Uradni list

Številka 67
Uradni list RS, št. 67/2019 z dne 8. 11. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 67/2019 z dne 8. 11. 2019

Kazalo

2959. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica, stran 7948.

  
Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19) v povezavi s VI. poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), 218. členom in 218.a do 218.d členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 6. redni seji dne 22. 10. 2019 sprejel
O D L O K 
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica 
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen 
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se ureja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v Občini Slovenska Bistrica.
(2) V odloku so uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol in se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. člen 
(zazidana in nezazidana stavbna zemljišča) 
(1) Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na katerem stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
(2) Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa izvedbeni prostorski akt.
(3) Zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča po tem odloku in se zanje plačuje nadomestilo, če imajo urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, v kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
(4) Za nezazidano stavbno zemljišče se štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:
– če je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;
– če je za izkoriščanje mineralnih surovin na njih že podeljena koncesija, z izkoriščanjem pa se še ni pričelo;
– če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo, z izvedbenim prostorskim načrtom določena sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje, uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, pa še ni izvedena.
3. člen 
(površina zazidanega stavbnega zemljišča) 
(1) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
(2) Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile.
(3) Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
(4) Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, manipulativne površine, na katerih se opravlja poslovna dejavnost, gostinski vrtovi, ki niso stavbe, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti.
(5) Čiste tlorisne površine iz drugega in tretjega odstavka tega člena se opredeli na podlagi prijave zavezanca, lastne evidence občine, izdanih dovoljenj za gradnjo oziroma se jih določi tako, da se upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz registra nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so terase, balkoni, lože ipd.
4. člen 
(površina nezazidanega stavbnega zemljišča) 
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljiških parcel, na katerih je po izvedbenem prostorskem aktu dopustna gradnja objektov iz drugega odstavka drugega člena tega odloka oziroma izkoriščanje mineralnih surovin v skladu s četrtim odstavkom drugega člena tega odloka.
II. OBMOČJA 
5. člen 
(območja odmere nadomestila) 
(1) Nadomestilo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se plačuje na celotnem območju Občine Slovenska Bistrica.
(2) Z upoštevanjem lokacijskih ugodnosti (gostota javnih funkcij in poslovnih dejavnosti, opremljenost s komunalno infrastrukturo, namenska raba po občinskih prostorskih aktih) je območje občine razdeljeno na štiri območja.
Območje
Naselja (mesto, vas, zaselek, ulica)
I.
Slovenska Bistrica
II.
Pragersko, Zgornja Polskava in Zgornja Bistrica.
III.
Cigonca, Črešnjevec, Devina, Farovec, Gabernik, Gaj, Gladomes, Kebelj, Klopce, Kostanjevec, Kovača vas, Križni Vrh, Laporje, Leskovec, Levič, Lokanja vas, Modrič, Nova Gora nad Slovensko Bistrico, Pokoše, Preloge, Sele pri Polskavi, Spodnja Ložnica, Spodnja Nova vas, Spodnja Polskava, Stari Log, Šentovec, Šmartno na Pohorju, Trnovec pri Slovenski Bistrici, Veliko Tinje, Videž, Visole, Vrhloga, Vrhole pri Slovenskih Konjicah, Zgornja Brežnica, Zgornja Ložnica, Žabljek.
IV.
Bojtina, Brezje pri Slovenski Bistrici, Bukovec, Cezlak, Dolgi Vrh, Drumlažno, Fošt, Frajhajm, Hošnica, Ješovec, Jurišna vas, Kalše, Korplje, Kot na Pohorju, Kočno ob Ložnici, Kočno pri Polskavi, Lukanja, Malo Tinje, Nadgrad, Ogljenšak, Ošelj, Planina pod Šumikom, Podgrad na Pohorju, Prepuž, Pretrež, Radkovec, Razgor pri Žabljeku, Rep, Ritoznoj, Sevec, Smrečno, Spodnje Prebukovje, Tinjska gora, Turiška vas na Pohorju, Urh, Vinarje, Vrhole pri Laporju, Zgornja Nova vas, Zgornje Prebukovje.
6. člen 
(grafični prikaz območij odmere nadomestila) 
Območja iz prejšnjega člena so prikazana na pregledni karti »Pregledna karta območij odmere nadomestila v Občini Slovenska Bistrica«, ki je na vpogled pri občinski upravi Občine Slovenska Bistrica.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 
7. člen 
(splošna merila) 
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo zlasti naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča,
3. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
4. izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v poslovnih dejavnostih,
5. upravičenost do oprostitev.
8. člen 
(namen zazidanega stavbnega zemljišča) 
(1) Glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe so zazidana stavbna zemljišča razvrščena v skupine. Za potrebe razvrstitve dejavnosti za odmero nadomestila so dejavnosti razvrščene ob upoštevanju standardne klasifikacije dejavnosti, za odmero se upošteva glavna dejavnost poslovnega subjekta.
Skupina
Vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe
a–objekti za poslovne namene I
B – rudarstvo
C – predelovalna dejavnost
D – oskrba z električno energijo, plinom in paro
E – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
F – gradbeništvo
H – promet in skladiščenje
J – informacijske in komunikacijske dejavnosti
K – finančne in zavarovalniške dejavnosti
L – poslovanje z nepremičninami
b–objekti za poslovne namene II
A – kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
G – trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil
I – gostinstvo
N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti
S – druge dejavnosti
c–objekti družbenih dejavnosti
M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
O – dejavnost javne uprave, dejavnost obvezne socialne varnosti
P – izobraževanje
Q – zdravstvo in socialno varstvo
R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
T – dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem
U – dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
d–stanovanjski objekti
(2) Če za nezazidano stavbno zemljišče ni mogoče določiti vrste rabe oziroma dejavnosti, se pri odmeri upošteva načrtovana raba, razen v primerih, ko je v izvedbenem aktu opredeljena možnost začasne drugačne rabe.
9. člen 
(določitev točk glede na vrsto dejavnosti in lego zazidanega stavbnega zemljišča) 
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe iz osmega člena tega odloka ter območje iz petega člena tega odloka se število točk za m2 stanovanjske oziroma poslovne površine določi po naslednji tabeli:
Vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča 
Območje / točke
I.
II.
III.
IV.
Skupina a
400
300
200
100
Skupina b
350
250
150
80
Skupina c
150
100
80
50
Skupina d
80
60
40
20
10. člen 
(določitev točk za opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo) 
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in skupne rabe in dejanske možnosti priključka na te naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Komunalna opremljenost
Dejavnost oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča / točke
Skupina a
Skupina b
Skupina c
Skupina d
1. cesta
a. makadamska utrditev cestišča
25
20
15
8
b. asfaltna utrditev cestišča
45
40
25
15
2. kanalizacija
50
45
30
15
3. vodovod
45
40
25
15
4. plin 
50
40
30
20
5. toplovod (vročevod)
60
50
35
30
6. elektrika
40
30
20
10
7. telefonija
40
30
20
10
IV. MERILA ZA DRUGA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA 
11. člen 
(namen drugega zazidanega stavbnega zemljišča) 
(1) Poslovne površine iz četrtega odstavka tretjega člena tega odloka, se ob upoštevanju točk iz posamezne poslovne dejavnosti devetega člena, se dodatno točkujejo v vseh območjih z 200 točkami.
(2) Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, manipulativne površine, na katerih se opravlja poslovna dejavnost, gostinske vrtove, ki niso stavbe in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti, se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
(3) Za površino bencinskega servisa se šteje površina celotnega zemljišča, na katerem je zgrajen bencinski servis oziroma se uporablja za potrebe bencinskega servisa. Kot površina zemljišča bencinskega servisa se upošteva zemljišče brez površine poslovne stavbe. Stavba bencinskega servisa se točkuje po merilih iz poglavja III. tega odloka.
12. člen 
(smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča) 
Smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča se vrednoti za stavbe s stanovanjskim namenom:
Vrste stanovanjskih objektov glede na število stavbnih delov 
Območje / točke
I.
II.
III.
IV.
Individualna stanovanjska hiša
50
40
25
10
Objekti z 2–4 stanovanji
45
35
20
10
Objekti s 5–10 stanovanji
40
25
10
5
Objekt z nad 10 stanovanji
20
10
5
0
13. člen 
(izjemne ugodnosti stavbnega zemljišča) 
(1) V poslovnih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča v I. območju iz petega člena tega odloka upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z možnostjo pridobivanja dohodka, ki je posledica izjemno ugodnih lokacij stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica. V primeru, da gre za gospodarsko javno infrastrukturo se izjemna ugodnost ne upošteva.
(2) Dodatne točke za vrednotenje nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena so določene za naslednje vrste dejavnosti:
Vrsta dejavnosti
Število točk
E – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja
150
G – trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, od tega samo dejavnosti 47.110 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili, 47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, 47.301 Trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi, 47.510 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s tekstilom, 47.430 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z avdio in video napravami
150
I – gostinstvo
150
K – finančne in zavarovalniške dejavnosti
200
V. MERILA ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA 
14. člen 
(lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča) 
(1) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz drugega odstavka drugega člena tega odloka se odmeri, če ima zemljiška parcela urejen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanjo možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje ter javno kanalizacijsko omrežje, v kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
(2) Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na podrobno namensko rabo prostora, določeno v prostorskih aktih občine in glede na lego v območju iz petega člena tega odloka po naslednji preglednici:
Namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča
Območje / točke
I.
II.
III.
IV.
stanovanja in površine razpršene poselitve
35
30
25
15
poslovni namen (poslovna dejavnost I in II)
300
275
250
150
(3) Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.
(4) Pri izračunu nadomestila se upošteva površina zemljiške parcele, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku.
15. člen 
(nezazidano stavbno zemljišče za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin) 
(1) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče iz četrtega odstavka drugega člena tega odloka se točkuje s 150 točkami na kvadratni meter.
