Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2019 z dne 6. 12. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2019 z dne 6. 12. 2019

Kazalo

3249. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu VK-10, stran 8836.

  
Na podlagi 123. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17 in 61/19) je Občinski svet Občine Kamnik na 8. seji dne 20. 11. 2019 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu VK-10 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen
(vsebina OPPN) 
S tem odlokom se v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15 in 70/17) (v nadaljevanju OPN) sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu VK-10 (v nadaljevanju OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen 
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) 
Z OPPN se znotraj ureditvenega območja predvidi celostna ureditev območja s prometno in infrastrukturno ureditvijo z navezavo na obstoječo infrastrukturo.
Izven OPPN se predvidi prometna in infrastrukturna ureditev z navezavo na obstoječo infrastrukturo.
3. člen 
(sestavni deli in priloge OPPN) 
Sestavni deli OPPN so:
A. Besedilo odloka
B. Grafični del OPPN obsega:
1. Prikaz lege prostorske ureditve v širšem območju M=1:500.
2. Prikaz izseka iz kartografskega dela prostorskega plana Občine Kamnik M=1:500.
3. Prikaz obstoječih parcelnih mej M=1:500.
4. Prikaz velikosti obstoječih parcel M=1:500.
5. Prikaz vplivnega območja načrtovane ureditve M=1:500.
6. Prikaz obstoječih komunalnih vodov M=1:500.
7. Prikaz prometne in zunanje ureditve z regulacijskimi elementi M=1:500.
8. Prikaz predvidenih komunalnih vodov M=1:500.
9. Prikaz predvidene parcelacije M=1:500.
10. Prikaz karte razredov poplavne nevarnosti M=1:500.
C. Priloge OPPN:
1. Povzetek za javnost.
2. Geodetski načrt.
3. Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
4. Prikaz stanja prostora.
5. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve.
6. Prometna študija – kapacitetna analiza.
7. Strokovna podlaga prometne ureditve.
8. Geološki elaborat o erozijski ogroženosti terena.
9. Hidrotehnično poročilo.
4. člen 
(izdelovalec OPPN) 
OPPN VK-10 je izdelala družba JUKUM d.o.o., Šmartno pri Litiji, pod številko projekta 12/2017.
II. OBMOČJE OPPN 
5. člen
(območje OPPN) 
Območje OPPN obsega naslednja zemljišča v katastrski občini 1897 – Nevlje s parcelnimi številkami 131/8, 131/9, 131/10, 131/11, 131/12, 897/12-del, 897/4, 130/1-del, 128/4-del, 128/6, 127/2-del, 127/4-del, 938/2-del, 132/4, 132/3, 132/2, 131/3, 131/7-del, 131/4, 897/13-del.
Površina območja OPPN znaša 1,7 ha.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
6. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
Območje OPPN leži v Občini Kamnik v naselju Vrhpolje pri Kamniku ob glavni cesti Vrhpolje pri Kamniku.
Območje OPPN meji na sledeče obstoječe dejanske rabe prostora:
– na severu, zahodu in vzhodu s stanovanjskimi površinami,
– na jugu z gozdnimi površinami.
Obravnavana gradnja ne bo negativno vplivala na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice.
Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.
7. člen 
(vplivno območje OPPN) 
Vplivno območje OPPN obsega zemljišče znotraj OPPN, to je zemljišče v katastrski občini 1897 NEVLJE s parcelnimi številkami 131/8, 131/9, 131/10, 131/11, 131/12, 897/12-del, 897/4, 130/1-del, 128/4-del, 128/6, 127/2-del, 127/4-del, 938/2-del, 132/4, 132/3, 132/2, 131/3, 131/7-del, 131/4, 897/13-del.
8. člen 
(dopustni posegi) 
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– legalizacije,
– gradnja novih objektov,
– nadomestne gradnje,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v sklopu opredeljenih dejavnosti v OPPN,
– rekonstrukcije obstoječih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– gradnja gradbeno inženirskih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– vodnogospodarske ureditve,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dovoljeni samo na legalno zgrajenih objektih.
9. člen 
(načrtovani objekti in površine) 
Območje OPPN je razdeljeno na pet funkcionalnih enot F1, F2, F3, F4 in F5.
Funkcionalna enota F1 je namenjena za ureditev, preureditev obstoječih objektov in tudi za postavitev novih oziroma nadomestnih objektov.
V obstoječih objektih se izvaja stanovanjsko poslovna dejavnost (objekt 1 – O1), industrijska dejavnost s skladiščem (objekti 4, 5, 7 – O4, O5, O7) in kmetijska dejavnost (objekti 2, 3, 6 – O2, O3, O6).
Vsi obstoječi legalno zgrajeni objekti lahko še naprej opravljajo obstoječe dejavnosti. Novi oziroma nadomestni objekti pa bodo zgrajeni za potrebe centralnih dejavnosti in so v njih industrijske dejavnosti s skladišči ter kmetijske dejavnosti prepovedane.
Funkcionalna enota F2 je namenjena izgradnji treh poslovnih objektov s trgovino na drobno ter ureditvi obstoječega objekta v poslovno dejavnost s trgovino na drobno.
Funkcionalne enote F3, F4 in F5 so namenjene za izgradnjo objektov za potrebe centralnih dejavnosti.
Znotraj OPPN poteka vodotok, ki ima 5-metrski varovalni pas. V varovalnem pasu vodotoka je dopustna samo ureditev zelenih površin. Prav tako pa je dopustna tudi ureditev komunalne infrastrukture (elektrika, telefon, fekalna in meteorna kanalizacija) in prometne ureditve (dostopi, dovozne poti, mostovi).
