Uradni list

Številka 67
Uradni list RS, št. 67/2019 z dne 8. 11. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 67/2019 z dne 8. 11. 2019

Kazalo

2943. Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS, stran 7919.

  
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi tretje alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17) na 143. seji dne 24. 10. 2019 določil
M E R I L A 
za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS 
1. člen 
(vsebina) 
Ta merila opredeljujejo kreditno vrednotenje študijskih programov po evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS) in minimalni delež izbirnosti v študijskih programih.
Ta merila se smiselno uporabljajo tudi za višje strokovne šole.
2. člen 
(namen kreditnega sistema študija) 
ECTS je sistem za nabiranje in prenašanje kreditnih točk. Namenjen je izboljšanju preglednosti in primerljivosti sistemov in študijskih programov, lajšanju mobilnosti študentov in medsebojnega priznavanja po vsebini in zahtevnosti sorodnih (primerljivih) opravljenih študijskih obveznosti ter lajšanju dostopa na trg dela.
ECTS omogoča vrednotenje pridobljenih kompetenc in učnih izidov, kot so definirani v programu, ob upoštevanju slovenskega in evropskega ogrodja kvalifikacij.
ECTS omogoča tudi priznavanje znanja, usposobljenosti in zmožnosti, pridobljenih z neformalnim učenjem, ter razširjanje in uveljavljanje vseživljenjskega učenja.
3. člen 
(kreditne točke) 
Kreditna točka je merska enota za vrednotenje dela, ki ga študent v povprečju opravi (v nadaljnjem besedilu: obremenitev študenta).
1 kreditna točka pomeni 25 do 30 ur obremenitve študenta; letna obremenitev študenta je 1500 do 1800 ur.
V obremenitev študenta se štejejo na primer predavanja, seminarji, vaje in druge oblike organiziranega študijskega dela (praktično usposabljanje, hospitacije, nastopi, terensko delo ipd.), samostojno delo študenta.
Študentu se kreditne točke dodelijo, ko izpolni študijske obveznosti, opredeljene v tretjem odstavku tega člena, in sicer za vsako uspešno opravljeno obveznost posebej.
4. člen 
(kreditno ovrednotenje študijskih programov) 
Število kreditnih točk celotnega študijskega programa je zmnožek števila let uradnega trajanja študijskega programa in letnega števila kreditnih točk.
Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi obsegajo 180 do 240 kreditnih točk in trajajo tri do štiri leta.
Magistrski študijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Študenti, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, se lahko vpišejo v magistrski študijski program, ki obsega 60 kreditnih točk, če opravijo dodatne obveznosti v obsegu 60 ECTS, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa. Dodatne obveznosti določi zavod, ki izobražuje po enoletnem magistrskem študijskem programu, v katerega se študent želi vpisati.
Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami.
Doktorski študijski programi obsegajo 180 do 240 kreditnih točk in trajajo tri do štiri leta.
Študij po študijskih programih prve in druge stopnje, ki se izvaja po delih, določenih s programom, se kreditno ovrednoti.
Študijski programi za izpopolnjevanje obsegajo najmanj 10 in največ 60 kreditnih točk.
Za potrebe zunanje evalvacije se šteje, da višješolski študijski programi obsegajo 120 kreditnih točk in trajajo dve leti.
5. člen 
(kreditno ovrednotenje letnika, semestra ter predmetnika) 
Študijski programi morajo biti sestavljeni tako, da posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk, semester pa praviloma 30 kreditnih točk.
Iz predmetnika morajo biti razvidni število kreditnih točk, potrebnih za dokončanje posamezne enote programa (tj. predmeta, modula, praktičnega izobraževanja ipd.), in učni izidi oziroma kompetence tako celotnega študijskega programa kot posameznih enot programa.
Posamezni predmet mora biti ovrednoten z najmanj 3 kreditnimi točkami, priporočljivo število kreditnih točk za posamezni modul je najmanj 5 ali večkratnik tega števila, za 1 teden praktičnega usposabljanja pa 2.
Kreditno vrednotenje enot programa z decimalnimi števili ni dopustno.
Za dokončanje študija je treba kreditno ovrednotiti tudi diplomsko nalogo, če je predvidena s študijskim programom, ter magistrsko delo oziroma doktorsko disertacijo, vendar tako, da skupno število kreditnih točk za posamezni študijski program ne presega števila iz 4. člena teh meril.
6. člen 
(evalvacija obremenitve študenta) 
Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod v statutu ali drugem aktu določi postopke za sodelovanje študentov oziroma drugih deležnikov pri spremljanju, presojanju in ugotavljanju dejanske obremenitve študenta. Izvajanje postopkov se preverja ob zunanji evalvaciji študijskega programa.
Po uvedbi novega študijskega programa je treba dejansko obremenitev študenta preverjati vsako študijsko leto do diplomiranja prve vpisane generacije, potem pa v vsakem samoevalvacijskem obdobju.
Opis metodologije preverjanja obremenitev študenta je del poslovnika kakovosti, ki ga sprejme visokošolski zavod, samoevalvacijsko poročilo študijskega programa pa mora vsebovati izsledke preverjanja teh obremenitev.
7. člen 
(merila za obvezne in izbirne enote programa) 
Ob upoštevanju značilnosti študijskega področja, v katerega študijski program spada, znanstveno-raziskovalnih oziroma umetniških področij, na katerih temelji, ter ob upoštevanju stopnje in vrste študijskega programa in njegove notranje razčlenjenosti (smeri, moduli, enopredmetnost, dvopredmetnost, regulirani poklici ipd.) se opredelijo razmerja med obveznimi in izbirnimi enotami programa, pri čemer mora biti izbirnih najmanj 10 %.
Posebej je treba določiti delež izbirnih enot programa oziroma število kreditnih točk, ki si jih študent lahko pridobi v drugih študijskih programih.
Študent, mora imeti možnost, da najmanj 10 kreditnih točk iz obveznih ali izbirnih enot programa prenese iz enega študijskega programa v drugega. Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod v statutu ali drugem aktu določi postopke za priznavanje kreditnih točk, pridobljenih v drugih študijskih programih na istem ali drugih visokošolskih zavodih.
8. člen 
(organ ali odgovorna oseba za ECTS na visokošolskem zavodu) 
Za uveljavljanje ECTS in usklajevanje s tem povezanih nalog univerza oziroma samostojni visokošolski zavod v statutu ali drugem aktu določi organ ali eno ali več odgovornih oseb.
9. člen 
(drugi dokumenti) 
Za uresničevanje študentskih izmenjav in prenašanje kreditnih točk, lahko pa tudi za nabiranje kreditnih točk, visokošolski zavodi sprejmejo naslednje dokumente (standardizirane obrazce): študentovo prošnjo/prijavo (application form), poročilo o opravljenih študijskih obveznostih (transcripts of records) ter študijsko pogodbo (learning agreement).
Obrazci dokumentov iz prejšnjega odstavka morajo biti objavljeni na spletnih straneh visokošolskega zavoda.
10. člen 
(prehodna določba) 
Z dnem začetka veljavnosti teh meril prenehajo veljati Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Uradni list RS, št. 95/10).
12. člen 
(uveljavitev meril) 
Ta merila začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0072-6/2010/59
Ljubljana, dne 24. oktobra 2019
Dr. Peter Purg 
Predsednik sveta Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu