Uradni list

Številka 44
Uradni list RS, št. 44/2019 z dne 5. 7. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 44/2019 z dne 5. 7. 2019

Kazalo

2048. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu industrijske cone Šentjur – za območje EUP z oznako ŠE 119, stran 5526.

  
Na podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17), 37. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) in Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta Industrijske cone Šentjur kot spremembe in dopolnitve zazidalnega (lokacijskega) načrta Industrijske cone Šentjur (Uradni list RS, št. 15/17) je Občinski svet Občine Šentjur na 5. seji dne 18. junija 2019 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu industrijske cone Šentjur – za območje EUP z oznako ŠE 119 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13) sprejme občinski podrobni prostorski načrt Industrijske cone Šentjur – za območje EUP z oznako ŠE 119 (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o., družba za sonaravno urejanje prostora, Domžale, pod številko projekta 12/2017 v novembru 2017, ga na podlagi smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora dopolnila v juniju 2018 in na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave, zahtev pripravljavca, sklepov Občinskega sveta Občine Šentjur in mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora maja 2019 preoblikovala v predlog.
(3) Skladno odločbi št. 35409-1/2018/12 Ministrstva za okolje in prostor z dne 26. 2. 2018 v zvezi s potrebnostjo izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za obravnavane posege je bilo izdelano okoljsko poročilo (IPSUM, okoljske investicije, d.o.o., št. 330/18, junij 2018, dopolnitev avgust 2018), izveden je bil postopek celovite presoje vplivov na okolje in pridobljena pozitivna odločba št. 35409-294/2018/29 z dne 9. 5. 2019.
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) OPPN Industrijske cone Šentjur – za območje EUP z oznako ŠE 119 določa:
(a) območje obravnave,
(b) prostorski koncept in program dejavnosti,
(c) arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
(d) vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
(e) pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
(f) rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
(g) rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
(h) rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred vplivi visokih voda vodotoka Voglajne in pritokov ter pred požarom,
(i) izhodišča za parcelacijo,
(j) etapnost izvedbe prostorske ureditve,
(k) dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, in
(l) usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Z OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor v obravnavanem območju, ki predstavljajo podlago za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
3. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del vsebuje odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatke o prostorski ureditvi in priloge po seznamu.
(3) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:
(a) izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju,
(b) območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
(c) prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
(d) arhitektonsko – zazidalna situacija,
(e) prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
(f) prometna situacija,
(g) prikaz vodnogospodarskih ukrepov na ureditvi veljavnega dokumenta,
(h) prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, in
(i) načrt parcelacije.
4. člen 
(ureditveno območje) 
(1) Območje urejanja z oznako EUP ŠE 119 je opredeljeno v Izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur. Leži v jugovzhodnem delu naselja Šentjur in je s severa omejeno z železniško progo Celje–Maribor, z vzhoda z regionalno cesto RII-423 Šentjur–Lesično–Podsreda–Bistrica ob Sotli, z juga meji na regionalno cesto RIII-681 Laško–Breze–Šentjur, z zahoda pa je večinoma omejeno z lokalno cesto LK-396270 Cesta Leona Dobrotinška, v skrajnem severozahodnem delu pa območje seže tudi preko lokalne ceste do stičišča vodnih in obvodnih površin reke Voglajne z železniško progo.
(2) Preko območja poteka širši pas vodnega in obvodnega (retenzijskega) sveta vodotoka Voglajna, s severa pa se v območje vklinja tudi industrijski tir, ki se tu tudi zaključi. Območje urejanja je tako razdeljeno na dvoje sklopov stavbnih zemljišč, namenjenih gradnji in sicer, severni sklop med železniško progo in vodnimi in retenzijskimi površinami Voglajne ter južni sklop med omenjenimi površinami in regionalno cesto RIII-681 na jugu.