1. Namembnost objektov
Dopustne so naslednje dejavnosti:
Funkcionalna enota F1
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
12420 Garažne stavbe
2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
21410 Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi (od tega le mostovi)
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (od tega le ograje, oporni zidovi)
Parkirne površine in garaže za osebna vozila
Pomožni infrastrukturni objekti
Nezahtevni in enostavni objekti dopustni v 11. členu OPPN (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
Funkcionalna enota F2
12201 Stavbe javne uprave
12203 Druge poslovne stavbe
12301 Trgovske stavbe
12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (od tega le pokrite skladiščne površine za potrebe trgovine na drobno)
2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
21410 Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi (od tega le mostovi)
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (od tega le ograje, oporni zidovi)
Parkirne površine in garaže za osebna in tovorna vozila
Pomožni infrastrukturni objekti
Nezahtevni in enostavni objekti dopustni v 11. členu OPPN (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
Funkcionalna enota F3
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
12420 Garažne stavbe
126 Stavbe splošnega družbenega pomena
1272 Obredne stavbe
2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
21410 Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi (od tega le mostovi)
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (od tega le ograje, oporni zidovi)
Parkirne površine in garaže za osebna vozila
Pomožni infrastrukturni objekti
Nezahtevni in enostavni objekti dopustni v 11. členu OPPN (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
Funkcionalna enota F4
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
121 Gostinske stavbe
122 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
12420 Garažne stavbe
126 Stavbe splošnega družbenega pomena
1272 Obredne stavbe
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
21410 Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi (od tega le mostovi)
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (od tega le ograje, oporni zidovi)
Parkirne površine in garaže za osebna vozila
Pomožni infrastrukturni objekti
Nezahtevni in enostavni objekti dopustni v 11. členu OPPN (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
Funkcionalna enota F5
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
21410 Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi (od tega le mostovi)
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (od tega le ograje, oporni zidovi)
Parkirne površine in garaže za osebna vozila
Pomožni infrastrukturni objekti
Nezahtevni in enostavni objekti dopustni v 11. členu OPPN (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
Varovalni pas vodotoka
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
21410 Mostovi, viadukti, nadvozi in nadhodi (od tega le mostovi)
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
Pomožni infrastrukturni objekti
Enostavni objekti dopustni v 11. členu OPPN (pogoji za gradnjo enostavnih objektov) – od tega le:
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvodnjavanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja)),
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– pomožni komunalni objekti (pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jaški, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok).
2. Zazidalna zasnova
Funkcionalna enota F1
Predvidena je ureditev obstoječih objektov, tako da se izvedejo vzdrževalna dela, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave. Dovoljena je tudi odstranitev dotrajanih objektov in gradnja novih oziroma nadomestnih objektov.
Vsi obstoječi legalno zgrajeni objekti lahko še naprej opravljajo obstoječe dejavnosti.
Novi oziroma nadomestni objekti pa bodo zgrajeni za potrebe centralnih dejavnosti in so v njih industrijske dejavnosti s skladišči ter kmetijske dejavnosti prepovedane.
Predvidena je tudi zunanja in komunalna ureditev zemljišča.
Funkcionalna enota F2
Predvidena je izgradnja treh objektov za potrebe poslovno trgovske dejavnosti.
Obstoječ objekt je predviden za obnovitev (rekonstrukcija, razdelitev na dve etaži, dozidava) in spremembo namembnosti v poslovno trgovsko dejavnost.
Predvidena je tudi izgradnja zunanje in komunalne ureditve zemljišča.
Funkcionalna enota F3
Predvidena je izgradnja objektov centralnih dejavnosti.
Predvidena je tudi izgradnja zunanje in komunalne ureditve zemljišča.
Predvidena izgradnja novih objektov v funkcionalni enoti F3 se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Funkcionalna enota F4
Predvidena je izgradnja objektov centralnih dejavnosti.
Predvidena je tudi izgradnja zunanje in komunalne ureditve zemljišča.
Predvidena izgradnja novih objektov v funkcionalni enoti F4 se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Funkcionalna enota F5
Predvidena je izgradnja objektov za šport, rekreacijo in prosti čas.
Predvidena je tudi izgradnja zunanje in komunalne ureditve zemljišča.
Predvidena izgradnja novih objektov v funkcionalni enoti F5 se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
3. Zasnova zunanje ureditve
Funkcionalna enota F1
Predvidena je rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka.
Predvidena je ureditev parkirnih mest za potrebe obstoječih objektov kot tudi za dopustne nove oziroma nadomestne objekte.
Funkcionalna enota F2
Predvidena je ureditev novega dostopa, izgradnja novega cestnega priključka, ki vodi do dvorišča in parkirišča predvidenih objektov in obstoječega objekta.
Prav tako je predvidena ureditev dveh dostopov do funkcionalnih enot F3 in F4. Predvidena je tudi ureditev dostopa in izgradnja dostopne poti do funkcionalne enote F5.
Predvidena je ureditev parkirnih mest za potrebe predvidenih objektov in obstoječega objekta.
Funkcionalna enota F3
Predvidena je ureditev novega dostopa do dvorišča in parkirišča predvidenih objektov.
Predvidena je ureditev parkirnih mest za potrebe predvidenih objektov.
Ob obodu na vzhodni strani med cono OPPN in obstoječimi stanovanjskimi objekti je predvidena zelena bariera. Prav tako je predvidena zelena bariera na zahodni strani med funkcionalno enoto F3 in funkcionalno enoto F2.
Funkcionalna enota F4
Predvidena je ureditev novega dostopa do dvorišča in parkirišča predvidenih novih objektov.
Predvidena je tudi ureditev dostopa in izgradnja dostopne poti do funkcionalne enote F5.
Funkcionalna enota F5
Predvidena je ureditev novega dostopa do dvorišča in parkirišča predvidenih novih objektov.
10. člen 
(regulacijski elementi) 
Dopustne objekte je dovoljeno postavljati le znotraj gradbene meje. Regulacijska linija predstavlja linijo območja ureditve OPPN.
Gradbeno mejo (GM) lahko presega komunalna in prometna ter energetska infrastruktura (pomožni komunalni objekti, dovozne poti, dvorišča, parkirišča, ograje, oporni zidovi, objekti za oglaševanje, zelena bariera) in obstoječ objekt 1 – O1 v funkcionalni enoti F1 ter obstoječa zidana ograja ob obstoječem objektu 1 – O1 v funkcionalni enoti F1.
Ograje in oporni zidovi so lahko postavljeni do meje zemljiških parcel, na katerih se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posegajo na sosednja zemljišča.
Za gradnjo objektov, ki so bližje kot 4,00 m od sosednje parcelne meje, je treba pridobiti soglasje lastnikov. Ograje se lahko postavijo tudi na mejo zemljiških parcel, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem pisno sporazumejo.
Za postavitev ograj ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
11. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
V vseh petih funkcionalnih enotah F1, F2, F3, F4 in F5 so dovoljeni naslednji nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe površine od 20 m2 do 50 m2 (od tega le nadstrešek, senčnica, lopa),
– oporni zidovi višine do 1,50 m,
– samostojno parkirišče do vključno 200 m2,
– objekt za oglaševanje, ki je dopusten le s soglasjem Občine Kamnik (oglasne površine nad 12 m2 do vključno 20 m2 in višine do vključno 6 m) in tudi s soglasjem Direkcije RS za infrastrukturo, če se bo objekt za oglaševanje nahajal v varovalnem pasu državne ceste.
