prilogo 2 se dodata novi priloga 3 in priloga 4, ki sta kot priloga sestavni del te uredbe.
27. člen 
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2020.
Št. 00719-45/2019
Ljubljana, dne 23. decembra 2019
EVA 2018-2550-0107
Vlada Republike Slovenije 
Marjan Šarec 
predsednik