Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/2019 z dne 22. 11. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/2019 z dne 22. 11. 2019

Kazalo

3097. Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe distribucije toplote v Občini Postojna, stran 8343.

  
Na podlagi 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),32., 36. in 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (Uradni list EU L 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1–64), 16. in 95. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Postojna (Uradni list RS, št. 105/08, 48/18) je Občinski svet Občine Postojna na 9. redni seji dne 6. 11. 2019 sprejel
O D L O K 
o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe distribucije toplote v Občini Postojna 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se določa način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe distribucije toplote v Občini Postojna (v nadaljevanju: javna služba).
(2) Odlok iz prvega odstavka je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(3) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje dvajset (20) let izvajalcu, izbranem na javnem razpisu, izvedenem v skladu z določbami tega odloka (v nadaljevanju: koncesionar) in skladno s predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij.
(4) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
2. člen 
(pojmi in izrazi v odloku) 
(1) Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
– koncedent: je Občina Postojna;
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa Energetski zakon.
3. člen 
(način podelitve koncesije) 
(1) V Občini Postojna se javna služba iz 1. člena tega odloka izvaja s podelitvijo enotne koncesije pravni ali fizični osebi pod pogoji, določenimi v tem odloku.
(2) Koncesija za opravljanje javne službe se podeli na podlagi javnega razpisa.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 
4. člen 
(vsebina javne službe) 
(1) Vsebino in dejavnosti, ki jih zajema javna služba iz 1. člena, podrobneje določajo zakon in podzakonski predpisi.
(2) Predpisi, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina javne službe po tem odloku, so sestavni del tega koncesijskega razmerja in ga dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.
(3) Javna služba poleg vsebine, določene z zakonom in pozakonskimi predpisi obsega:
1. zagotovitev dobave toplote iz obnovljivih virov energije na celotnem območju izvajanja koncesije,
2. izgradnjo distribucijskega omrežja za izvajanje distribucije na območje naselji Postojna in Stara vas,
3. upravljanje, vzdrževanje in redno pregledovanje delovanja distribucijskih omrežij in objektov ter naprav za izvajanje javne službe,
4. tekoče in investicijsko vzdrževanje tako, da je zagotavljeno optimalno tehnično delovanje in je ekonomska učinkovitost distribucijskega omrežja, ter vzdrževalna dela v javno korist,
5. intervencije na objektih in napravah,
6. vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte in naprave,
7. vodenje katastra,
8. priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih in omrežju,
9. vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih.
5. člen 
(koncesionarjev pravni monopol) 
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na območju, za katerega se po tem odloku podeljuje koncesija izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka.
(2) Koncesionar, je edini izvajalec javne službe na območju, za katerega se po tem odloku podeljuje koncesija in mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun ter nosi celotno operativno tveganje izvajanja koncesije, ki vključuje tveganja, povezana s povpraševanjem in dejansko izpostavljenost tržnim nepredvidljivostim. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije na dosegajo načrtovanih, če je koncesionar izpolnil vse svoje obveznosti.
(3) Koncesionar je dolžan zagotavljati uporabnikom neprekinjeno in kvalitetno opravljanje javne službe v skladu s predpisi, zlasti ob upoštevanju določb veljavnega Energetskega zakona in drugih opredpisov, ki urejajio področje distribucije toplote.
(4) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
(5) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij.
6. člen 
(ločeni računovodski izkazi) 
(1) Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost distribucije toplote, proizvodnjo toplote in ostale dejavnosti.
(2) Ob izpolnitvi dane zahteve in drugih pogojev, ki jih določa zakon, lahko koncesionar v času trajanja koncesije opravlja tudi druge dejavnosti.
7. člen 
(območje izvajanja javne službe) 
(1) Javna služba se izvaja v Občini Postojna na območju mesta Postojna in naselja Stara vas, kakor so označene na digitalni ortofoto karti z vrisanimi mejami naselij, ki je priloga tega odloka.
(2) Uporabniki storitev javne službe so pravne in fizične osebe, ki so lastniki ali investitorji objektov na območju iz prvega odstavka tega člena in ki sklenejo s koncesionarjem ustrezno pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje in pogodbo o dobavi toplote.
(3) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.
(4) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe iz 1. člena tega odloka. Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(5) Uporaba storitev javne službe v občini ni obvezna.