V vseh petih funkcionalnih enotah F1, F2, F3, F4 in F5 so dovoljeni naslednji enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe površine do 20 m2 (od tega le nadstrešek, senčnica, lopa),
– pomožni objekt v javni rabi (stavbe: površina do 40 m2; gradbeno inženirski objekti: višina do 3,5 m),
– ograje višine do vključno 1,60 m,
– oporni zidovi višine do 0,50 m,
– rezervoarji za vodo prostornine do vključno 100 m3,
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvodnjavanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja)),
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (od tega le vodni zbiralniki),
– objekt za oglaševanje, ki je dopusten le s soglasjem Občine Kamnik (oglasne površine do vključno 12 m2 in višine do vključno 5 m) in tudi s soglasjem Direkcije RS za infrastrukturo, če se bo objekt za oglaševanje nahajal v varovalnem pasu državne ceste,
– pomožni komunalni objekti (pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jaški, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok).
12. člen 
(pogoji za oblikovanje novih objektov) 
Funkcionalna enota F1
Izbor materialov, barv in princip oblikovanja objektov mora biti usklajen med posameznimi objekti.
Strehe obstoječih objektov lahko ostanejo nespremenjene, lahko pa se jih rekonstruira, tako da so ravne – blag naklon, enokapne ali pa dvokapne z drugačnim naklonom kot obstoječe.
Strehe na novih objektih so lahko ravne – blag naklon, enokapne ali dvokapne.
Za fasade se lahko uporabi belo, odtenke sive barve ali naravne zemeljske barve.
Uporaba močnih sintetičnih barv ni dovoljena, razen za logotipe na označevalnih tablah in napisih.
Postavitev in oblikovanje napisov na objektih morata biti določena v arhitekturnih načrtih fasad.
Funkcionalna enota F2
Izbor materialov, barv in princip oblikovanja objektov mora biti usklajen med posameznimi objekti.
Strehe na novih objektih so lahko ravne – blag naklon, enokapne ali dvokapne.
Strehe obstoječih objektov lahko ostanejo nespremenjene, lahko pa se jih rekonstruira, tako da so ravne-blag naklon, enokapne ali pa dvokapne z drugačnim naklonom kot obstoječe.
Za fasade se lahko uporabi belo, odtenke sive barve ali naravne zemeljske barve.
Uporaba močnih sintetičnih barv ni dovoljena, razen za logotipe na označevalnih tablah in napisih.
Postavitev in oblikovanje napisov na objektih morata biti določena v arhitekturnih načrtih fasad.
Funkcionalna enota F3
Izbor materialov, barv in princip oblikovanja objektov mora biti usklajen med posameznimi objekti.
Strehe na novih objektih so lahko ravne – blag naklon, enokapne ali dvokapne.
Za fasade se lahko uporabi belo, odtenke sive barve ali naravne zemeljske barve.
Uporaba močnih sintetičnih barv ni dovoljena, razen za logotipe na označevalnih tablah in napisih.
Postavitev in oblikovanje napisov na objektih morata biti določena v arhitekturnih načrtih fasad.
Funkcionalna enota F4
Izbor materialov, barv in princip oblikovanja objektov mora biti usklajen med posameznimi objekti.
Strehe na novih objektih so lahko ravne – blag naklon, enokapne ali dvokapne.
Za fasade se lahko uporabi belo, odtenke sive barve ali naravne zemeljske barve.
Uporaba močnih sintetičnih barv ni dovoljena, razen za logotipe na označevalnih tablah in napisih.
Postavitev in oblikovanje napisov na objektih morata biti določena v arhitekturnih načrtih fasad.
Funkcionalna enota F5
Izbor materialov, barv in princip oblikovanja objektov mora biti usklajen med posameznimi objekti.
Strehe na novih objektih so lahko ravne – blag naklon, enokapne ali dvokapne.
Za fasade se lahko uporabi belo, odtenke sive barve ali naravne zemeljske barve.
Uporaba močnih sintetičnih barv ni dovoljena, razen za logotipe na označevalnih tablah in napisih.
Postavitev in oblikovanje napisov na objektih morata biti določena v arhitekturnih načrtih fasad.
13. člen 
(pogoji za oblikovanje zelenih površin) 
Za funkcionalno enoto F3 je določena ureditev zelene bariere ob vzhodni meji OPPN kot tudi ob zahodni strani funkcionalne enote F3.
Vse zelene površine na območju OPPN je treba urediti in zatraviti.
14. člen 
(stopnja izkoriščenosti zemljišča) 
FZ – faktor zazidanosti v območju OPPN je lahko največ 0,4.
FZP – faktor zelenih površin v območju OPPN je najmanj 0,20.
FI – faktor izrabe zemljišča v območju OPPN ni določen.
15. člen 
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
1. Tlorisi in višinski gabariti
Funkcionalna enota F1
Nove oziroma nadomestne objekte, ki so dopustni v 9. členu (načrtovani objekti in površine) OPPN pod funkcionalno enoto F1, se določi s projektno dokumentacijo.
Novi oziroma nadomestni objekti ne smejo presegati višine objekta + 12,00 m od tal (+/– 0,00 m).
Obstoječe legalne objekte se lahko dozida in nadzida, rekonstruira ter odstrani.
Funkcionalna enota F2
Predvidena je izgradnja treh objektov.
Novi objekti ne smejo presegati višine objekta + 10,00 m od tal (+/– 0,00 m).
Nov objekt 1 – O1
Tlorisna velikost 12,50 m x 10,00 m, etažnost P + 1, višina objekta ne sme presegati + 10,00 m od tal (+/– 0,00 m).
Nov objekt 2 – O2
Tlorisna velikost 51,40 m x 15,40 m, etažnost P, višina objekta ne sme presegati + 10,00 m od tal (+/– 0,00 m).
Nov objekt 3 – O3
Tlorisna velikost 30,00 m x 8,00 m, etažnost P, višina objekta ne sme presegati + 10,00 m od tal (+/– 0,00 m).
Obstoječ objekt – O4
Tlorisna velikost 16,50 m x 12,50 m, etažnost P + 1, višina objekta ne sme presegati + 10,00 m od tal (+/– 0,00 m).
Obstoječ objekt dozidava – O4
Tlorisna velikost 5,50 m x 3,60 m, etažnost P + 1, višina objekta ne sme presegati + 10,00 m od tal (+/– 0,00 m).
Funkcionalna enota F3
Nove objekte, ki so dopustni v 9. členu (načrtovani objekti in površine) OPPN pod funkcionalno enoto F3, se določi s projektno dokumentacijo.
Novi objekti ne smejo presegati višine objekta + 10,00 m od tal (+/– 0,00 m).
Funkcionalna enota F4
Nove objekte, ki so dopustni v 9. členu (načrtovani objekti in površine) OPPN pod funkcionalno enoto F4, se določi s projektno dokumentacijo.
