Uradni list

Številka 71
Uradni list RS, št. 71/2019 z dne 29. 11. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 71/2019 z dne 29. 11. 2019

Kazalo

3183. Odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča Gradišče nad Bašljem za kulturni spomenik državnega pomena, stran 8644.

  
Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja
O D L O K 
o razglasitvi Arheološkega najdišča Gradišče nad Bašljem za kulturni spomenik državnega pomena 
1. člen 
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Bašelj – Arheološko najdišče Gradišče (EŠD 5547).
(2) Enota iz prejšnjega odstavkaima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija, najdišče poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških arheoloških ostalin ter kot prostorska dominanta.
(3) Enota iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z arheološkimi in krajinsko-arhitekturnimi vrednotami.
(4) Enota iz prvega odstavka tega člena se razglasi z namenom, da se ohrani avtentičnost arheološkega najdišča, poveča njegova prepoznavnost in zagotovi javna kulturna raba.
2. člen 
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
– na izbrani lokaciji pod Storžičem je bila v pozni antiki (5. in 6. stoletje) pozidana naselbina, velika okoli 50 x 100 metrov. Strateški položaj arheološkega najdišča na skalnem vrhu in terasastih pobočjih vzpetine Gradišče izkazuje izrazito vojaški pomen postojanke, ki je verjetno nadzorovala pot čez Bašeljski preval na Koroško;
– s kamnitim obzidjem utrjena postojanka na Gradišču, ki je bila konec 6. stoletja nasilno uničena, je med najpomembnejšimi najdišči ponovno poseljene lokacije med 8. in 10. stoletjem in eno najpomembnejših najdišč zgodnjesrednjeveške Karniole (Kranjske);
– številčne in izjemne železne ter bronaste najdbe, še posebno pokositreni oziroma pozlačeni deli vojaške in konjske opreme kažejo vpliv frankovske države ter pričajo o prisotnosti karniolskega plemstva na tej lokaciji;
– ostaline na Gradišču so dragocen arheološki vir informacij o zgodovinskem dogajanju in povezovanju zgodnjesrednjeveške Karniole s sočasnim slovanskim svetom, predvsem na Velikomoravskem in Hrvaškem.
3. člen 
(1) Spomenik obsega nepremičnine:parcele št.1718/3 (del vodotoka Belica vzdolž ob parcelah št. 202 in 203, obe k. o. 2084 BELA), 249, 250, 251/4 (južni del parcele, do južne meje parcele št. 251/3, k. o. 2084 BELA), 251/5 (južni del parcele, do jugozahodnega vogala parcele št. 251/6, k. o. 2084 BELA), 260/1 (osrednji del parcele, severno nad parcelo št. 260/10, k. o. 2084 BELA), 260/2, 260/3, 260/4, 260/5 (severni del parcele, do severnega vogala parcele št. 260/7, k. o. 2084 BELA), vse k. o. 2084 BELA.
(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 15. januarja 2004, Uradni list RS, št. 11/04; datoteka z dne 3. julija 2018; izvorno merilo 1:2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).
4. člen 
Varovane sestavine spomenika so:
– lokacija arheološkega najdišča,
– avtentična materialna substanca: ostaline grajenih struktur in zemeljske plasti,
– tloris naselbine ter posameznih objektov,
– vse arheološke ostaline, starejše od 100 let.
5. člen 
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje arheoloških ostalin, plasti in konteksta,
– varovanje pred posegi in rabo, ki lahko poškodujejo arheološke plasti ali spreminjajo arhitekturne in krajinske sestavine,
– ohranjanje in varovanje lokacije in njenih vedutnih pogledov,
– ohranjanje namembnosti kot znanstveno-raziskovalnega rezervata,
– ohranjanje arheoloških, arhitekturnih in krajinskih sestavin,
– ohranjanje avtentične materialne substance,
– redno in strokovno vzdrževanje (košnja, preprečevanje divjega zaraščanja; kjer se vegetacija ne čisti, naj se ohranja vegetacija skalnih razpok),
– reden in strokoven monitoring,
– spomenik je dostopen javnosti in vključen v oglede le v meri, ki ne ogroža njegovih varovanih sestavin in posega v pravice lastnikov v najmanjšem možnem obsegu,
– prepovedana je gradnja ali nadelava novih poti in drugih gozdnih prometnic, postavljanje ali gradnja stalnih ali začasnih objektov in nosilcev reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje spomenika,
– prepovedano je odkopavati in zasipavati ali kako drugače nepooblaščeno posegati v teren oziroma zemeljske plasti,
– prepovedano je pobirati površinske arheološke ostaline,
– prepovedano je nepooblaščeno iskanje arheoloških ostalin in uporaba iskalnikov kovin in drugih tehničnih sredstev za te namene,
– prepovedano je izkoriščanje mineralnih surovin.
6. člen 
Za vse posege v kulturni spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno izpolniti kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje Zavoda.
7. člen 
Spomenik se lahko označi s predpisano oznako, tako da ta ne krni arheološkega najdišča.
8. člen 
Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.
9. člen 
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
KONČNA DOLOČBA 
10. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00716-8/2019
Ljubljana, dne 28. novembra 2019
EVA 2018-3340-0009
Vlada Republike Slovenije 
Marjan Šarec 
predsednik