Uradni list

Številka 44
Uradni list RS, št. 44/2019 z dne 5. 7. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 44/2019 z dne 5. 7. 2019

Kazalo

2056. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje OP 5 ZS 34 – Podkraj del v Zagorju ob Savi, stran 5541.

  
Na podlagi 119. člena in tretjega odstavka 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 6. redni seji dne 20. 6. 2019 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje OP 5 ZS 34 – Podkraj del v Zagorju ob Savi 
SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga načrta) 
(1) S tem odlokom se v skladu z Občinskim prostorskem načrtu občine Zagorje ob Savi – odlok št. 3500-1/2007 in št. 350-5/2014 (Uradni list RS, št. 18/15 – UPB) in odlok o dopolnitvah odloka, št. 350-9/2016 (Uradni list RS, št. 9/17) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje OP 5 ZS 34 – Podkraj del v Zagorju ob Savi (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN OP 5 ZS 34 – Podkraj del pod številko projekta 01/18 izdelalo podjetje ARHIS d.o.o. Zagorje ob Savi.
2. člen 
(sestavni deli OPPN) 
Občinski podrobni prostorski načrt sestavlja odlok, tekstualni in grafični del ter obvezne priloge.
OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen 
(predmet načrta) 
(1) Območje OPPN zajema površine stavbnih zemljišč na blago nagnjenem travnatem pobočju nad občinsko lokalno cesto LC 480161 Zagorje–Čolnišče. Na zahodu območje meji na obstoječo stanovanjsko pozidavo, na vzhodni strani pa so travnate površine.
(2) V veljavnem Občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi je za enoto urejanja OP 5 ZS 34 – Podkraj načrtovana izdelava Občinskega podrobnega prostorskega načrta. Opredeljena je podrobnejša namenska raba S – območje stanovanj.
(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem načrtom, so:
– individualna stanovanjska gradnja,
– nova dovozna cesta,
– gospodarska javna infrastruktura.
OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA 
4. člen 
(območje načrta) 
(1) Območje načrta obsega zemljišče s parcelno številko 414/1 k.o. 2641 Zagorje v izmeri cca 4.400,00 m2.
(2) Za izvedbo priključkov novih objektov na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.
(3) Na območju načrta ni predvidenih odstranitev obstoječih objektov.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi območji) 
(1) Območje je na zahodu obdano z obstoječo stanovanjsko pozidavo. Zazidalna zasnova temelji na nadaljevanju obstoječega koncepta pozidave. Načrtovana je izgradnja treh individualnih stanovanjskih hiš, ki bodo locirane na terenu glede na konfiguracijo in danosti terena vzporedno s plastnicami, zato so v nadaljevanju podani pogoji za umestitev in oblikovanje objektov.
(2) Območje se navezuje na sosednja območja preko novega dovoznega priključkov na lokalno cesto LC 480161 Zagorje–Čolnišče. Nova dovozna cesta bo napajala vse tri načrtovane objekte.
6. člen 
(namembnost območja) 
(1) Načrt ureja površine, ki z novim dovoznim priključkom na lokalno cesto predstavlja širitev mestnih stanovanjskih površin.
(2) Na ureditvenem območju se na zemljiščih za gradnjo načrtuje zasnova umestitve 3 individualnih enodružinskih stanovanjskih hiš. Do posameznega objekta so zagotovljeni dostopi in dovozi ter zadostno število parkirnih prostorov. Območje bo opremljeno z vso potrebno prometno in komunalno infrastrukturo.
(3) Na območju OPPN se v stanovanjskih objektih dopušča opravljanje naslednjih dejavnosti:
– 66 Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve
– 68 Poslovanje z nepremičninami
– 69 Pravne in računovodske dejavnosti
– 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje
– 73 Oglaševanje in raziskovanje trga
– 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti
– 82 Pisarniške in poslovne storitvene dejavnosti
– 86 Zdravstvo: samo 86.23, 86.9, 86.901, 86.909
– 88 Socialno varstvo brez nastanitve: samo 88.910
– 90 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: samo 90.030
– 91 Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti
– 95 Popravilo računalnikov in izdelkov za široko rabo
– 96 Druge storitvene dejavnosti.
7. člen 
(vrste gradenj) 
Na območju podrobnega načrta so dopustni posegi:
– gradnja novih objektov,
– dozidave in nadzidave do širine oziroma višine predvidene s tem odlokom,
– vzdrževanje objekta in redno vzdrževanje,
– rekonstrukcija objektov,
– odstranitve objektov,
– gradnja gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih zunanjih površin,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
8. člen 
(gradbene meje) 
Razmestitev objektov je določena z gradbeno mejo. Načrtovani objekti gradbene meje ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali so odmaknjeni v notranjost zemljišča.