Novi objekti ne smejo presegati višine objekta + 10,00 m od tal (+/– 0,00 m).
Funkcionalna enota F5
Nove objekte, ki so dopustni v 9. členu (načrtovani objekti in površine) OPPN pod funkcionalno enoto F5, se določi s projektno dokumentacijo.
Novi objekti ne smejo presegati višine objekta + 10,00 m od tal (+/– 0,00 m).
2. Višinske kote terena in pritličja.
Funkcionalne enote F1, F2, F3, F4, F5.
Gradnja na delu območja OPPN je v smislu poplavne nevarnosti ustrezna ob upoštevanju dejstev iz hidrološkega poročila.
Novi objekti na zemljiščih s parcelnimi številkami 131/8, 131/9, 131/10, 131/11, 131/12, 897/12-del, 897/4, 130/1-del, 128/4-del, 128/6, 127/2-del, 127/4-del, 938/2-del, 132/4, 131/7-del, 131/4, 897/13-del, vsa v k. o. 1897 – Nevlje, naj se izvedejo s pritličjem najmanj na koti 394,14 n.m.v. (kota obstoječih objektov), kar znaša najmanj kota Q100 + 0,26 m na obravnavani lokaciji gradnje.
Novi objekti na zemljiščih s parcelnimi številkami 132/3, 132/2, 131/3, vsa v k. o. 1897 – Nevlje, naj se izvedejo s pritličjem najmanj na koti 394,50 n.m.v.
Določena je minimalna nadmorska kota pritličja za pozidavo na območju OPPN.
Glede na dejavnost, ki se bo v novih objektih izvajala, se minimalna kota določi (dvigne) v skladu z veljavno zakonodajo.
Gradnja kleti na območju OPPN ni dovoljena.
16. člen 
(posegi na obstoječih objektih) 
Na obstoječih legalnih objektih v funkcionalnih enotah F1 in F2 so dovoljena vzdrževalna dela, rekonstrukcije, spremembe namembnosti v okviru dovoljene klasifikacije v posamezni funkcionalni enoti.
Obstoječim legalnim objektom v funkcionalni enoti F1 je dovoljena dozidava in nadzidava, obstoječemu objektu v funkcionalni enoti F2 pa je dovoljena dozidava in razdelitev na dve etaži.
Na obstoječem objektu z oznako O5 v funkcionalni enoti F1, katerega se del objekta nahaja v varovalnem pasu vodotoka, so na tem delu objekta dovoljena samo vzdrževalna dela, rekonstrukcije in spremembe namembnosti v okviru dovoljene klasifikacije v posamezni funkcionalni enoti brez dozidave in nadzidave. Na ostalem delu objekta z oznako O5 v funkcionalni enoti F1, kateri se ne nahaja v varovalnem pasu vodotoka, pa so dovoljene tudi dozidave in nadzidave.
17. člen 
(odstranitev objektov) 
Obstoječe objekte v funkcionalni enoti F1 je dovoljeno odstraniti.
IV. NAČRT PARCELACIJE 
18. člen
(načrt parcelacije) 
Območje OPPN vključuje zemljišča s parcelnimi številkami 131/8, 131/9, 131/10, 131/11, 131/12, 897/12-del, 897/4, 130/1-del, 128/4-del, 128/6, 127/2-del, 127/4-del, 938/2-del, 132/4, 132/3, 132/2, 131/3, 131/7-del, 131/4, 897/13-del, vsa v k. o. 1897 – Nevlje.
Predvidena je parcelacija zemljišča v območju OPPN tako, da bodo parcele v območju OPPN predstavljale vsaka svojo funkcionalno enoto.
Gradbene parcele objektov se določi v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V. ETAPNOST IZVEDBE 
19. člen
(etapnost gradnje) 
Izvajanje posegov v območju OPPN se izvaja etapno:
– prva etapa so posegi na obstoječem objektu in gradnja novih objektov z ureditvijo zelenih, prometnih, infrastrukturnih ter drugih utrjenih površin v funkcionalni enoti F2,
– investitor lahko v funkcionalni enoti F2 izvaja posege oziroma gradi objekte fazno glede na svoje potrebe v poljubnem časovnem zaporedju,
– druga etapa so posegi na obstoječih objektih oziroma gradnja novih oziroma nadomestnih objektov z ureditvijo zelenih, prometnih, infrastrukturnih ter drugih utrjenih površin v funkcionalni enoti F1,
– tretja etapa je gradnja skupne dovozne poti in komunalnih vodov za potrebe funkcionalne enote F5,
– četrta etapa je gradnja objektov z ureditvijo zelenih, prometnih, infrastrukturnih ter drugih utrjenih površin v funkcionalni enoti F5,
– peta etapa je gradnja objektov z ureditvijo zelenih, prometnih, infrastrukturnih ter drugih utrjenih površin v funkcionalni enoti F4,
– šesta etapa je gradnja objektov z ureditvijo zelenih, prometnih, infrastrukturnih ter drugih utrjenih površin v funkcionalni enoti F3.
Pred pozidavo oziroma gradnjo objektov znotraj OPPN mora biti izvedena vsa infrastruktura v območju državne ceste, potrebna za ustrezno navezavo na državno cesto (cestni priključki) in na morebitne infrastrukturne objekte v njej (vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon …).
Oba našteta omilitvena ukrepa iz 21. člena se mora izvesti pred gradnjo na območju OPPN.
Etape so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje in se lahko izvajajo v poljubnem časovnem zaporedju.
Parcelacija zemljišča v funkcionalni enoti F1 mora biti izvedena pred začetkom izvajanja etape za funkcionalno enoto F1.
Parcelacija zemljišča v funkcionalni enoti F2 mora biti izvedena pred začetkom izvajanja etape za funkcionalno enoto F2.
Parcelacija zemljišča v funkcionalni enoti F3 mora biti izvedena pred začetkom izvajanja etape za funkcionalno enoto F3.
Parcelacija zemljišča v funkcionalni enoti F4 mora biti izvedena pred začetkom izvajanja etape za funkcionalno enoto F4.
Parcelacija zemljišča v funkcionalni enoti F5 mora biti izvedena pred začetkom izvajanja etape za funkcionalno enoto F5.
Po končanju gradbenih del se na celotnem območju sanirajo začasne površine deponij materiala in zatravijo brežine ter preostale površine.
VI. VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV 
20. člen
(varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave) 
1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
2. Varstvo tal, vode in podzemne vode
Obravnavano območje OPPN ne leži na vodovarstvenem območju. Območje prečka vodotok, zato je bilo treba preveriti poplavnost območja. Območje, ki se ureja, leži po opozorilni karti erozije na plazljivem in erozijsko ogroženem območju.
Za območje OPPN je bil izdelan Geološki elaborat o erozijski ogroženosti terena projektanta GEOKO d.o.o., Kamnik, št. GEP-Kam-54-4209/19, september 2019.
Za območje OPPN je bilo izdelano Hidrotehnično poročilo projektanta Projektiranje in tehnično svetovanje, revizije, cenitve, Ivan Ramšak s.p., Velenje, št. 1002/2019, september 2019.
Za vsak poseg je treba v sklopu projektne dokumentacije DGD izdelati geološko-geomehansko poročilo, ki bo skladno z izdelanim Geološkim elaboratom o erozijski ogroženosti terena projektanta GEOKO d.o.o., Kamnik, št. GEP-Kam-54-4209/19, september 2019.
Prav tako je treba za vsak poseg v sklopu projektne dokumentacije DGD, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje.
Na podlagi izdelanega geološkega elaborata o erozijski ogroženosti terena mora izvajalec med urejanjem zagotoviti naslednje omilitvene ukrepe:
– Preperinski pokrov z rodovitnim delom se deponira na predhodno določena mesta.
– Po deponiji se izvede zaščita pred izpiranjem. Deponirani material se uporabi za sanacijo poškodovanih brežin.
– Tesnilne konstrukcije za zaščito brežin se izvedejo iz naravnih materialov glin, debeline 60 cm in minimalno 30 cm debelo zaščitno plastjo ali umetnih materialov, ko ni na razpolago primerne gline.
– Vse brežine se po končanih zemeljskih delih utrdi in zaščiti z vegetacijo in s tem prepreči erozijo.
– Ob vznožjih nasipov in brežin se med gradnjo izvedejo odvodnjevalni jarki.
– Na prizadetih območjih naj se uporabljajo tehnično brezhibna transportna sredstva in gradbeni stroji.
– Za primere razlitij nevarnih tekočin mora onesnaženi material (onesnažena tla) preiskati pooblaščena institucija (s pooblastilom MOP RS), tako da se lahko v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki določi ustrezen način deponiranja.
– Pri urejanju je dovoljena le uporaba materialov, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
– Humus mora izvajalec del odstraniti, premestiti in deponirati tako, da je izključeno onesnaženje z gorivi in motornimi olji oziroma z drugimi škodljivimi snovmi, predvsem pa mora poskrbeti, da v čim večjem obsegu obnovi humusni pokrov.
– Tla in podzemne vode sta medsebojno povezani prvini okolja, zato odpadnih vod ni dovoljeno odvajati v podtalje, oziroma jih je prej treba očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega mejnih vrednosti, določenih v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
Na podlagi izdelanega geološkega elaborata o erozijski ogroženosti terena mora izvajalec po ureditvi zagotoviti naslednje ukrepe:
– Vse brežine se vegetacijsko zaščiti, na mestih, kjer lahko pride do spodjedanja brežin je priporočena dodatna zaščita s skalometi, ureditev propustov za nasipi za komunikacijo meteornih vod.
– V primeru posegov v morfologijo vodotokov – posegi v morfologijo vodotokov niso dopustni.
– Oblikovanje nesimetričnih brežin s spremenljivim naklonom, izvedba renaturacije brežin, gospodarno ravnanje z odrivi in odkopi plodne zemlje.
Gradbena dela, navedena v geološkem elaboratu, v primeru, da se upoštevajo vsi navedeni zaščitni ukrepi, ne bodo poslabšala erozijske stabilnosti.
Ponikanje na lokaciji je možno ob izvedbi ustreznih ponikovalnic, ki se za vsak zgrajen objekt ustrezno projektirajo. Pri gradnji je potreben ustrezen geotehnični nadzor izvajanja del.
Na podlagi izdelanega Hidrološkega poročila je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Ob upoštevanju vseh ugotovitev in izračunov je območje OPPN varno pred nastopom visokih voda Q100. Odprta struga omogoča, da se vode pri pretoku Q100 varno odtekajo proti potoku Nevljica.
– Obstoječe struge se ne sme zasipavati oziroma drugače manjšati pretok voda v strugi.
– Obstoječo strugo je treba vzdrževati s košnjo, v strugi se ne sme zasajati stebelnih rastlin, postavljati ograj, ali kakršnihkoli drugih ovir. Iz struge je treba odstraniti obstoječa drevesa.
– Vse obstoječe zacevitve potoka v območju OPPN, ki so izvedene z betonskimi cevmi BC fi 100 cm je treba pred zazidavo območja OPPN odstraniti in vzpostaviti naravno strugo trapezne oblike – enakih oblik kot je obstoječa struga na mestu vtoka/iztoka.
– Gradnja na delu območja OPPN je v smislu poplavne nevarnosti ustrezna ob upoštevanju dejstev iz hidrološkega poročila. Novi objekti na zemljiščih s parcelno številko 131/8, 131/9, 131/10, 131/11, 131/12, 897/12-del, 897/4, 130/1-del, 128/4-del, 128/6, 127/2-del, 127/4-del, 938/2-del, 132/4, 131/7-del, 131/4, 897/13-del, vsa v k. o. 1897 – Nevlje, naj se izvedejo s pritličjem najmanj na koti 394,14 n.m.v. (kota obstoječih objektov), kar znaša najmanj kota Q100 +0,26 m na obravnavani lokaciji gradnje.
– Gradnja na delu območja OPPN je v smislu poplavne nevarnosti ustrezna ob upoštevanju dejstev iz hidrološkega poročila. Novi objekti na zemljiščih s parcelno številko 132/3, 132/2, 131/3, vsa v k. o. 1897 – Nevlje, naj se izvedejo s pritličjem najmanj na koti 394,50 n.m.v.
– Določena je minimalna nadmorska kota pritličja za pozidavo na območju OPPN. Glede na dejavnost, ki se bo v novih objektih izvajala, se minimalna kota določi (dvigne) v skladu z veljavno zakonodajo. Gradnja kleti na območju OPPN ni dovoljena.
– Pri gradnji na območju preostale poplavne nevarnosti so dovoljeni zasipi in zazidava v skladu z veljavno zakonodajo ter ni treba nadomeščanje poplavne kubature.
– V 5 m priobalnem pasu ob vodotoku se pri gradnji objektov, komunalnih vodov in zunanje ureditve sprotno odstranjuje izkopane zemljine, na teh parcelah se ne sme deponirati izkopnih, gradbenih ali kakršnihkoli drugih materialov, prepovedano je odlaganje vej, drevesnih ostankov in drv. Zunanja ureditev na 5 m priobalnem pasu ne sme segati izven obstoječih višinskih nivojev.
– Premostitveni objekti čez strugo potoka morajo biti dimenzionirani za pretoke Q500.
– Struga se na mestu odstranitve BC fi 100 cm cevi uredi na način, da se prepreči erozija, sonaravno uredi strugo in izboljša hidromorfološko stanje odseka. Iz teh razlogov sta dno struge in delno brežina utrjena s kamnometom iz lomljenca fi 25–fi 40 cm, zloženega na suho. Kamnomet je zložen na način, da ne predstavlja ravnih površin. Brežina nad kamnometom se humuzira, utrdi, zatravi in zaseje z grmovno drevesno živico.
Pri projektiranju je treba upoštevati smernice, ki jih je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode pod številko 35020-17/2018-3 z dne 6. 2. 2018.
5 m pas priobalnega zemljišča v območju OPPN je treba označiti in kotirati in mora biti odraz dejanskega stanja v naravi.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih voda mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vodo in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09, 64/12, 98/15) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15).
Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode.
Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, v kolikor ta obstaja oziroma zagotoviti priključek odpadnih voda v odpadnih voda na javni kanalizacijski sistem takoj, ko bo to mogoče.
Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvideva Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
Odvajanje odpadnih voda je treba urediti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je treba predvideti ponikanje, pri čemer morajo biti ponikovalna polja locirana izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Ponikovalna polja morajo biti locirana tudi izven območja varovalnega pasu vodotoka, razen enega obstoječega ponikovalnega polja v funkcionalni enoti F2, ki se lahko nahaja v varovalnem pasu vodotoka.
3. Varstvo zraka
Med gradnjo je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
4. Varstvo pred hrupom
V območju urejanja ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale večje obremenitve s hrupom, kot je dovoljeno. Dopustne so dejavnosti v skladu s predpisi, ki določajo mejne in kritične vrednosti kazalcev v okolju.
Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19) ter druge veljavne predpise s tega področja.
Območje OPPN se nahaja v III. območju varstva pred hrupom.
Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom.
Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa.
5. Varstvo naravne dediščine
Območje OPPN leži izven posebnega varstvenega območja (območje Natura 2000), izven območja daljinskega vpliva na posebno varstveno območje in izven zavarovanega območja.
6. Varstvo gozdov
Na območju OPPN in v njegovi bližini ni gozdnih rezervatov, varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. V neposredni bližini območja na južni strani je obstoječ gozdni prostor označen kot cona C: jahanje in vožnja s kolesi možna po strokovni presoji.
Gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih mora ostati neovirano. Do njih je treba zagotoviti neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo. Ohraniti je treba stare ali zgraditi nove vlake, gozdne ceste, prostore za skladiščenje lesa.
Odvečni odkopani material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je treba vkopati v zasip.
Pri novih zasaditvah v sklopu zunanje ureditve ob objektu naj bo upoštevan izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Upoštevati je treba omejitve vnosov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin.
Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda na sosednjih zemljiščih je z gradnjo prizadete gozdne površine po posegu treba sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Potrebna je sanacija novonastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novonastalih brežin, vkopov in nasipov. Sanacija se izvede z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
7. Ohranjanje kulturne dediščine
Območje OPPN ne posega na registrirane enote kulturne dediščine.
Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajale iz varstvenih režimov kulturne dediščine, ni. Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheološki ostalin treba Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki lastnika zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII. OBRAMBA TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM 
21. člen
(obramba ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom) 
Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– ustrezne odmike med parcelami in objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila.
Požarna varnost okoliških objektov se zaradi izvedbe OPPN ne bo spreminjala. V času gradnje in po njej bo zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba opredeliti in upoštevati vse naravne omejitve (poplavnost, erozivnost ter plazovitost terena) in cono potresne ogroženosti, ki je na karti potresne nevarnosti definirana s projektivnim pospeškom tal 0,175 g (Atlas okolja MOP ARSO) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve oziroma način gradnje ali navesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave glede poplavnosti, erozivnosti in plazovitosti, ki bodo podale ustrezne ukrepe.
Na podlagi izdelanega Hidrološkega poročila je treba upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
– Vse obstoječe zacevitve potoka v območju OPPN, ki so izvedene z betonskimi cevmi BC fi 100 cm je treba pred zazidavo območja OPPN odstraniti in vzpostaviti naravno strugo trapezne oblike – enakih oblik kot je obstoječa struga na mestu vtoka/iztoka.
– Struga se na mestu odstranitve BC fi 100 cm cevi uredi na način, da se prepreči erozijo, sonaravno uredi strugo in izboljša hidromorfološko stanje odseka. Iz teh razlogov sta dno struge in delno brežina utrjena s kamnometom iz lomljenca fi 25–fi 40 cm, zloženega na suho. Kamnomet je zložen na način, da ne predstavlja ravnih površin. Brežina nad kamnometom se humuzira, utrdi, zatravi in zaseje z grmovno drevesno živico.
Zgoraj našteta omilitvena ukrepa se morata izvesti pred gradnjo na območju OPPN.
VIII. PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
22. člen 
(prometno urejanje) 
1. Priključitev na javno cestno omrežje
Uvoz in izvoz na območje OPPN bo omogočen iz obstoječe državne ceste R2 – regionalne ceste II. reda 1349 (Kamnik–Ločica), ki poteka po zemljiščih s parcelno številko 897/13, 897/12, 897/4, 178/4, 177/4, 176/10, 174/5, vsa v k. o. 1897 – Nevlje.
Uvoz in izvoz iz obstoječe državne ceste R2 – regionalne ceste II. reda 1349 (Kamnik–Ločica) na območje OPPN je bil izdelan na podlagi Elaborata kapacitetne analize številka, PROVIA d.o.o., Novo Mesto, št. PR408-STU-P, maj 2018, s katerim je bilo preverjeno delovanje tako novega kot obstoječega cestnega priključka oziroma so bile upoštevane zahteve iz predhodnega mnenja Direkcije RS za infrastrukturo številka 37167-124/2018-14 z dne 18. 5. 2018.
Prav tako je bila izdelana Strokovna podlaga prometne ureditve priključevanja območja OPPN na državno cesto R2 – regionalne ceste II. reda 1349 (Kamnik–Ločica), od km 1,150 do km 1,330 desno, marec 2018, JUKUM d.o.o., Šmartno pri Litiji.
Funkcionalna enota F1
Uvoz in izvoz iz funkcionalne enote F1 bo urejen preko rekonstruiranega obstoječega uvoza iz državne ceste R2 – regionalne ceste II. reda 1349 (Kamnik–Ločica).
Za priključevanje Funkcionalne enote F1 na državno cesto R2 – regionalno cesto II. reda 1349 (Kamnik–Ločica) se na podlagi projektnih pogojev Direkcije RS za ceste izdela PGD/PZI projekt priključka, ter se nanj pridobi soglasje Direkcije RS za ceste.
Funkcionalna enota F2, F3, F4, F5
Uvoz in izvoz iz funkcionalnih enot F2, F3, F4 in F5 bo urejen preko novega uvoza iz državne ceste R2 – regionalne ceste II. reda 1349 (Kamnik–Ločica).
Za dostop do funkcionalne enote F5 se uredi novo dostopno pot preko funkcionalne enote F2 in funkcionalne enote F4.
Za priključevanje funkcionalnih enot F2, F3, F4 in F5 na državno cesto R2 – regionalno cesto II. reda 1349 (Kamnik–Ločica) se na podlagi projektnih pogojev Direkcije RS za ceste izdela PGD/PZI projekt priključka, ter se nanj pridobi soglasje Direkcije RS za ceste.
2. Mirujoči promet
Mirujoči promet se zagotovi z ustreznim številom parkirnih mest. V skladu z določili Občinskega prostorskega načrta Občine Kamnik (OPN) je treba projektirati in urediti parkirna mesta ter prostor za manipulacijo vozil.
Funkcionalna enota F1
V Funkcionalni enoti F1 se število potrebnih parkirnih mest določi v projektu za gradbeno dovoljenje.
Po določilih OPN Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15 in 70/17) je treba urediti:
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe
– za stanovanje do 35 m2 neto tlorisne površine 1 PM + 1 PM na tri stanovanja za obiskovalce
– za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 neto tlorisne površine 1,5 PM + 1 PM na tri stanovanja za obiskovalce
– za stanovanje nad 61 m2 neto tlorisne površine 2 PM + 1 PM na tri stanovanja za obiskovalce
121 Gostinske stavbe
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) 1 PM/1 sobo
– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice 1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta ne manj kot 5 PM
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) 1 PM/10 postelj
122 Poslovne in upravne stavbe
– 12201 Stavbe javne uprave 1 PM/30 m2 BTP
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) 1 PM/30 m2 BTP
– 12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) 1 PM/30 m2 BTP
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
– 12301 Trgovske stavbe (trgovski lokal pod 100 m2) 1 PM/30 m2 BTP ne manj kot 2 PM
– 12301 Trgovske stavbe (trgovina med 100 in 500 m2) 1 PM/50 m2 BTP ne manj kot 4 PM
– 12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) 1 PM/80 m2 BTP ne manj kot 2 PM
– 12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2) 1 PM/35 m2 BTP
– 12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2) 1 PM/30 m2 BTP
– 12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) 1 PM/40 m2 BTP
– 12301 Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) 1 PM/25 m2 BTP
Funkcionalna enota F2
V Funkcionalni enoti F2 se število potrebnih parkirnih mest določi v projektu za gradbeno dovoljenje.
Po določilih OPN Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15 in 70/17) je treba urediti:
12201 Stavbe javne uprave
– 1 PM/30 m2 BTP
12203 Druge poslovne stavbe
– 1 PM/30 m2 BTP
12301 Trgovske stavbe
– 12301 Trgovske stavbe (trgovski lokal pod 100 m2) 1 PM/30 m2 BTP ne manj kot 2 PM
– 12301 Trgovske stavbe (trgovina med 100 in 500 m2) 1 PM/50 m2 BTP ne manj kot 4 PM
– 12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) 1 PM/80 m2 BTP ne manj kot 2 PM
Parkirna mesta za osebna vozila se za potrebe Funkcionalne enote F2 lahko zagotovi tudi v Funkcionalni enoti F4.
Funkcionalne enote F3, F4, F5
V Funkcionalnih enotah F3, F4, F5 se število potrebnih parkirnih mest določi v projektu za gradbeno dovoljenje.
Po določilih OPN Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15 in 70/17) je treba urediti:
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
– 1 PM/stanovanje + 20 % za obiskovalce
11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (dijaški, mladinski domovi in ipd.) 1 PM/10 postelj + 20 % za obiskovalce
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (študentski domovi) 1 PM/4 postelje + 20 % za obiskovalce
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za ostarele, varna hiša) 1 PM/5 postelj + 50 % za obiskovalce
121 Gostinske stavbe
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) 1 PM/1 sobo
– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice 1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta ne manj kot 5 PM
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) 1 PM/10 postelj
122 Poslovne in upravne stavbe
– 12201 Stavbe javne uprave 1 PM/30 m2 BTP
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) 1 PM/30 m2 BTP
– 12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) 1 PM/30 m2 BTP
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
– 12301 Trgovske stavbe (trgovski lokal pod 100 m2) 1 PM/30 m2 BTP ne manj kot 2 PM
– 12301 Trgovske stavbe (trgovina med 100 in 500 m2) 1 PM/50 m2 BTP ne manj kot 4 PM
– 12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) 1 PM/80 m2 BTP ne manj kot 2 PM
– 12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2) 1 PM/35 m2 BTP
– 12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2) 1 PM/30 m2 BTP
– 12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) 1 PM/40 m2 BTP
– 12301 Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) 1 PM/25 m2 BTP
126 Stavbe splošnega družbenega pomena
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija) 1 PM/5 sedežev
– 12620 Muzeji in knjižnice 1 PM/80 m2 BTP.
23. člen 
(komunalno in energetsko urejanje) 
1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v ureditvenem območju so:
– novi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov,
– komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo praviloma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase komunalnih in energetskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
– glede na veliko gostoto komunalnih vodov je na krajših odsekih možen potek komunalnih vodov v isti trasi samo z vertikalnim odmikom po pogojih posameznih upravljavcev,
– obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov,
– dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje,
– možna je namestitev sončnih sprejemnikov na strešinah in južnih fasadah objektov za pridobivanje obnovljivih virov energije.
2. Vodovod
Načrtovane objekte je treba priključiti na obstoječe in novo vodovodno omrežje in zagotoviti požarno varnost.
Za vsako funkcionalno enoto F1, F2, F3, F4, F5 bo predvidena vsa potrebna komunalna infrastruktura, ki bo napajala obstoječe in nove objekte.
Napajanje objektov bo zagotovljeno preko vodovodnih priključkov ustreznih dimenzij iz predvidenih vodomernih jaškov. Vodomerni jaški morajo biti na stalno dostopnih mestih.
3. Kanalizacija
Na obravnavanem območju je obstoječa fekalna kanalizacija DN 250, ki poteka po zahodni strani območja OPPN.
Vsi obstoječi in novi objekti morajo biti priključeni na javno fekalno kanalizacijo.
Padavinske vode s streh se morajo odvajati v ponikanje. Prav tako je treba preko lovilcev odvajati meteorno vodo iz utrjenih površin v ponikanje.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti.
Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničinimi pogoji. Dimenzije kanalov se določi na podlagi podatkov o obremenitvah v posameznem objektu.
Za vsako funkcionalno enoto F1, F2, F3, F4, F5 bo predvidena vsa potrebna komunalna infrastruktura, ki bo napajala obstoječe in nove objekte.
4. Elektroenergetsko omrežje
Objekti v območju OPPN bodo priključeni na elektroenergetsko omrežje v območju OPPN, z navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje.
Za vsako funkcionalno enoto F1, F2, F3, F4, F5 bo predvidena vsa potrebna komunalna infrastruktura, ki bo napajala obstoječe in nove objekte.
Priključno merilne omarice morajo biti locirane na stalno dostopnih mestih.
5. Telekomunikacijsko omrežje in kabelsko omrežje
Objekti v območju OPPN bodo priključeni na telekomunikacijsko omrežje v območju OPPN, z navezavo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje.
Za vsako funkcionalno enoto F1, F2, F3, F4, F5 bo predvidena vsa potrebna komunalna infrastruktura, ki bo napajala obstoječe in nove objekte.
6. Ogrevanje
Znotraj območja OPPN v vseh funkcionalnih enotah F1, F2, F3, F4, F5 je predviden individualni način ogrevanja. Lahko je ogrevanje na plin ali toplotno črpalko ali kombinacija obojega.
7. Ravnanje z odpadki
Ravnanje s komunalnimi odpadki mora biti v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kamnik.
Zbirno mesto za odpadke mora biti ustrezno urejen prostor v objektu ali v bližini objekta na stavbni parceli. Odpadki se morajo odlagati v tipizirane posode za odpadke in le te ne smejo biti na javnih površinah.
Prevzemno mesto mora biti ustrezno urejen prostor, od koder bo izvajalec lahko redno odvažal odpadke. Prevzemno mesto se mora nahajati ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste oziroma ob vozni poti smetarskega vozila. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov ne sme biti ovir, ki bi onemogočale enostavno premikanje posod za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (robniki, stopnice, škarpe, korita in podobno). Za enostavno premikanje so posode opremljene s kolesi.
Mesta določijo izvajalci v soglasju s povzročitelji odpadkov.
Zbirna mesta za odpadke morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Na izdelan PGD je treba pridobiti soglasje upravljavca.
Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah.
Dovozna pot do prevzemnega mesta mora prenesti osne obremenitve komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste.
Najmanjša svetla višina dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti 4 m, najmanjša svetla širina dostopne poti pa 3 m.
Za vsak stanovanjski objekt naj se zagotovi dovolj prostora za namestitev posod za ločeno zbiranje naslednjih vrst komunalnih odpadkov:
– mešanih komunalnih odpadkov: odvoz na 14 dni,
– mešane komunalne embalaže: odvoz na 14 dni in
– opcijsko biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov: odvoz na 7 dni (v primeru, da uporabnik tovrstnih odpadkov ne bo kompostiral v lastnem vrtu).
Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo, v kateri določijo način zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
Navedene osebe morajo pogodbo sklenitvi v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja, najkasneje pa v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti oziroma od pridobitve pravice do uporabe objekta. Zagotovi naj se dovolj prostora za namestitev posod za ločeno zbiranje različnih frakcij odpadkov, ki bodo nastajali v procesu obratovanja objekta, vsekakor pa za:
– mešane komunalne odpadke (klas. št. 20 03 01): odvoz na 7 oziroma 14 dni in
– mešane komunalne embalaže (klas. št. 15 01 06): odvoz na 7 oziroma 14 dni.
V stanovanjskih soseskah je treba urediti zbiralnico ločenih frakcij (ti. ekološki otoki), in sicer na vsakih 500 prebivalcev. Na posamezni zbiralnici ločenih frakcij so nameščeni najmanj zabojniki volumna 1100 l za ločeno zbiranje plastenk in pločevink, papirja in kartona ter kartonske embalaže in steklene embalaže. Na lokaciji se lahko namesti tudi embalaža za ločeno zbiranje odpadnih oblačil in tekstila, drobne odpadne električne in elektronske opreme in odpadnih jedilnih olj. Za namestitev navedene embalaže je treba zagotoviti prostor v velikosti od 11 do 15 m2.
V primeru gradnje večstanovanjskih objektov naj se zagotovi dovolj prostora za namestitev posod za ločeno zbiranje naslednjih vrst komunalnih odpadkov:
– mešanih komunalnih odpadkov: odvoz na 7 dni,
– mešane komunalne embalaže: odvoz na 7 dni in
– biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov: odvoz na 7 dni.
Zbirno prevzemno mesto mora biti ograjeno (zamreženo) in zaklenjeno, da so zagotovljeni optimalni pogoji za ločeno zbiranje odpadkov (onemogočeno raznašanje odpadkov v okolico, onemogočen dostop živali …) in da je preprečeno odlaganje odpadkov s strani tretjih oseb.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE 
24. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
Investitor in izvajalci morajo med gradnjo zagotoviti prometno varnost ter kakovost bivalnega okolja, zato morajo:
– organizirati promet tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala in da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter infrastrukturne vode takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– paziti, da niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom,
– sanirati zaradi gradnje poškodovane objekte ter pripadajoče ureditve in naprave, kar je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja,
– zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju,
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela,
– material od izkopa gradbene jame je treba deponirati na trajno deponijo ali uporabiti za nasutje.
25. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
1. Tlorisni gabariti
Pri horizontalnih gabaritih je dopustno odstopanje ± 1 m, vendar objekt ne sme segati izven GM. Odstopanje navznoter je lahko tudi večje, če je utemeljeno z arhitekturno zasnovo stavb in zunanje ureditve.
2. Prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske ureditve
Dopustne so spremembe potekov in lokacij posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprav OPPN ni bilo mogoče predvideti.
Dopustne so spremembe lokacije prometne ureditve za mirujoči promet. Prometne površine v Funkcionalni enoti F2 se lahko uredijo tudi drugače.
X. KONČNE DOLOČBE 
26. člen
(vpogled v OPPN) 
OPPN je na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik, Upravne enote Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.
27. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3505-9/2017-5/1
Kamnik, dne 20. novembra 2019
Župan 
Občine Kamnik 
Matej Slapar