(3) Konkretizacija površin območja urejanja s pripadajočimi parcelnimi številkami je podana v grafičnem delu OPPN, območje pa obsega zemljišče z naslednjimi parcelnimi številkami:
(a) k. o. Šentjur: 966, 967, 986, 987, 991, 992, 995, 996, 1000, 1006, 1008, 1012, 1013, 1015, 1016, 1017, 1029, 1032, 1037, 1042, 1043, 1044, 1045, 1046, 1047, 1048, 1049, 1050, 1051, 1359, 1398, 1001/1, 1001/2, 1001/3, 1001/4, 1001/5, 1001/6, 1001/7, 1001/8, 1002/1, 1002/2, 1002/3, 1002/4, 1002/5, 1003/10, 1003/5, 1003/6, 1003/7, 1003/8, 1003/9, 1004/2, 1004/3, 1004/5, 1005/2, 1005/5, 1005/6, 1005/7, 1005/9, 1010/1, 1010/10, 1010/11, 1010/12, 1010/12, 1010/13, 1010/14, 1010/15, 1010/16, 1010/17, 1010/18, 1010/2, 1010/6, 1010/8, 1011/1, 1011/10, 1011/13, 1011/16, 1011/18, 1011/19, 1011/2, 1011/20, 1011/22, 1011/23, 1011/25, 1011/26, 1011/28, 1011/29, 1011/3, 1011/30, 1011/31, 1011/32, 1011/33, 1011/34, 1011/35, 1011/36, 1011/39, 1011/40, 1011/42, 1011/44, 1011/45, 1011/46, 1011/47, 1011/48,1011/49, 1011/5, 1011/50, 1011/51, 1011/52, 1011/53, 1011/54, 1011/55, 1011/6, 1011/7, 1011/8, 1011/9, 1014/10, 1014/2, 1014/3, 1014/5, 1014/7, 1014/8, 1014/9, 1018/1, 1018/2, 1018/3, 1018/4, 1019/4, 1019/5, 1019/6, 1019/7, 1019/8, 1020/11, 1020/12, 1020/2, 1020/5, 1020/6, 1020/8, 1020/9, 1022/2, 1022/4, 1022/5, 1023/2, 1023/4, 1023/5, 1023/6, 1023/7, 1024/1, 1024/2, 1024/3, 1025/10, 1025/2, 1025/4, 1025/5, 1025/7, 1025/8, 1025/9, 1026/2, 1026/4, 1026/5, 1026/6, 1026/7, 1027/1, 1027/10, 1027/11, 1027/12, 1027/13, 1027/16, 1027/17, 1027/18, 1027/19, 1027/2, 1027/21, 1027/22, 1027/23, 1027/24, 1027/25, 1027/26, 1027/27, 1027/3, 1027/5, 1027/6, 1027/8, 1027/9, 1028/1, 1028/2, 1028/3, 1030/1, 1030/2, 1033/1, 1033/2, 1033/3, 1033/4, 1033/5, 1033/6, 1033/7, 1034/1, 1034/2, 1034/3, 1034/4, 1035/1, 1035/10, 1035/2, 1035/3, 1035/4, 1035/5, 1035/7, 1035/8, 1035/9, 1036/3, 1036/4, 1036/5, 1038/2, 1038/3, 1038/4, 1039/3, 1039/4, 1040/3, 1040/4, 1041/1, 1041/2, 1041/3, 1052/1, 1052/2, 1053/11, 1053/4, 1338/1, 1338/4, 1375/11, 1375/5, 1375/6, 1375/7, 1375/8, 1378/1, 1378/2, 968/1, 969/1, 970/1, 973/4, 974/1, 979/2, 980/1, 981/1, 981/10, 981/11, 981/12, 981/13, 981/14, 981/15, 981/17, 981/19, 981/2, 981/22, 981/23, 981/24, 981/25, 981/26, 981/27, 981/28, 981/29, 981/30, 981/31, 981/32, 981/33, 981/34, 981/35, 981/36, 981/37, 981/38, 981/39, 981/4, 981/40, 981/41, 981/42 981/43, 981/44, 981/45, 981/5, 981/6, 982/1, 982/3, 983/1, 983/3, 984/1, 984/2, 985/1, 985/2, 988/1, 989/1, 989/2, 990/1, 990/2, 990/4, 990/5, 993/1,993/2, 993/3, 994/1, 994/2, 997/2, 997/3, 997/4, 997/5, 998/1, 998/2, 998/3, 998/5, 998/6, 998/7, 999/1, 999/2, 999/3;
(b) k. o. Rifnik: 100, 105/2, 105/5, 105/6, 105/7, 105/8, 270/4, 271/1, 88/1, 88/10, 88/11, 88/12, 88/2, 88/4, 88/6, 88/7, 88/8, 88/9, 93/2, 93/4, 96/1, 96/11, 96/13, 96/14, 96/15, 96/16, 96/17, 96/18, 96/19, 96/20, 96/21, 96/22, 96/23, 96/24, 96/6, 96/7, 96/8, 96/9, 98/10, 98/24, 98/25, 98/3, 98/4, 98/5, 98/6, 98/9, 99/1, 99/2, 99/4, 99/5;