8. člen 
(infrastruktura javne službe) 
(1) Objekti, naprave in oprema, ki sestavljajo infrastrukturo javne službe, ki jih tekom izvajanja koncesije zgradi koncesionar, so tako v času trajanja koncesije kot tudi po njenemu prenehanju last koncedenta, v kolikor ni s koncesijsko ali drugo pogodbo med koncedentom in koncesionarjem drugače določeno.
(2) Infrastruktura javne službe iz prejšnjih odstavkov so tisti objekti, naprave in oprema, ki jih kot infrastrukturo javne službe distribucije toplote določa Energetski zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.
III. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 
9. člen 
(obveznosti koncesionarja) 
(1) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
– v javnem interesu, kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu izvajati javno službo v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za racionalno rabo energije;
– na poziv koncedenta, medobčinskega inšpektorata in redarstva, policije in gasilcev zagotavljati interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan, vse dni v letu;
– izvajati notranjo kontrolo dela, dnevno kontrolo na terenu;
– zagotavljati nujno oskrbo s toploto za upravičene odjemalce v skladu z Energetskim zakonom;
– zagotoviti sistem nadzora obratovanja sistema daljinskega ogrevanja, ki omogoča optimalno termično in hidravlično obratovanje sistema;
– izdelati sistemska obratovalna navodila in splošne pogoje v skladu z Energetskim zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi in splošnimi akti;
– opravljanje vseh drugih nalog, ki so skladno s predpisi določene za izvajalca dejavnosti distribucije toplote;
– glede na potrebe izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki služi javni službi, na poziv koncedenta pripraviti strokovne podlage oziroma izhodišča za načrtovanje razvoja, v postopku priprave prostorskih aktov in pri drugih razvojnih planih;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev v skladu z veljavno metodologijo;
– sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo storitev javne službe, ki je predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– odločati v upravnem postopku o vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javne službe ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
– pripravljati letne (do 15. 10. za naslednje leto) in dolgoročne programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe;
– svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
– voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah;
– ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov;
– omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije;
– uporabnikom zagotoviti kontaktno točko v skladu z Energetskim zakonom, enkrat letno v jasni in razumljivi obliki podati informacije o veljavni ceni in druge inforamcije v skladu z Energetskim zakonom.
(2) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe se šteje predvsem izpad ogrevanja ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost. Koncesionar je dolžan napake in okvare odpraviti v roku 12 ur, manj pomembne okvare posameznih naprav pa v roku 7 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.
(3) Če zakon ne določa drugače, koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme negativno ali moteče vplivati na opravljanje te javne službe.
10. člen 
(vodenje katastra javne službe) 
(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe.
(2) Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh. Koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, mora kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 6 mesecev po izgradnji daljinskega sistema.
(3) Kataster vsebuje baze podatkov o objektih distribucijskega sistema (jaški, razcepi, potek trase toplovoda, prehod toplovodnega omrežja v objekte …), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju.
(4) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last koncesionarja. Vodi se grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
(5) Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno.
IV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE 
11. člen 
(viri financiranja) 
(1) Javna služba se financira:
– s ceno toplote za daljinsko ogrevanje iz distribucijskih sistemov,
– iz drugih virov.
(2) Cena toplote se določi v postopku javnega razpisa.
(3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za predlaganje cen storitev javne službe, izhajajoč iz določb predpisov, ki te cene regulirajo (skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev javne službe oziroma drugim predpisom ali splošnim aktom), ter iz svoje prijave, dane na javnemu razpisu za izbor koncesionarja.
(4) Organ, ki v imenu koncedenta po tem odloku sprejme cene, določa zakon ali odlok.
12. člen 
(koncesijska dajatev) 
(1) Koncesionar je za opravljanje koncesije koncedentu dolžan plačevati koncesijsko dajatev, in sicer v višini 2 % od skupnih stroškov obratovanja in proizvodnje toplote vsake MWh toplotne energije distribuirane po distribucijskem omrežju na območju, kjer koncesionar opravlja dejavnost.
(2) Sredstva bo koncesionar nakazoval kvartalno, in sicer do 15. 4., 15. 7., 15. 10. in 15. 1. za tri mesece nazaj na račun koncedenta, glede na dejansko količino prodanih MWh ur toplotne energije v posameznem obdobju.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR 
13. člen 
(status koncesionarja) 
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 14. člena tega odloka in druge pogoje, ki jih določa zakon. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2) Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki skupaj nastopajo kot enoten prijavitelj (konzorcij), in ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili določeno pravno-organizacijsko obliko, ki jih bo pravno združevala in s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo. V primeru nastopanja prijavitelja skupaj s podizvajalcem, s katerim dokazuje izpolnjevanje pogojev in meril (14., 16., 17. in 25. člen) nove pravno-organizacijske oblike ni potrebno ustanoviti.