9. člen 
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov) 
(1) Objekti naj bodo sodobno in moderno oblikovani, orientirani vzporedno s plastnicami. Streha je lahko ravna ali eno ali dvokapna v naklonu 15–35 stopinj. Etažnost objektov je klet, pritličje in nadstropje ali mansarda. Klet je lahko glede na nagnjen teren delno vkopana do kote pritličja objekta. Dovoljena je gradnja arhitekturno kvalitetnih ter energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov.
(2) Faktor zazidanosti (FZ) je 0,4, faktor zelenih površin (FZP) je 0,1.
(3) Gabariti objektov:
– objekta A:
– višinski gabarit
K+P+N (ali M, višina kolenčnega zidu1,50 m)
– tlorisni gabarit L oblike
12,00 m x 12,00 m
– kota pritličja
+- 0,00 = 302,00
– objekta B:
– višinski gabarit
K+P+N (ali M, višina kolenčnega zidu1,50 m)
– tlorisni gabarit L oblike
12,00 m x 12,00 m
– kota pritličja
+- 0,00 = 301,00
– objekt C:
– višinski gabarit
K+P+N (brez kolenčnega zidu)
– tlorisni gabarit
18,40 m x 10,10 m
– kota pritličja
+- 0,00 = 313,00
(4) Fasade so oblikovane in konstrukcijsko zasnovane z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Uporablja se omet, beton, steklo, les ali drugi sodobni obložni materiali z poenoteno uporabo barv v lestvici toplih zemeljskih barv. Prepovedana je uporaba signalnih barv, ki so moteče in izrazito neavtohtone (citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra itd.). Uporaba svetlečih in zrcalnih kritin je prepovedana.
(5) Na objektih je dovoljeno postavljati fotovoltaične elemente, vendar le v ravnini strešin oziroma fasade.
(6) Odmiki regulacijskih linij:
– odmik med objekti min. 8,00 m
– odmik od parcelnih mej min. 4,00 m, pomožni objekti min. 1,50 m
– odmik od roba parcele občinske ceste (pločnik, bankina, mulda, jarek …) min. 4,00 m.
10. člen 
(pogoji glede velikosti in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Na zemljiških parcelah za gradnjo je dovoljeno postaviti nezahtevne in enostavne objekte za lastne potrebe. Postavitev objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija znotraj zemljiške parcele osnovnega objekta ter da ni oviran dostop in preglednost na cesti.
(2) Postavitev in oblikovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti skladna z osnovnim objektom h kateremu sodijo. Naklon strehe, kritina, fasada, naj se poenoti z osnovnim objektom. Izjema so lahko le objekti (ute, steklenjaki, rastlinjaki, silosi, zimski vrtovi, pohodne terase), ki jih zaradi svoje namembnosti ali zakonitosti tehnološkega procesa, v celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu. Fasade objektov za lastne potrebe (drvarnice, garaže, lope ...) se izvedejo v lesu. Nezahtevne in enostavne objekte se ne sme postavljati na vedutno izpostavljenih legah.
(3) Za določitev velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo pogoji, kot jih določa veljavni predpis, razen če ni s pogoji tega odloka določeno drugače.
(4) Ograjevanje parcel je dovoljeno s transparentnimi ograjami v kombinaciji z naravnimi materiali (kamen, les), če so prilagojene obstoječim ureditvam do višine 1,0 m. Lahko so urejene tudi z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo.
(5) Pri ograjevanju objektov in kompleksov, zaradi njihovega varovanja, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
(6) Urbana oprema (tlakovanja, klopi, koši, vizualni komunikacijski objekti, svetilke itd.) je dopustna na območju celotne občine in je oblikovno poenotena.
11. člen 
(zunanja ureditev) 
(1) Dostopi in dovozi do objektov so načrtovani iz skupne dovozne ceste, kjer so predvidene zunanje parkirne in manipulativne površine.
(2) Okolice objektov so zatravljene in zasajene z okrasnimi grmovnicami in nizkim drevjem. Vhodi in dostopi do objektov se primerno tlakujejo.
(3) Ograjevanje parcel naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo.
(4) Možna je tudi gradnja transparentnih ograj v kombinaciji z naravnimi materiali (kamen, les), če so prilagojene obstoječim ureditvam do višine 1,0 m.
(5) Pri ograjevanju objektov in kompleksov, zaradi njihovega varovanja, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
(6) V območju nivojskega križišča občinskih cest ali v območju zasebnih cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.
