Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/2019 z dne 4. 10. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/2019 z dne 4. 10. 2019

Kazalo

2634. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spodnja Hudinja – območje HU-1, stran 7065.

  
Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 8. redni seji dne 24. 9. 2019 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Spodnja Hudinja – območje HU-1
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) 
S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 9/95, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13), sprejme občinski podrobni prostorski načrt Spodnja Hudinja – območje HU-1 (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 033/2013, ki ga je izdelalo podjetje Biro Žveplan d.o.o., Lava 5, 3000 Celje.
II. VSEBINA 
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.
III. OBMOČJE 
3. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN zajema zemljišče na Hudinji, ki je del mesta Celje. Območje na vzhodu omejuje državna cesta R2 3542 odsek 0282 Višnja vas–Celje (Mariborska cesta), južno glavna mestna cesta št. 032331, zahodno Don Boskov center Celje in na severu obstoječa stanovanjska pozidava ter bencinski servis Petrol.
(2) Območje OPPN zajema naslednje parcele ali dele parcel v k.o. 1074 Spodnja Hudinja: 491/1, 491/3, 499/2, 499/3, 876/2, 876/3, 876/4, 876/5, 877/2, 877/6, 877/7, 877/8, 877/10, 877/14, 877/15, 879/1, 880/1, 883/1, 883/2, 883/3, 883/5, 883/6, 883/7 in 884/1.
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN meri 15.501 m2.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) 
(1) Zemljišča na območju OPPN so opredeljena kot stavbna, namenjena gradnji stavb za poslovno-stanovanjske in poslovne dejavnosti.
(2) Na območju se predvidijo gradnja več nadstropne garažne hiše ter rekonstrukcije oziroma dozidave obstoječim objektom ali pa odstranitve obstoječih objektov in gradnja novih objektov.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Na območju OPPN so še manjše proste nepozidane površine, ki se prostorsko urejajo s tem odlokom.
(2) Povezave s sosednjimi območji so obstoječe in se s tem odlokom ne spreminjajo. Predvidena pozidava predvsem na severnem delu območja ne bo imela negativnega vpliva na kvaliteto bivanja v sosednjih večstanovanjskih objektih. Za mehak prehod med poslovnimi površinami in stanovanjsko pozidavo se v večji meri ohrani obstoječe zelenice na severnem delu območja.
6. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
(1) Celotno območje ureditve se nameni gradnji stavb za trgovske, storitvene in različne poslovne dejavnosti.
(2) Dopustna je gradnja naslednjih stavb:
– gostinske stavbe; klasifikacija dejavnosti 1211,
– poslovne in upravne stavbe; klasifikacija dejavnosti 1220,
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; klasifikacija dejavnosti 1230,
– garažne stavbe; klasifikacija dejavnosti 1242.
(3) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
7. člen 
(dopustni posegi) 
(1) Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– prizidava,
– spreminjanje namembnosti objekta ali dela objekta,
– odstranitev objekta,
– vzdrževanje,
– gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
– prometna ureditev,
– urejanje zunanjih površin,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
(2) Za celotno območje OPPN velja, da so prepovedane vse vrste posegov, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje.
8. člen 
(zasnova) 
(1) Umestitev in maksimalni tlorisni gabariti novih stavb so določeni z regulacijskimi linijami, in sicer v okviru gradbene meje (stavbe so lahko locirane zgolj znotraj gradbene meje), pri kateri so upoštevani minimalni potrebni odmiki od mej parcel, namenjenih gradnji in zahtevani odmiki od prometne infrastrukture. Umestitev stavb je razvidna iz grafičnega dela projekta iz 1. člena tega odloka. Novi objekti ne smejo presegati višine obstoječih objektov na tem območju.
(2) Pri umestitvi in zasnovi objektov je potrebno upoštevati sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje ter gradbene linije, ki so določene s tem projektom. Gradbena linija predstavlja maksimalen gabarit zazidave, ki je objekti nad nivojem terena ne smejo presegati. Gradbeno linijo lahko presegajo podzemni deli objektov, vendar morajo z odstopanji soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.
(3) Na celotnem območju ureditve je predvidena gradnja posamičnih objektov, ki se lahko s sosednjimi objekti tudi združijo v enotno stavbno maso, v kolikor naravni pogoji in predpisi s področja graditve objektov to dopuščajo.
(4) Na severnem delu je predvidena gradnja garažne hiše in nadzidava obstoječih objektov ob zahodnem robu območja. V centralnem delu ostaja parkirišče za mirujoč promet, ki se lahko prekrije z nadstrešnico. Objekte ob vzhodnem robu je možno širiti v notranjost območja. Na južnem delu je predvidena rekonstrukcija obstoječega objekta do predvidenih gradbenih mej, ali pa odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta v skupno zaokroženo stavbno maso ob Mariborski in Podjavorškovi ulici.
(5) Točne dimenzije objektov se določijo na podlagi potreb investitorjev ob upoštevanju tehnoloških in logističnih zahtev v fazi izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri tem je potrebno upoštevati določene gradbene meje iz grafičnega dela projekta iz 1. člena tega odloka.
(6) Na celotnem območju ureditve je tudi izven določenih gradbenih mej dovoljena gradnja vseh vrst nezahtevnih in enostavnih objektov ter nadstrešnice v centralnem delu območja, nad parkiriščem.
9. člen 
(oblikovanje objektov) 
(1) Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno.
(2) Izgled objektov je potrebno prilagoditi namenu in obstoječi pozidavi na območju. Fasade objektov morajo biti primerno arhitekturno oblikovane.
(3) Strehe so ravne, enokapne ali dvo- in večkapne, maksimalnega naklona do največ 30⁰. Barva kritine se določi glede na barvo fasade.
10. člen 
(ureditev zunanjih in zelenih površin) 
Dovozi in dostopi na območje ostajajo nespremenjeni. Dovoz za ves promet je s Podjavorškove ulice, pešpoti pa so urejene po celotnem obodu območja. Pred ograditvijo območja se izvede predvidena javna pešpot izven območja urejanja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
11. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Celotno območje OPPN se preko obstoječega cestnega priključka neposredno priključi na Podjavorškovo ulico. Spremembe v konstrukciji in kapaciteti cestnega priključka niso predvidene.
(2) Notranja prometna ureditev območja se prilagodi predvideni pozidavi. Pri tem je potrebno upoštevati tehnične normative za gradnjo cest in cestnih priključkov ter načrtovati rešitve v skladu z dobro inženirsko prakso.
12. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) V ureditvenem območju OPPN potekajo obstoječi nizkonapetostni in srednje napetostni elektroenergetski podzemni vodi, ki jih je pri nadaljnjem načrtovanju potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. Varovalni odmik od obstoječih vodov elektroenergetskega omrežja znaša 1 m od osi skrajnega vodnika na vsako stran. Pri projektiranju rešitev v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja bo potrebno obstoječe podzemne vode znotraj varovalnega pasu prestaviti izven območja gradnje in jih načrtovati v novi kabelski kanalizaciji. Pred nadaljnjim načrtovanjem je potrebno prosto ležeče podzemne vode mikrolocirati in v projektni dokumentaciji ustrezno obdelati.
(2) Vsa merilna mesta znotraj objektov se prestavijo v prostostoječe zunanje merilno priključne omarice.
(3) Pred nadaljnjimi fazami projektiranja je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti projektne pogoje in soglasja za priključitev.
13. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Obstoječi in predvideni objekti se nahajajo na območju aglomeracije št. 20543, zato je potrebno odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo skladno s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(2) Kanalizacijo je potrebno projektirati najmanj 3 m stran od objektov in na površinah, kjer bo omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela, v čim večji meri v javnih površinah (dovozi, parkirne površine).
(3) Za izgradnjo gravitacijske kanalizacije se predvidijo naslednji tipi cevi:
– za kanalizacijo manjšega premera cevi v cesti in pod drugimi utrjenimi površinami se uporabijo cevi iz polypropilena (PP) minimalne togosti SN12, v travnih površinah pa iz debelostenskega enoslojnega polivinylclorida (PVC) minimalne togosti SN8,
– za kanalizacijske cevi večjega premera se uporabijo cevi iz polypropilena (PP) minimalne togosti SN12 ali armirano betonske cevi.
(4) Revizijski jaški so iz predfabriciranih montažnih AB elementov premera 1000 mm z nastavki in gumijastim tesnilom in reducirnim kosom. Premera 800 mm so lahko le jaški globine manj kot 1 m. Na jaških se predvidijo prezračevalni pokrovi. Pokrovi na povoznih površinah morajo biti ustrezne nosilnosti in z vgrajenim protihrupnim vložkom.
(5) Nove objekte se v primeru priključitve na vodovodno omrežje in s tem nastanka odpadnih komunalnih vod, priključi na obstoječo interno kanalizacijsko omrežje.
(6) Za potrebe gradnje predvidene garažne hiše se prestavi del javne kanalizacije RZ 7 (207, Hudinja), ki poteka pod predvidenim objektom, med jaškoma 3 in 4. Obstoječa cev je PVC DN 400 mm. Predvidena kanalizacija se izvede z novimi jaški in cevnimi povezavami ter navezavo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Prestavitev se izvede pod pogoji upravljavca voda.
(7) Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam upravljalca Vodovod – Kanalizacija d.o.o.
14. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Območje OPPN se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba s pitno vodo skladno s predpisi o oskrbi s pitno vodo ni dovoljena.
(2) Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna preko zgrajenega javnega vodovoda na območju.
(3) Za predvidene objekte je potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje, ki se bo navezovalo na obstoječi javni vodovod, v kolikor je za posamezen nov objekt priključek na javni vodovod predviden.
(4) Vodovod je potrebno projektirati najmanj 3 m stran od objektov in na površinah, kjer bo omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela.
(5) Vodovod je potrebno projektirati na globini najmanj 1,2 m pod koto urejenega terena.
(6) Za izgradnjo vodovoda se predvidijo naslednji tipi cevi:
– za vodovod premera cevi DN 80 in več se uporabijo duktilne cevi z neizvlečnim spojem, ki je zavarovan proti izvleku z varovalnim obročem,
– za vodovod premera cevi manjšega od DN 80 se uporabijo polietilenske cevi (PE). Za spoje PE cevi se ne sme uporabljati zobatih nabijalnih spojk temveč spojke za elektrofuzijsko varjenje.
(7) Morebitna širitev hidrantnega omrežja za potrebe posameznega objekta se priključi za odjemno mesto objekta.
(8) Priključitev novega vodovoda na obstoječ javni sistem izvede upravljalec javnega vodovoda.
(9) Za potrebe sprostitve zemljišča za gradnjo garažne hiše se predvidi opustitev dela javnega vodovoda plastika DN 110 na severnem delu območja in izgradnja novega javnega vodovoda od mesta priključitve na vodovod PVC DN 110 do navezave na obstoječe vodovodno omrežje. Prestavitev se izvede pod pogoji upravljavca voda.
(10) Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam upravljalca Vodovod – Kanalizacija d.o.o.
15. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
Na širšem območju ureditvenega območja OPPN poteka obstoječe telekomunikacijsko omrežje v upravljanju operaterjev Telekom Slovenije d.d. in Telemach d.o.o., na katerega so že priključeni posamični objekti na območju. Nameravana gradnja lahko posega v obstoječe telekomunikacijske vode, zato si je potrebno v nadaljnjih fazah projektiranja pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam Telekoma Slovenije d.d. in Telemach d.o.o.
16. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Na zahodnem delu ureditvenega območja OPPN poteka obstoječi nizkotlačni distribucijski plinovod, ki ga je pri nadaljnjem načrtovanju potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. Varovalni odmik od obstoječih vodov nizkotlačnega distribucijskega plinovoda znaša 2 m od osi plinovoda na vsako stran. Pri projektiranju rešitev v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja bo potrebno obstoječe podzemne vode znotraj varovalnega pasu prestaviti izven območja gradnje, v kolikor predvideni objekti posegajo v varovalni pas obstoječih vodov.
(2) Pred nadaljnjimi fazami projektiranja je potrebno od Energetike Celje d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasja za priključitev.
17. člen 
(toplovodno omrežje) 
(1) Na delu ureditvenega območja OPPN poteka obstoječe vročevodno omrežje, na katerega so preko indirektnih toplotnih postaj znotraj objektov že priključeni posamični objekti na območju. Nameravana gradnja objektov vpliva na obstoječe vročevodno omrežje in ga je pred nameravano gradnjo potrebno prestaviti izven območja gradnje.
(2) Pred nadaljnjimi fazami projektiranja je potrebno od Energetike Celje d.o.o. pridobiti projektne pogoje in soglasja za priključitev.
18. člen 
(obveznost priključevanja) 
Predvideni objekti na območju OPPN se morajo priključiti na vso načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev, razen v primeru samooskrbe ali uporabe obnovljivih virov energije glede na namen in potrebe stavbe. Potrebne priključke določi odgovorni vodja projekta v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
19. člen 
(kulturna dediščina) 
(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Na celotnem območju urejanja veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin, ki se morajo upoštevati pri gradnji:
– V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del pisno obvestiti Zavod za varstvo kulture dediščine – območno enoto Celje vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del.
– Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodja del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
20. člen 
(varstvo voda) 
(1) Za odpadne vode iz objektov je izdelana idejna zasnova komunalne infrastrukture območja. Za vse objekte je predvideno odvajanje odpadnih voda iz objektov preko ustrezno dimenzionirane vodotesne kanalizacije, ki se neposredno priključi na javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Geologija širšega območja OPPN je neugodna s stališča možnosti površinskega ponikanja meteornih vod. S stališča geologije območja je smiselno vse meteorne vode na območju tako iz streh kot utrjenih površin zadrževati v ustrezno dimenzioniranih zadrževalnikih na parcelah investitorjev ter nato voditi v javno kanalizacijo.
(3) Za odvajanje meteornih vod z območja OPPN je izdelana idejna zasnova komunalne infrastrukture s katero je predvideno zadrževanje vod pred izpustom v ustrezno dimenzionirani meteorni kanalizaciji s predvidenim zadrževanjem na območju OPPN.
(4) Natančnejše dimenzioniranje kanalizacije za odpadne vode iz objektov ter meteorne vode s streh in utrjenih površin se izvede v sklopu izdelave projektne dokumentacije kasnejših faz za posamične objekte.
(5) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja. Vse načrtovane stavbe se priključijo na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestno telo ali naprave za odvodnjavanje cestnega telesa.
21. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Obravnavano območje se skladno s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v III. območje varstva pred hrupom, kjer so predpisane naslednje mejne ravni hrupa:
– mejne dnevne ravni hrupa Ldvn ≤ 60 dBA
– mejne nočne ravni Lnoč ≤ 50 dBA.
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi.
(3) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
22. člen 
(varstvo zraka) 
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
23. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Za objekte je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja z komunalnimi odpadki.
24. člen 
(varstvo tal) 
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
25. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in soglasij.
(2) Pri ravnanju z obstoječo drevnino – Intiharjeva lipa se upoštevata Odlok o začasni razglasitvi izjemnih dreves za dendrološke naravne spomenike v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 60/02) in Odlok o zavarovanju drevesnih naravnih vrednot lokalnega pomena v MOC (Uradni list RS, št. 12/07).
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
26. člen 
(obramba) 
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za obrambo.
27. člen 
(potresna varnost) 
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za lokacijo gradnje po Potresni karti Slovenije.
28. člen 
(požarna varnost) 
Za zagotavljanje požarne varnosti območja ureditve se v sklopu komunalne opreme območja predvidijo nadzemni hidranti za gašenje morebitnega požara. Za zagotavljanje zadostne količine požarne vode je potrebno zagotoviti pretok na posameznem hidrantu min 10 L/s. Hidrantno omrežje se načrtuje tako, da so vsi predvideni objekti od najmanj enega hidranta odmaknjeni min 5 m in največ 80 m. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno zagotoviti požarno varnost skladno s področno zakonodajo.
29. člen 
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi) 
Območje OPPN ni ogroženo s strani visokih vod niti ne leži na plazovitem območju.
30. člen 
(dopolnilna in druga zaščita) 
Razlitja nevarnih snovi se na območju ne pričakuje. V kolikor bi do razlitja prišlo, je potrebno nemudoma obvestiti pristojne službe.
X. NAČRT PARCELACIJE 
31. člen 
(parcelacija) 
Za območje ni potrebna izvedba nove parcelacije. Po gradnji predvidenih objektov je le-te potrebno evidentirati v registru nepremičnin v skladu s področno zakonodajo.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
32. člen 
(etapnost) 
Zaradi možnosti faznega razvoja območja skladno s potrebami, se predvidi postopni razvoj območja.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
33. člen 
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) 
(1) Dopustne so spremembe tlorisne zasnove objektov v okviru gradbenih mej.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
34. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
Po prenehanju veljavnosti OPPN, ko se OPPN realizira v celoti, velja na tem območju Občinski prostorski načrt Mestne občine Celje, in sicer podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora.
XIV. KONČNE DOLOČBE 
35. člen 
(dostopnost) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje, na Oddelku za okolje in prostor.
36. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
37. člen 
(začetek veljavnosti) 
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-8/2017
Celje, dne 24. septembra 2019
Župan 
Mestne občine Celje 
Bojan Šrot