(3) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavrnejo.
14. člen 
(pogoji za izbiro koncesionarja) 
(1) V prijavi za pridobitev koncesije mora prijavitelj z dokazili iz 47. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah dokazati, da pri njem niso podani razlogi za izključitev iz 45. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, vključno z razlogi iz šestega odstavka tega člena, oziroma razlogi za izključitev iz drugega predpisa, ki bi nadomestil 45. člen Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(2) V prijavi za pridobitev koncesije mora prijavitelj z dokazili iz 47. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
2. da ima vsa potrebna upravna dovoljenja za izvajanje javne službe, za katero oddaja prijavo in izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje te javne službe, ki so določeni s predpisi, ki urejajo vsebino javne službe;
3. da je samostojno, skupaj s člani konzorcija ali s podizvajalci sposoben zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi;
4. da je finančno in poslovno usposobljen zagotavljati izvajanje javne službe;
5. da je kadrovsko usposobljen za vodenje katastra;
6. da razpolaga z ustrezno infrastrukturo, prostori in opremo za izvajanje javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost javne službe;
7. da razpolaga s kotlovnico oziroma z vso potrebno opremo za proizvodnjo toplote za vsako naselje, ki predstavlja območje izvajanja koncesije ali z zemljiščem, na katerem je mogoča izgradnja take kotlovnice ali predloži pogodbo oziroma kako drugače zanesljivo dokaže, da bo ves čas trajanja koncesije sposoben zagotavljati toploto iz obnovljivih virov energije za distribucijo na celotnem območju izvajanja koncesije;
8. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe;
9. da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči Občini Postojna, uporabnikom ali tretjim osebam;
10. da predloži načrt distribucije z natančnim prikazom prostorske umestitve kotlovnice in distribucijskega omrežja ter druge infrastrukture javne službe v prostor in terminski plan izvedbe;
11. da predloži osnutek poslovnega načrta v skladu z veljavno zakonodajo, ki vsebuje tudi vse podatke o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika;
12. da ima ustrezna strokovna priporočila, in sicer najmanj eno potrjeno referenco za izvajanje dejavnosti, za katero se prijavlja, na območju, primerljivem z območjem koncesije iz tega odloka;
13. da izpolnjuje druge pogoje za sodelovanje, določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje koncesij in tem odlokom.
VI. JAVNI RAZPIS 
15. člen 
(oblika in postopek javnega razpisa) 
(1) Koncesionarje za izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom z objavo obvestila o koncesiji v skladu z naslednjim odstavkom. Sklep o pričetku postopka javnega razpisa sprejme župan.
(2) Obvestilo o koncesiji, s katerim se kandidati povabijo k sodelovanju, se objavi na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, na uradni spletni strani Občine Postojna oziroma na drug način, če tako določa zakon ali drug veljaven predpis. Obvestilo o koncesiji se lahko objavi tudi v drugih medijih oziroma na druge načine, vendar ne pred obveznimi objavami tega odstavka.
(3) Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija vsebujeta zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta;
2. podatke o objavi koncesijskega akta;
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije;
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije;
5. postopek izbire koncesionarja;
6. razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje;
7. merila za izbor koncesionarja;
8. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje;
9. pogoje za predložitev skupne vloge in vloge za izvajanje koncesije s podizvajalci;
10. druge obvezne sestavine prijave ter drugo potrebno dokumentacijo;
11. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv;
12. kraj in rok za predložitev prijav, zahteve za njihovo predložitev;
13. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri koncesionarja oziroma izidu postopka in okvirni rok za končanje postopka;
15. pravila za sporočanje, zahteve in obvestila o dodatnih informacijah in kontaktne osebe za informacije med postopkom izbire koncesionarja;
16. osnutek koncesijske pogodbe;
17. druge podatke, v skladu z zakonom in naravo stvari, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(4) Poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena se v obvestilu o koncesiji in koncesijski dokumentaciji lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijske pogodbe, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, katere zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis.
(5) Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija morata biti medsebojno skladna.