(c) k. o. Tratna: 126, 1724, 4/3, 4/8, 127/10, 127/14, 127/15, 127/16, 127/17, 127/19, 127/2, 127/20, 127/21, 127/22, 127/23, 127/24, 127/25, 127/26, 127/27, 127/28, 127/3, 127/7, 127/8, 127/9, 129/1, 129/10, 129/11, 129/12, 129/14, 129/15, 129/18, 129/19, 129/20, 129/23, 129/24, 129/8, 129/9, 130/1, 130/3, 130/4, 131/1, 131/11, 131/3, 131/5, 131/6, 131/7, 131/9, 132/2, 132/4, 133/1, 134/10, 134/11, 134/4, 134/5, 1500/3, 47/1, 47/8, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5, 72/2, 72/4, 85/1, 85/2, 87/6.
(4) Območje urejanja obsega 56,65 ha zemljišč in vključuje v prejšnjem odstavku navedene parcele, pri čemer pa se za potrebe priključevanja območja na obstoječo ali načrtovano prometno in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter obvodne ureditve dovoljujejo posegi tudi na robna območja izven zgoraj naštetih zemljiških parcel. Glede na obseg območja po predhodno veljavnih spremembah in dopolnitvah zazidalnega (lokacijskega) načrta Industrijske cone Šentjur je obseg območja urejanja, skladno določbam tretje alineje 199. člena Izvedbenega prostorskega načrta Občine Šentjur, ustrezno zmanjšan.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
5. člen
(prostorski koncept in program dejavnosti) 
(1) Občinski podrobni prostorski načrt območja EUP ŠE119 je namenjen optimalni, a fleksibilni organizaciji in izrabi prostora, pri čemer je bistveno, da se na podlagi izdelanih strokovnih podlag HHA in IDZ (hidrološko hidravlična analiza in idejna zasnova, Hidrosvet d.o.o.) za primer, da bi se suhi razbremenilnik Loka opustil (ob tem je v podlagah analizirana tudi trenutna – oktober 2016 situacija po delno že izvedenih ukrepih in ocenjen vpliv drugih predvidenih ureditev na območju Voglajne v sklopu drugih projektov) prvenstveno določi oziroma preveri območje EUP-ja, na katerem je možno zagotoviti poselitev. Na teh površinah je preverjena primernost dosedanje organizacije izrabe prostora, lastništvo, pobude zainteresiranih in dokončno postavljen koncept karejskega urejanja območja. Za posamezne kareje so glede na odločitve v zvezi z gradnjo zadrževalnikov določene tudi kote urejenega terena, na katere bo možno umeščati stavbe, objekte oziroma naprave.
(2) Konceptualno je območje EUP ŠE 119 razdeljeno na:
(a) površine namenjene gradnji stavb, objektov in naprav ter GJI vse v delih območja, kjer je vpliv visokih voda pod določenimi pogoji, ki jih je potrebno predhodno izvesti, v celoti eliminiran;
(b) na površine, kjer je prevladujoč vpliv vodnih in obvodnih ureditev in
(c) na ostale površine.
Glede na razmejitve površin namenjenih gradnji in površin namenjenih vodnim in obvodnim (občasno poplavljenim) namenom so definirana merila in pogoji za posege v prostor. Kot izhodišča za posege v prostor so smiselno upoštevani:
(a) izdelana podlaga HHA in IDZ,
(b) dejansko realizirani objekti s pripadajočimi funkcionalnimi površinami,
(c) načrtovana zasnova urejanja prostora po do sedaj veljavnem prostorskem izvedbenem aktu,
(d) zahteve pripravljavca in zainteresiranih uporabnikov prostora.
(3) Večnamensko, deloma že realizirano območje Industrijske cone Šentjur, ki je določeno z mejo območja enote urejanja ŠE 119, je namenjeno prvenstveno programom poslovno-proizvodnih dejavnosti v povezavi s trgovskimi, oskrbnimi, obrtnimi, storitvenimi, gostinskimi, skladiščnimi in temu kompatibilnimi dejavnostmi na prometno ugodni legi, ki omogoča krepitev razvoja podjetništva in možnost zaposlovanja prebivalcev širšega gravitacijskega zaledja. Manjši del območja je namenjen tudi bivanju.
(4) Širši mestni koncept ohranjanja obvodnih zelenih potez ter potreba po zagotovitvi zadostnih retenzijskih površin ob vodotoku Voglajna narekujeta, da se v širšem pasu ob reki določi preplet avtohtone vegetacije in urejenih zelenih površin, katerih zunanji robovi se zaključujejo v večjem delu z bodisi notranjo zbirno prometnico na jugu, bodisi z vzdolžno pešpotjo na severni strani.
(5) Tako razdeljeno območje cone se zato formira v dveh ločenih sklopih. Severni, površinsko manjši sklop je oblikovan kot prostorsko organizirano podobmočje večjih funkcionalnih enot med zelenim obvodnim pasom reke in železnico, razdeljeno na programsko obsežnejši vzhodni del (oznaka funkcionalne celote FC A), ki je prometno vezan na notranjo zbirno cesto v smeri vzhod–zahod in na manjši zahodni del (oznaka funkcionalne celote FC B) med reko, železnico in lokalno cesto LK 396 270, ki deli, a hkrati prometno povezuje obe funkcionalni celoti v enovito podobmočje. Južni, tako površinsko obsežnejši, kot programsko bolj raznolik sklop, je oblikovan kot podobmočje večjih funkcionalnih celot, ki jih generalno deli pritok Voglajne s pasom obvodne vegetacije in brežinami na zahodni del južnega podobomočja (funkcionalne celote FC C, FC D in FC E) ter vzhodni del (funkcionalna celota FC F). Podobmočje se cestno prometno navezuje na robne tranzitne prometnice na zahodu, jugu in vzhodu, na notranjo zbirno cesto na severu, neposredno ob zelenih obvodnih površinah Voglajne, ki predstavlja glavno notranjo prometno hrbtenico južnega podobmočja, obenem pa preko industrijskega tira, ki s severa vstopa v vzhodni del podobmočja, tudi na tranzitno železniško povezavo Celje–Maribor.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
6. člen
(oblikovanje območja) 
(1) Izhodišče oblikovanja je optimiziranje danosti razpoložljivega prostora, upoštevajoč možnosti, ki jih nudi neposredno okolje ob zavedanju prednosti lokacije ob ključnih tranzitnih prometnih tokovih (cesta, železnica) in vpetosti v vzhodni del mesta ter nujnosti upoštevanja specifičnih vodnogospodarskih ureditev sredi območja ob hkratni krepitvi zelenih površin v delih, kjer je to smiselno in potrebno.
(2) Oblikovanje območja sledi izhodiščem iz predhodnega odstavka tega člena in na za gradnjo razpoložljivih zemljiščih vzpostavlja, ob upoštevanju že ustvarjenih razmer grajene strukture, dokaj jasno oblikovalsko zasnovo. Konceptualno je območje razdeljeno na sedem funkcionalnih celot, in sicer:
(a) dvoje funkcionalnih celot severnega dela (FCA in FCB),
(b) štiri funkcionalne celote južnega dela (FCC, D, E in F),
(c) vmesni pas vodnih in obvodnih površin vodotoka Voglajne s pritoki (FCV).
V nadaljnjih treh odstavkih so podane usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje.
(3) Usmeritve za urbanistično oblikovanje
(3.1.) Celotno območje južnega dela cone, za visokovodnim nasipom pod Voglajno se nasuje do višine krone nasipa. Teren se uredi tako, da njegova višina narašča od krone nasipa na severu do regionalne ceste RIII-681 na jugu, skladno prikazu na karti 4.7. Na vzhodnem delu se izvede suhi razbremenilnik »Loka«. Pri konkretizaciji se kot izhodišče obvezno upošteva strokovne podlage HHA in IDZ za spremembe in dopolnitve (OPPN) LN (Hidrosvet, okt 2016 z dopolnitvami).