(7) Razne zasaditve, žive meje, samostojne ograje, plotovi, korita, dvoriščna vrata, zidci …, ki so urejeni ob občinski cesti ne smejo zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na občinski cesti ali vplivati na preglednost in morajo biti odmaknjeni najmanj 1,0 m.
(8) Razne zasaditve, žive meje, samostojne ograje, korita in podobna urbana oprema, ki bo locirana v varovalnem pasu občinske ceste, ne smejo biti nameščeni oziroma grajeni v 1 m pasu bankine in ne smejo zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na občinski cesti ali vplivati na preglednost ceste. Objekti za lastne potrebe morajo biti od sosednje meje oddaljeni najmanj 1,5 m.
(9) Parkirišče, ki je urejeno v varovalnem pasu občinske ceste mora biti urejeno in grajeno tako, da so preprečene morebitne poškodbe vozil na parkirišču zaradi javnega prometa, izvajanja investicijskih in vzdrževalnih del na občinski cesti ali zimske službe (pluženje, posipanje ...).
(10) Škarpe, zidovi, zidci, dvoriščna vrata in podobni grajeni objekti morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjeni najmanj 1 m.
12. člen 
(zelene površine) 
Krajinska ureditev in zasaditev v območju OPPN morata ohranjati prvine obstoječe krajine oziroma z ureditvami še izboljšati stanje krajinske podobe. Za zasaditev je potrebno uporabiti avtohtone vrste.
POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
13. člen 
(splošni pogoji priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) 
(1) Vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti praviloma priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje in sicer minimalno na kanalizacijsko, vodovodno ter elektroenergetsko omrežje.
(2) Ker je na obravnavanem območju dovoljeno graditi objekte posamezno, se lahko objekti posamezno priključijo na komunalno infrastrukturo z ustreznimi tehničnimi rešitvami skladno s soglasjem pristojnega upravljavca.
(3) Praviloma naj komunalni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.
(4) V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču; upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(5) Pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem.
(6) Trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
(7) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po njeni izgradnji.
(8) Obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
(9) Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(10) V koridorjih in varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je, za gradnjo in vzdrževanje drugih naprav in objektov ter za vse posege v prostoru, potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca posamezne infrastrukture.
(11) Gradnja nove javne občinske infrastrukture (kanalizacija odpadne vode, obnova voziščne konstrukcije na lokalni cesti in izgradnja kombiniranega hodnika za pešce in kolesarja) je načrtovana v letu 2021.
14. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Območje se preko novega dovoznega priključka prometno navezuje na lokalno cesto LC 480161 Zagorje–Čolnišče.
(2) Minimalna širina dovozne ceste je 4,0 m. Priključek se izvede na podlagi soglasja upravljavca ceste. Minimalna širina dovoza do enostanovanjske stavbe je 3,5 m. Javne ceste in javne površine morajo biti urejeni brez arhitektonskih ovir za invalidne osebe.
(3) Cestni priključek na občinsko cestno mrežo mora biti opremljen z ustrezno prometno signalizacijo – prometni znaki.
(4) Stojna mesta posod za odpadke ali ločeno zbiranje odpadkov morajo biti locirane izven bankin ali pločnika občinske ceste.
(5) Vsi posegi morajo biti urejeni in grajeni tako, da ne ovirajo izvedbe kasnejših posegov na občinskih cestah – vzdrževanje, rekonstrukcije, modernizacije.
(6) Zaradi konfiguracije terena bo dovozna cesta delno potekala po obstoječem terenu, zlasti v zgornji polovici pa bo potekla tudi na nasipu, v ostrem zavoju pa tudi v vkopu v pobočje. Glede na geološko podlago trase ceste je potrebno vkopne brežine izvesti v naklonih do 1:2. Ob vznožju vkopnih brežin je obvezna izvedba vzdolžne drenaže. Vse vkopne brežine višje od 3 m bo potrebno zavarovati z opornimi konstrukcijami temeljene v trdni laporasti glini.
(7) Material iz izkopov za nasipe ne bo primeren. Za nasipe naj se uporabi dolomitni drobljenec granulacije ∅ od 0 do 10 cm, komprimiran v plasteh po 20–30 cm. Naklon brežin nasipov naj ne preseže naklona 1:1,5. Izpod nasipov je potrebno odstraniti plast humusa in gline v debelini 0,3 m, podlago pa nekoliko zastopničiti. Podlaga nasipom naj bo vsaj težko gnetna glina.
(8) Vse nasipe, višje od 2 m, je s kamnito peto potrebno temeljiti v trdni podlagi, to je trdni laporasti glini ali peščenjaku. Kamnita peta naj bo kamen v betonu (kamni > ∅ 50 cm in cca 20 % betona). V dnu kamnite pete je obvezna izvedba drenaže DK-25 z odtokom v kanalizacijo. Kamnite pete nasipa je potrebno izvajati v kampadah po 4–6 m.
(9) V primeru obojestranskega nasipa bo na zgornji strani ob vznožju nasipa potrebno izvesti odprti jarek za odvajanje padavinskih voda, pod njim pa vzdolžno drenažo.
(10) Pri izvedbi zemeljskih del je obvezen stalen geomehanski nadzor.
15. člen 
(parkiranje) 
(1) Stanovanjski objekti morajo imeti minimalno dve parkirni mesti na lastni parceli.
(2) Če se v stanovanjskem objektu opravlja s tem odlokom dovoljena dejavnost, se za vsakih začetih 20 m2 neto površine, ki jo ima dejavnost, določi eno parkirno mesto.
16. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Za zagotavljanje zadostne količine pitne in požarne vode se območje podrobnega načrta priključi na vodovodno omrežje.
(2) Priključitev na javno vodno omrežje iz PE 100 d90, ki poteka ob občinski cesti na južni strani, kjer je predvidena gradnja, se izvede s priključno cevjo d40 za vse tri objekte.
(3) Število in lokacija nadtalnih hidrantov je določena skladno z veljavnim Pravilnikom o zunanjih hidrantnih omrežjih in jih določi upravljalec vodovoda.
(4) Hišni priključki so izvedeni v tipski izvedbi, tj. z navrtnim zasunom, teleskopskim nastavkom in LTŽ cestno kapo in vodomernim jaškom iz D50 cm z vso potrebno vodovodno armaturo, postavljenim na lahko dostopnem mestu, na nepovoznih površinah čim bližje javnim površinam.
17. člen 
(kanalizacija) 
(1) Na območju podrobnega načrta je javno kanalizacijsko omrežje ločeno na odpadno in padavinsko vodo. Za predmetno območje je načrtovana izgradnja nove kanalizacije v ločenem sistemu s priključitvijo na kolektorski sistem Zagorja s priključkom na CCN Zagorje, ki bo predvidoma zgrajen v letu 2021.
(2) Meteorne vode iz strešnih površin je priporočljivo zbirati v zbiralnikih deževnice. Višek le-te pa se odvede v priključno kanalizacijo javnega kanalizacijskega sistema meteornih vod-obstoječih drenaž.
(3) Odpadne sanitarne vode se odvedejo preko revizijskih jaškov in nove interne fekalne kanalizacije v nov-predviden kolektorski sistem, ki ga bo upravljalec zgradil do konca leta 2021.
(4) V projektni dokumentaciji za opremljanje komunalne infrastrukture je potrebno predvideti kanalizacijske cevi in revizijske jaške iz armiranega poliestra, povozne cestne LTŽ pokrove na zaklep, medtem ko so cevi hišne priključne kanalizacije iz PVC materiala.
(5) Onesnažene padavinske vode iz protiprašno obdelanih površin, zemljišč, dvorišč, parkirišč, nove ceste in cestnega priključka ali objekta morajo biti pred iztekom v javni kanalizacijski sistem predhodno ustrezno prečiščene (peskolovi in lovilci olj).
(6) Cestni priključek mora biti urejen tako, da voda s priključka ne teče ali zateka na občinsko cesto – urejeno lastno odvodnjavanje z linijsko rešetko.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
18. člen 
(dreniranje območja) 
(1) Območje leži med bivšima jamama Loke in Podstrana zaprtega Rudnika Zagorje. Območje je bilo sanirano z drenažnimi rebri, iz katerih je voda speljana v revizijske jaške, od tam pa v meteorno kanalizacijo.
(2) Drenažna rebra, ki so bila izvedena kot sanacija rudniških površin, je potrebno ohraniti ter pred pričetkom gradnje infrastrukture in objektov izvesti podaljšanje dveh krakov obstoječih drenaž z zaključkom v obliki črke Y.
(3) Obstoječ drenažni krak na južnem obrobju parcele naj se zaključi v obliki črke Y z dvema stranskima krakoma dolžine po 15 in 20 m. Obstoječ drenažni krak, ki se konča pod severovzhodnim vogalom predvidenega objekta C, pa naj se podaljša po pobočju navzgor za 15 m in zaključi z dvema stranskima krakoma dolžine 10 in 25 m. Dno drenaž naj seže vsaj 0,3 m v trdno podlago (laporasta glina, lapor). Za zbirno drenažo naj se uporabi cevi DK-25, za stranske krake pa D-15. Glede na ugotovljeno sestavo tal bo potrebna globina drenaž v območju objekta C znašala od 2 do 2,5 m, v pobočju na južni strani parcele pa cca 3 m.
(4) Izkop in izvedba drenaž naj poteka od zgoraj navzdol, v kampadah dolžine do 6 m. Naklon brežine gradbene jame naj bo do 2:1, izkope pa bo potrebno varovati z razpiranjem.
(5) Šele ko bo podaljšanje drenaž ustrezno izvedeno, bo možno začeti z gradnjo objektov in izvedbo dovoznih cest.
19. člen 
(električno omrežje) 
(1) Na območju urejanja OPPN je prisotna elektroenergetska infrastruktura in sicer je zgrajeno nizkonapetostno omrežje.
(2) Obstoječe stanje v nizkonapetostnem omrežju (NNO), na področju predvidene ureditve OPPN, ne omogoča priklopov novih odjemalcev, zato je treba zgraditi novo transformatorsko postajo (TP) REPNIK, ki bo to omogočila.
(3) Priključki za stanovanjske hiše bodo priključeni v PMO.
(4) NN omrežje (NNO) bo tako sestavljeno iz novozgrajene transformatorske postaje-TP Repnik in novih prostostoječih merilnih omaric-PMO. Vsa merilna mesta oziroma vse merilne garniture morajo biti vgrajene v nove PMO. Odvodi iz PMO do posamezne stanovanjske hiše bodo sekundami in del inštalacije posamezne hiše.
(5) Na delih, kjer bo trasa potekala pod voznimi površinami, je potrebno predvideti kabelsko kanalizacijo. Na delih, kjer bo trasa potekala pod trajno urejenimi površinami (asfaltiranje in podobno), je potrebno kabel vleči v cevi. V obeh primerih je treba uporabiti plastične cevi, rdeče barve, premera vsaj 125 mm. Lokacije novih PMO so predvidena ob parcelnih mejah, da je mogoče odčitavanje porabljene energije brez dostopa na zasebno zemljišče.
(6) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je potrebno projektno obdelati v posebni mapi v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, jo uskladiti z Elektro Ljubljana, d.d. ter zanjo pridobiti gradbeno dovoljenje.
(7) Pred izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega dovoljenja in pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj, mora investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni Iist RS, št. 27/07, 70/08) in 4. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni Iist RS, št. 126/07) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
20. člen 
(TK omrežje) 
(1) Preko območja urejanja poteka obstoječi TK vod.
(2) Glede na novo pozidavo oziroma komunalno ureditev bo potrebno dele trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije ustrezno zaščititi, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije.
(3) Za vse nove stanovanjske hiše so predvideni priključki preko prostostoječih omaric-PTKO na obstoječe TK omrežje, ki že poteka na območju podrobnega načrta.
(4) Za nove TK odcepe do stanovanjskih hiš se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 2x110 mm in po potrebi pomožni jaški.
21. člen 
(KKS omrežje) 
(1) Na območju urejanja poteka obstoječe KKS omrežja, zato je pri vseh posegih v prostor potrebno upoštevati trase obstoječega KKS omrežja.
(2) V grafični prilogi je prikazano že zgrajeno najbližje KKS omrežje in možnost nadaljevanja tega do novo zgrajenih objektov. Od KKS obstoječe omarice se pokoplje nova kanalizacija z stigmaflex cevmi z vmesnimi jaški, ter ustreznimi LŽ pokrovi. Jaški so lahko iz bet. cevi FI-600mm in globine 500 mm. Jaški so med seboj povezani z stigmaflex fi-110 mm. Vsi odcepi iz jaškov do novih objektov pa z fi-63 mm, ki se prav tako zaključijo v jašku pred novim objektom. Predvidijo se tudi cevi izven meja urejanja zaradi možnosti nadaljevanja KKS kanalizacije.
22. člen 
(javna razsvetljava) 
Obstoječa javna razsvetljava poteka ob lokalni cesti LC 480161 Zagorje–Čolnišče. Na območju podrobnega načrta ni predvidena javna razsvetljava.
23. člen 
(ogrevanje) 
(1) Znotraj območja je predvideno individualno centralno ogrevanje stanovanjskih objektov. Pri načrtovanju novih stanovanjskih objektov naj se predvidi uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih sistemov za energetsko oskrbo, s poudarkom na obnovljivih virih energije (toplotne črpalke, geosonde, sončni kolektorji, fotovoltaične elektrarne ipd).
(2) Kot vir ogrevanja je možno uporabljati tudi kurilno olje, les ipd, vendar emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z Uredbo navedeno v 25. členu, tretji odstavek tega odloka.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN 
24. člen 
(kulturna dediščina) 
Obravnavano območje ne posega na registrirane enote kulturne dediščine, zato ni posebnih dodatnih usmeritev.
25. člen 
(varovanje okolja) 
(1) Varstvo narave: Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Na osnovi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2 v nadaljevanju ZON) za območje, ki se ureja z obravnavanim prostorskim načrtom izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. V primeru, da gre za pripravo prostorskega akta na območjih strnjene poselitve, je ne glede na to, da izdelava naravovarstvenih smernic zanje ni potrebna, treba upoštevati določila 36. člena ZON.
(2) Varstvo pred hrupom: Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), na podlagi katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna raven hrupa 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Ker gre za stanovanjsko območje ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa. Stanovanjske objekte je potrebno graditi z ustrezno zvočno izolacijo sten, oken in vrat.
(3) Varstvo ozračja: Učinkovito varstvo zraka na območju OPPN se izvaja z gradnjo energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov (gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb) ter uporabo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb. Za potrebe po toplotni energiji naj se uporabljajo ekološko nesporni ter obnovljivi viri energije. Pri gradnji je potrebno upoštevati zakonska določila o varstvu zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij. Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11).
(4) Varovanje tal: Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med gradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj kvalitetna. Prst se odstrani in deponira na robu izkopa ter se uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice.
(5) Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem: Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega obratovanje obremenjuje okolje. Za gradnjo teh objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(6) Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem: Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih. Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07).
26. člen 
(odpadki) 
(1) Na celotnem območju občine so na primerno dostopnih mestih urejene zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov in zbirni center za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, v skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo v občini in v skladu z veljavnimi predpisi. Najbližji obstoječi ekološki se nahaja v oddaljenosti 300 m, ob Zupančičevi cesti.
(2) Komunalni odpadki se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah (zabojnik za preostanek komunalnih odpadkov, ter embalažnina-plastenke in pločevinke) in odvažajo v skladu z ustreznimi občinskimi predpisi. Organski odpadki se odlagajo v kompostnik. Odjemna mesta morajo biti prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah.
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati in ravnati z njimi skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11).
(4) Posebni in nevarni odpadki se do odvoza na končno odlagališče tovrstnih odpadkov zbirajo in hranijo v sklopu zemljišča za gradnjo, v posebnih posodah ali skladiščih.
27. člen 
(vodnogospodarski ukrepi) 
Obravnavano območje se nahaja izven vodovarstvenega območja in ni ogroženo s poplavnimi vodami.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM 
28. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati smernice in pravilnike s področja gradnje objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje MSC lestvici.
(2) Po karti potresne nevarnosti na kateri je ozemlje Republike Slovenije razdeljeno v cone z različnimi stopnjami projektnega pospeška tal spada obravnavano ozemlje v cono z ag = 0,175 % g.
(3) Območje urejanja ne leži na ogroženem območju poplavnosti ter visoke podtalnice.
(4) V začetni fazi izvedbe – gradnja objektov predstavlja potencialni vir onesnaženja vod in tal, možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar tak vir onesnaženja predstavlja tudi vsako vozilo rednega prometa ali kmetijska mehanizacija.
29. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) V OPPN so s področja varstva pred požarom upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov – zagotovljeno je zadostno število ustrezno razmeščeni izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti,
– potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radij,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z novim vodovodom in zunanjim hidrantnim omrežjem skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov,
– na vodovodnem omrežju bo na predpisani razdalji nameščeno zadostno število nadzemnih hidrantov,
– vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog.
(2) Za zagotavljanje požarne varnosti, je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev.
(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu (zasnova požarne varnosti) in bo skladen z določili predpisov s področja varstva pred požarom.
(4) Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
30. člen 
(erozivna in plazovita ogroženost) 
(1) Za območje OPPN je izdelan Geološko geotehnični elaborat (Ozzing d.o.o. Trbovlje, št. elaborata 1238/18), ki je kot priloga, sestavni del tega prostorskega akta.
(2) Glede na ugotovljeno sestavo tal je obravnavano področje za gradnjo stanovanjskih hiš s pripadajočo infrastrukturo primerno. Pri izvedbi objektov in dovoznih cest pa je potrebno upoštevati, da je bil del področja v preteklosti razmočen in površinsko plazovit in zato saniran z dreniranjem.
(3) Pred pričetkom gradnje objektov in dovozne ceste bo na obravnavanem področju potrebno podaljšanje drenaž, s čemer bomo preprečili nekontroliran dotok podtalnice s strmejšega višje ležečega pobočja, kot je opredeljeno v 18. členu tega odloka.
(4) Temeljenje objektov in vseh opornih in podpornih konstrukcij je obvezno izvesti v trdni podlagi. Prav tako bo potrebno s kamnitimi petami v trdni podlagi temeljiti tudi vse višje nasipe.
(5) Pri izvedbi zemeljskih del, dreniranja in temeljenju objektov ter konstrukcij je obvezen stalen geomehanski nadzor.
(6) V kolikor bodo pri projektiranju in gradnji objektov ter ceste upoštevani geološko geotehnični pogoji iz tega elaborata, izvedba objektov, ki jih zajema OPPN, ne bo povečala erozijske ogroženosti obravnavanega območja.
(7) Podani pogoji temeljenja in izvedbe objektov se lahko upoštevajo tudi za izdelavo projektov PGD za posamezne objekte, pod pogojem, da se ne bodo bistveno spremenile dimenzije, lege in kote tlakov objektov.
(8) V geološko geotehničnem elaboratu so podani pogoji izvedbe posameznih objektov, natančnejše pogoje pa bo mogoče podati med samo izvedbo pri geomehanskem nadzoru, glede na ugotovljeno sestavo tal v izkopih.
(9) Objekt A je lociran na vznožju pobočja pod grebenom, kjer je trdna laporasta glina na globini od 2,4 do 2,9 m pod površino. Stanovanjsko hišo je obvezno v celoti temeljiti v trdni laporasti glini. Minimalna potrebna globina temeljenja je 1 m pod bodočo površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plasti trdne laporaste gline. S podkletitvijo objekta bodo temelji kleti segli že v trdno podlago. Na zaledni strani je ob temeljih objekta obvezna izvedba drenaže z dnom v trdni laporasti glini. Objekt bo stal na platoju, ki bo na zaledni strani vkopan v pobočje cca 3 m. Vkopna brežina naj se izvede v naklonu do 1:2, po končani izvedbi pa je obvezno humuziranje in zatravitev. Ob vznožju vkopne brežine ja obvezna izvedba vzdolžne drenaže globine 0,9 m, nad njo pa mulda za odvajanje padavinskih voda. Vkopno brežino je možno zavarovati tudi z oporno konstrukcijo (kamnita zložba ali armirano betonski zid) temeljeno v trdni laporasti glini. Minimalna potrebna globina temeljenja je 1 m pod bodočo površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plasti trdne laporaste gline. Izza oporne konstrukcije je obvezna izvedba drenaže. Izkopi in izvedba vkopane stene kleti, zamenjave tal in morebiten oporne konstrukcije naj potekajo v kampadah po 4–6 m z naklonom gradbene jame do 2:1. Natančnejša navodila izvedbe bo določil geomehanski nadzor.
(10) Objekt B je lociran na vznožju pobočja na vzhodnem obrobju območja, severozahodno od obstoječih drenaž. Na območju objekta leži trdna siva laporasta glina na globini od 1,8 do 2,2 m pod površino. Stanovanjsko hišo je obvezno v celoti temeljiti v trdni laporasti glini. Minimalna potrebna globina temeljenja je 1 m pod bodočo površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plasti trdne laporaste gline. Na zaledni strani je ob temeljih objekta obvezna izvedba drenaže z dnom v trdni laporasti glini. Objekt bo stal na platoju, ki bo na zaledni strani vkopan v pobočje cca 2 m. Vkopna brežina naj se izvede v naklonu do 1:2, po končani izvedbi pa je obvezno humusiranje in zatravitev. Ob vznožju vkopne brežine je obvezna izvedba vzdolžne drenaže globine 0,9 m, nad njo pa mulda za odvajanje padavinskih voda. Vkopno brežino je možno zavarovati tudi z oporno konstrukcijo (kamnita zložba ali armirano betonski zid) temeljeno v trdni laporasti glini. Minimalna potrebna globina temeljenja je 1 m pod bodočo površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plasti trdne laporaste gline. Izza oporne konstrukcije je obvezna izvedba drenaže. Izkopi in izvedba vkopane stene kleti, zamenjave tal in morebiten oporne konstrukcije naj potekajo v kampadah po 4–6 m z naklonom gradbene jame do 2:1. Natančnejša navodila izvedbe bo določil geomehanski nadzor.
(11) Objekt C je predviden na območju grebena na jugozahodnem delu območja. Stanovanjsko hišo je obvezno v celoti temeljiti v trdni podlagi, to je v trdnem peščenjaku s konglomeratom ali pa v trdnem laporju. Minimalna potrebna globina temeljenja je 1 m pod bodočo površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plasti trdne podlage. V primeru, da temelji objekta ne bodo segli v trdno podlago, bo izpod njih potrebno izvesti izboljšavo temeljih tal. Zamenjava temeljenjih tal se izvede s kamnito blazino v kombinaciji z drenažnim betonom, ker je izza vkopane zaledne stene, potrebna izvedba drenaže. Za kamnito blazino naj se izbere kamnit material granulacije nad f 30 v betonu (cca 30 % betona). Na zaledni strani je ob temeljih objekta in izza vkopanih sten obvezna izvedba drenaže. Objekt bo stal na platoju, ki bo na zaledni strani vkopan v pobočje do globine 3 m. Vkopna brežina bo na vznožju že segla v trden lapor, sicer pa bo večji del izvedena v srednje gnetni peščeni glini. Brežina naj se izvede v naklonu do 1:2, po končani izvedbi pa je obvezno humusiranje in zatravitev. Ob vznožju vkopne brežine je obvezna izvedba vzdolžne drenaže globine 0,9 m, nad njo pa mulda za odvajanje padavinskih voda. Vkopno brežino je možno zavarovati tudi z oporno konstrukcijo (kamnita zložba ali armirano betonski zid), temeljeno v trdnem laporju. Minimalna potrebna globina temeljenja je 1 m pod bodočo površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plasti trdnega laporja. Izza oporne konstrukcije je obvezna izvedba drenaže. Pred objektom je predvidena izvedba dvorišča in dovozne ceste na nasipu višine do 4,5 m. Zaradi velike višine bo nasip s kamnito peto obvezno temeljiti v trdnem peščenjaku ali laporasti glini. Možno pa je tudi zavarovanje nasipa s podporno konstrukcijo (kamnita zložba ali zid). Za nasip bo možno uporabiti tudi del materiala iz izkopa za objekt. Za nasip je primeren material iz izkopa v peščenjaku z vložki konglomerata in material iz izkopa v grušču z glinenim vezivom. Primeren material iz izkopa naj se premeša z dolomitnim drobljencem granulacije F od 0 do 10 cm in vgradi v nasip v plasteh po 20–20 cm s sprotnim komprimiranjem. Izpod nasipov je potrebno odstraniti plast humusa in gline v debelini 0,3 m, podlago pa nekoliko zastopničiti. Stabilen naklon nasipne brežine je do 1:1,5. Po končani izvedbi je brežine potrebno humusirati in zatraviti. Za kamnito peto je primeren kamen v betonu (kamni > f 50 cm in cca 20 % betona). V dnu kamnite pete je obvezna izvedba drenaže DK-25 z odtokom v kanalizacijo. Kamnito peto nasipa je potrebno izvajati v kampadah po 4–6 m. Natančnejša navodila izvedbe zemeljskih del in temeljenja objekta ter nasipa bo določil geomehanski nadzor.
31. člen 
(načrt parcelacije) 
(1) Na ureditvenem območju se izvede nova parcelacija zemljišč. Načrt parcelacije je sestavni del grafičnega dela.
(2) Površine načrta se delijo na:
– parcele namenjene pozidavi stanovanjskih hiš;
– parcele namenjene dovozni cesti.
32. člen 
(etapnost prostorske ureditve) 
(1) Pred izgradnjo se zemljišče komunalno opremi.
(2) Objekti se lahko gradijo posamezno.
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE 
33. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
34. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo primernejše tehnične rešitve, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.
(2) Dopustna so tudi odstopanja:
– tlorisni in višinski gabariti načrtovanih stanovanjskih objektov lahko odstopajo do +- 15 % v vse smeri, ne smejo pa presegati faktorja zazidanosti, regulacijskih linij in minimalnih odmikov od sosednjih parcelnih mej;
– nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati bližje sosednjim zemljiščem ob soglasju lastnikov le-teh in upoštevanju veljavnih predpisov;
– od tras vodov gospodarske infrastrukture v kolikor ta zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 
35. člen 
(vpogled) 
OPPN je stalno na vpogled pri Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.
36. člen 
(nadzor) 
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava in inšpekcijske službe.
37. člen 
(veljavnost odloka) 
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-11/2017-13
Zagorje ob Savi, dne 20. junija 2019
Župan 
Občine Zagorje ob Savi 
Matjaž Švagan