(6) Koncedent od datuma objave obvestila o koncesiji omogoči neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do koncesijske dokumentacije. V besedilu obvestila o koncesiji se navede spletni naslov, na katerem je ta dokumentacija dostopna.
(7) V koncesijski dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo, oziroma vsi podatki, ki jih zahtevajo veljavni predpisi.
(8) Rok za oddajo prijav mora znašati najmanj 30 dni od obvezne objave iz drugega odstavka tega člena.
16. člen 
(pogoji za sodelovanje) 
V koncesijski dokumentaciji se določijo pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar v skladu s 14. členom tega odloka. Koncesijska dokumentacija ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za sodelovanje, ki so določeni s tem odlokom.
17. člen 
(merila za izbor koncesionarja) 
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
1. cena toplote za uporabnika;
2. kadrovska usposobljenost za izvajanje javne službe, ki presega minimalne zahteve;
3. ustreznost sredstev in opreme prijavitelja za izvajanje javne službe, ki presega minimalne zahteve;
4. ustreznost in lokacija predvidene infrastrukture za izvajanje javne službe, ki presega minimalne zahteve.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).
VII. IZBOR KONCESIONARJA 
18. člen 
(uspešnost javnega razpisa) 
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če je skladna z minimalnimi zahtevami, ki jih je določil koncedent, prijavitelj izpolnjuje pogoje za sodelovanje ni izključen iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi ali se uporabi ustrezni postopek s pogajanji v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja podeljevanje koncesij.
(4) V skladu z določilom prejšnjega odstavka se ravna tudi v primeru, če prijavitelj ni bil izbran, ali če s pravno ali fizično osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v roku iz 20. člena ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
19. člen 
(izbira koncesionarja) 
(1) V postopku pregleda in ocenjevanja prijav lahko koncedent zahteva pojasnila vloge, pri tem pa ne sme dovoliti, da bi kandidat dopolnjeval ali kakor koli spreminjal svojo vlogo. Posebej ne sme dovoliti, da bi spreminjal tiste dokumente iz vloge, ki vplivajo na vrednotenje vloge posameznega kandidata (sprememba predmeta, cena in druga merila).
(2) Komisija sme zahtevati le take dopolnitve vlog, s katerimi se odpravijo manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije in ki v nobenem primeru ne vplivajo na vsebino vloge in ocenjevanje ter razvrščanje posamezne vloge skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(3) Koncedent sme v soglasju s kandidatom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu.
(4) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, v katerega spada koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(5) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi, partnerski zvezi ali svaštvu do vštetega tretjega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(6) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne pogoje ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(7) Župan v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z odločitvijo o izbiri koncesionarja, ki je akt poslovanja v zvezi s katerim se uporablja zakon, ki ureja podelitev koncesij.
(8) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku (konzorcij).
(9) Glede pravnega varstva zoper odločitev o izbiri koncesionarja se uporablja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
VIII. KONCESIJA 
20. člen 
(sklenitev koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe v pisni obliki.
(2) Najkasneje 14 dni po pravnomočnosti odločitve o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki ne sme bistveno odstopati od vzorca koncesijske pogodbe iz koncesijske dokumentacije, razen če je bila v postopku izbire koncesionarja posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med koncedentom in koncesionarjem. Koncesijsko pogodbo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija oziroma pogodba o izvajanju javne službe, ne glede na drugi odstavek tega člena pa začne koncesijska pogodba učinkovati ob izteku roka prejšnje koncesije oziroma pogodbe o izvajanju javne službe.
21. člen 
(koncesijska pogodba)
S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe. Koncesijska pogodba mora vsebovati vse, kar kot obvezne sestavine koncesijske pogodbe določa zakon, ki ureja podeljevanje koncesij.
22. člen 
(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom) 
V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt. Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju z zakonom ali s tem odlokom, je v tem delu neveljavna.
23. člen 
(sprememba koncesijskega akta po sklenitvi koncesijske pogodbe) 
(1) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja podeljevanja koncesij, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(2) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja pogoje za dopustnost spremembe koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo. Pod enakimi pogoji se določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, ne uporabljajo.
24. člen 
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 20 let.
(2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe in se zaključi zadnji dan koledarskega leta, v katerem se izteče 20 let od sklenitve koncesijske pogodbe.
(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja podeljevanje koncesij.