(2) Za površino nezazidanega stavbnega zemljišča po tem členu se šteje površina, ki je določena z izvedbenim prostorskim načrtom in ustreza pogojem iz petega odstavka drugega člena tega odloka.
(3) Če so na območju, namenjenem za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, zgrajeni poslovni objekti, se ti štejejo za zazidano stavbno zemljišče. Nadomestilo za te objekte se odmeri na način, ki je s tem odlokom določen za zazidana stavbna zemljišča.
16. člen 
(zavezanec za plačilo nadomestila) 
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali delov stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora).
(2) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje ne glede na to, ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je opravljala na stavbnem zemljišču.
VI. IZRAČUN VIŠINE NADOMESTILA 
17. člen 
(izračun nadomestila) 
Letna višina nadomestila po merilih iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke, in sicer:
Lnusz = Št × P × Vt,
Lnusz = letna višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
Št = skupno število točk,
P = površina v m2,
Vt = vrednost točke v EURna kvadratni meter.
18. člen 
(vrednost točke in določitev vrednosti točke) 
(1) Vrednost točke je 0,0022196 EUR na kvadratni meter.
(2) Vrednost točke se letno usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin. Župan o tem sprejme ugotovitveni sklep in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) V primeru drugačnega načina določitve vrednosti točke o tem odloči občinski svet na predlog župana.
(4) Nova vrednost točke se uporablja od prvega dne v naslednjem letu.
VII. ODMERA NADOMESTILA 
19. člen 
(odmera nadomestila) 
(1) Nadomestilo se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo.
(2) Nadomestilo se plačuje mesečno, trimesečno, polletno ali letno. Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje davkov državljanov.
(3) Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu krajevno pristojna enota Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančni urad).
(4) Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje občinska uprava Občine Slovenska Bistrica.
(5) Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj za posege v prostor, iz občinskih prostorskih aktov in drugih lastnih evidenc ter na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča.
(6) S podatki, ki jih občina ne pridobi iz uradnih evidenc, občina seznani lastnike na način, kot določajo predpisi o evidentiranju nepremičnin.
(7) Nadomestilo se plačuje tudi za nelegalno zgrajene objekte.
(8) Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi Občine Slovenska Bistrica vse podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku, in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v najkasneje 15-ih dnevih od nastanka obveznosti oziroma spremembe.
(9) Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega odstavka ali če se podatki zavezancev in dejanski podatki na terenu ne ujemajo, občinska uprava sama pridobi podatke iz uradnih evidenc in prične postopek po uradni dolžnosti.
(10) Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, v katerem je obveznost ali sprememba nastala.
(11) Nadomestilo je finančni vir občinskega proračuna.
(12) Nadomestilo se plačuje na transakcijski račun proračuna Občine Slovenska Bistrica.
VIII. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA 
20. člen 
(oprostitev plačila nadomestila) 
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:
– za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe obrambe Republike Slovenije,
– za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
(2) Nadomestila se na lastno zahtevo oprosti zavezanec, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev plačevanja nadomestila traja 5 let. Oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma v stanovanjsko hišo.
(3) Plačila nadomestila so oproščeni tudi zavezanci, ki so prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, največ za eno leto in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.
(4) Plačila nadomestila so oproščeni zavezanci, ki jih je prizadela elementarna nesreča iz razlogov višje sile (poplava, potres, požar, plaz) in je možna največ za eno leto.
(5) Oprostitev plačevanja nadomestila se uvede na pisno zahtevo zavezanca, ki jo mora zavezanec skupaj z ustreznimi dokazili vložiti pri občinski upravi Občine Slovenska Bistrica.
(6) O oprostitvi plačila na podlagi listinskih dokazov odloči občinska uprava Občine Slovenska Bistrica z odločbo. Zoper odločbo je dovoljena pritožba županu Občine Slovenska Bistrica.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
21. člen 
(prostorski akt in prostorski načrt) 
Za izvedbeni prostorski akt po tem odloku se štejejo veljavne prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del Občine Slovenska Bistrica po Zakonu o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89 ter Uradni list RS, št. 23 – odločba US in 110/02 – ZUreP-1) in prostorskih ureditvenih pogojev po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 – ZPPreb in 23/02 – odločba US), zazidalni ali lokacijski načrti po Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in občinski podrobni prostorski načrti po Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – sklep US, 86/14 – odločba US in 14/15 – ZUUJFO).
22. člen 
(dokončanje postopkov) 
Postopki odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki so se začeli na podlagi Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 29/96 in 73/03) in do uveljavitve tega odloka še niso pravnomočno končani, se končajo po določilih Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 29/96 in 73/03).
23. člen 
(prenehanje veljavnosti odloka) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 29/96 in 73/03).
24. člen 
(začetek veljave in uporabe) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020.
Št. 4224-1/2019
Slovenska Bistrica, dne 22. oktobra 2019
Župan 
Občine Slovenska Bistrica 
dr. Ivan Žagar