25. člen 
(razmerje do podizvajalcev) 
(1) Po predhodni pridobitvi soglasja koncedenta lahko koncesionar del koncesije odda v podizvajanje, pri tem pa mora ves čas trajanja koncesije sam v pretežnem delu opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije.
(2) V zvezi z izvajanjem koncesije s podizvajalci morajo koncedent, koncesionar in podizvajalci ravnati v skladu z zakonom, ki ureja podeljevanje koncesij.
(3) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar ravnati po načelu nediskriminatornosti. Pri oddaji pravnih poslov, ki izpoljujejo predpostavke javnih naročil, tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z veljavnim zakonom o javnem naročanju in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, če je koncesionar naročnik oziroma javni naročnik v skladu z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil.
(4) Če prijavitelj nastopa v postopku podelitve koncesije s podizvajalci, mora v svoji vlogi za pridobitev koncesije navesti vse podizvajalce in vsak del koncesije, ki ga namerava oddati v podizvajanje ter kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev.
(5) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem pisno soglašati, koncesionar pa mora poslati podatke iz prejšnjega odstavka.
(6) Pri podizvajalcu ne smejo biti podani razlogi za izključitev iz 45. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, izpolnjevati pa mora pogoje za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja iz 1. in 2. točke drugega odstavka 14. člena tega odloka in vse ostale pogoje, ki se vsebinsko nanašajo na izvajanje nalog, ki jih v izvajanje prevzema podizvajalec.
(7) Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga opravljal sam.
IX. PRENOS KONCESIJE 
26. člen 
(prenos koncesije) 
Koncesionar pravic in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela ne sme prenesti na drugega koncesionarja, razen če to dopušča zakon.
X. NADZOR 
27. člen 
(nadzor nad izvajanjem koncesije) 
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem koncesije, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Nadzor obsega zlasti:
– nadzor nad infrastrukturo in opremo za izvajanje koncesije, njeno vzdrževanje oziroma obnavljanje;
– nadzor dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti stroškov, ki izvirajo iz izvajanja koncesije;
– nadzor izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, koncesijsko pogodbo, zakoni in drugimi predpisi ter občinskimi odloki.
(4) Koncesionar je dolžan pristojnemu organu omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(5) Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali na terenu.
(6) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
(7) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe oziroma sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo.
28. člen 
(inšpekcijski nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski prekrškovni organ, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
29. člen 
(finančni nadzor) 
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
(6) Koncesionar je dolžan koncedentu enkrat letno dostaviti poročilo o finančnem poslovanju. Poročilo o finančnem poslovanju se nanaša na poslovanje podjetja v zvezi z izvajanjem javne službe po koncesijski pogodbi.
XI. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA 
30. člen 
(poročanje) 
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa:
– podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti,
– podatke o zaračunanih količinah storitev javne službe,
– podatke o stroških izvajanja javne službe,
– podatke o pritožbah uporabnikov,
– podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe,
– podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na ceno storitev.
(2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi pristojni organ.
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 31. maja tekočega leta za preteklo leto.
(4) Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz prvega odstavka tega člena ter opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov.
(5) Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.
31. člen 
(obveščanje o statusnih spremembah) 
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so spremembe bistvene v smislu 60. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, lahko koncedent koncesijsko pogodbo odpove (odstopi).
32. člen 
(obveščanje koncedenta) 
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so npr.:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– v vseh primerih višje sile.
33. člen 
(odgovornost koncesionarja) 
(1) Za izvajanje javne službe je vselej odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je v roku, določenem v koncesijski pogodbi, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti za škodo, ki jo z opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
34. člen 
(dolžnosti in pravice koncedenta) 
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti, da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku.
(2) Pravice koncedenta so zlasti:
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
35. člen 
(pravice uporabnikov) 
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
36. člen 
(dolžnosti uporabnikov) 
Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– pripraviti neoviran dostop preko svojih zemljišč do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo,
– sporočati koncesionarju podatke v skladu z Energetskim zakonom.
37. člen 
(prepovedana ravnanja) 
Prepovedano je:
– namerno poškodovanje objektov in naprav toplovodnega omrežja,
– opustiti obveščanje koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah toplovodnega omrežja med gradbenimi in drugimi posegi drugih izvajalcev, ki križajo s svojo infrastrukturo traso toplovodnega omrežja,
– sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini in na trasi toplovoda brez dovoljenja koncedenta,
– onemogočiti dostop do objektov in naprav toplovodnega omrežja,
– graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na trasi toplovodnega omrežja ali v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja koncedenta,
– opravljanje dejanj, ki bi kakorkoli ogrozila delovanje distribucije toplotne energije preko toplovodnega omrežja.
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA 
38. člen 
(načini prenehanja koncesijskega razmerja) 
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
39. člen 
(prenehanje koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z enostranskim razdrtjem,
– z odpovedjo (odstopom od) koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do sklenitve koncesijske pogodbe z novim koncesionarjem, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
40. člen 
(potek roka koncesije) 
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
41. člen 
(razdrtje koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
– v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe.
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, ki jih ni mogoče pripisati koncesionarju.
(4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. Prav tako je koncedent dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz drugega odstavka tega člena.
42. člen 
(odpoved koncesijske pogodbe) 
Koncedent lahko odpove koncesijsko pogodbo pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja podeljevanje koncesij in tem odlokom.
43. člen 
(sporazumna razveza) 
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se dogovorita za primeren rok prenehanja koncesijske pogodbe, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev.
44. člen 
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za nadaljevanje koncesije s koncesionarjevim univerzalnim pravnim naslednikom (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, koncesijsko razmerje preneha tudi ob prenehanju posameznega člana konzorcija, razen če je pravno-organizacijska oblika v smislu 13. člena tega odloka, s katero je sklenjena koncesijska pogodba, nova gospodarska družba ali druga nova pravna oseba.
(5) V primeru prenehanja na podlagi prejšnjega odstavka so preostali člani konzorcija dolžni zagotoviti nemoteno izvajanje javne službe, ki je predmet koncesijskega razmerja, do začetka veljavnosti koncesijske pogodbe, sklenjene med koncedentom in novim koncesionarjem oziroma do obvestila koncedenta, da je zagotovil prevzem opravljanja javne službe s strani tretjega izvajalca.
45. člen 
(odvzem koncesije) 
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem uveljavitve spremembe koncesijskega akta.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
46. člen 
(odkup koncesije) 
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet Občine Postojna, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi izdane odločbe.
(2) O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej.
XIII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE 
47. člen 
(višja sila) 
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru lahko prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
48. člen 
(spremenjene okoliščine) 
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe, če je to skladno s pravili za dopustnost sprememb koncesijske pogodbe iz zakona, ki ureja podeljevanje koncesij.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo iz koncesijske pogodbe.
XIV. PRISTOJNOST ORGANOV NA STRANI KONCEDENTA 
49. člen 
(pristojnosti organov koncedenta) 
(1) Na strani koncedenta o splošnih aktih odloča občinski svet, v kolikor zakon ali drug predpis ne določa drugače.
(2) O posamičnih aktih odloča župan, razen če ni z zakonom ali tem odlokom določeno drugače.
XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV 
50. člen 
(uporaba prava) 
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
51. člen 
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) 
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali (domača ali tuja) arbitraža.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
52. člen 
(prva koncesija) 
(1) Koncesionar po Koncesijski pogodbi št. 014-26/2010 z dne 20. 4. 2010 izvaja koncesijo v skladu z določbami navedene koncesijske pogodbe do njenega poteka ali drugačnega predčasnega prenehanja, pri čemer se za vsa vprašanja, ki so v koncesijski pogodbi urejena drugače kot jih ureja ta odlok, uporabljajo neposredno določbe tega odloka, razen vezano na uporabo storitev javne službe za objekte, ki so v lasti Občine Postojna.
(2) V roku 120 dni od začetka veljavnosti tega odloka koncedent objavi javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe distribucije toplote v skladu z določbami tega odloka za območje naselja Postojna in Stara vas. V razpisu in koncesijski pogodbi koncedent določi, da se koncesija ne glede na določbe tega odloka podeljuje za obdobje do rednega poteka veljavnosti koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Po poteku veljavnosti koncesij iz prvih dveh odstavkov koncedent podeli koncesijo za celotno območje iz 7. člena tega odloka. Javni razpis mora koncedent objaviti najmanj 60 dni pred potekom veljavnosti koncesij iz prejšnjih dveh odstavkov.
53. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
(1) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe oskrba s paro in vročo vodo v Občini Postojna (Uradni list RS, št. 110/09, 84/11, 48/15 in 68/17).
(2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-15/2019
Postojna, dne 6. novembra 2019
Župan 
Občine Postojna 
Igor Marentič