(3.2.) Funkcionalne celote predstavljajo sklope načeloma istovrstnih dejavnosti in podobne grajene strukture. Funkcionalne celote se delijo na gradbene parcele obstoječih in načrtovanih objektov.
(a) Gradbene parcele obstoječih in načrtovanih objektov v funkcionalnih celotah FCA in FCB so večinoma pravokotne oblike oziroma so prilagojene obliki funkcionalne celote in so nanizane vzdolž cest. Na gradbenih parcelah se določajo gradbene meje, v okviru katerih je dovoljeno načrtovati nove objekte oziroma dozidave. Območje znotraj gradbene meje predstavlja maksimalni tlorisni gabarit objekta oziroma dozidave, ki ga je možno izrabiti v celoti, ob pogoju zagotovitve zadostnih površin za mirujoči promet (zaposleni, obiskovalci) in zadostnih površin za manipulacijo, ki jo potrebuje predvidena dejavnost. Dostopi do gradbenih parcel obstoječih in predvidenih objektov so iz lokalne ceste LK 396270 ter preko notranjega prometnega omrežja. Kleti je potrebno izvesti v vodotesni izvedbi.
(b) V funkcionalni celoti z oznako FCC so gradbene parcele prilagojene obstoječim zemljiškim parcelam. Na gradbenih parcelah se določajo gradbene meje, kjer je dovoljeno graditi nove stavbe oziroma dozidave. Območje znotraj gradbene meje predstavlja maksimalni tlorisni gabarit stavbe oziroma dozidave, ki ga je možno izrabiti v celoti, ob pogoju zagotovitve zadostnih površin za mirujoči promet (zaposleni, obiskovalci) in zadostnih površin za manipulacijo, ki jo potrebuje predvidena dejavnost. Stranice dozidav se morajo na delih, kjer načrtovana gradbena meja sovpada s stranicami obstoječih stavb, obvezno stikati z obstoječimi stavbami. Podzemni zadrževalni bazen, ki se nahaja v tej celoti mora biti lociran tako, da ne ovira ureditev visokovodnih nasipov in ne sme segati nad koto urejenega terena, pri čemer ga ni obvezno locirati znotraj gradbene meje. Dostopi do gradbenih parcel obstoječih in predvidenih objektov se lahko zagotavljajo z lokalne ceste LK 396270 ter notranjih cest. Kleti je potrebno izvesti v vodotesni izvedbi. Za obstoječe dele stavb, ki segajo izven gradbenih meja se upošteva tolerance, kot jih dopušča grafični prikaz karte 4.6.
(c) Gradbene parcele v funkcionalni celoti FCD so večinoma podolžnih oblik ali pa so prilagojene obliki funkcionalne celote in obstoječim zemljiškim parcelnim mejam. Nanizane so vzdolž prometne mreže. V funkcionalni celoti se zaradi vizualno bolj izpostavljene lege določa nekoliko drobnejša grajena struktura v razmerju do večje vzhodno od funkcionalne celote. Na večini gradbenih parcel se določajo gradbene meje, v okviru katerih je dovoljeno načrtovati nove stavbe oziroma dozidave. Območje znotraj gradbene meje predstavlja maksimalni tlorisni gabarit stavbe oziroma dozidave, ki ga je možno izrabiti v celoti, ob pogoju zagotovitve zadostnih površin za mirujoči promet (zaposleni, obiskovalci) in zadostnih površin za manipulacijo, ki jo potrebuje predvidena dejavnost. Stranice dozidave na gradbeni parceli C1 se morajo na delih, kjer načrtovana gradbena meja sovpada s stranicami obstoječe stavbe, obvezno stikati z obstoječo stavbo. Dostopi do gradbenih parcel obstoječih in predvideni objektov so zagotovljeni iz notranjega prometnega omrežja (ceste od I9 do I15 ter I7). Kleti je potrebno izvesti v vodotesni izvedbi.
(d) Gradbene parcele v funkcionalnih celotah z oznakami FCE in FCF se podolžne ali prilagojene obliki funkcionalne celote. Merilo načrtovanih gradenj se prilagaja merilu obstoječih objektov. Na gradbenih parcelah se določajo gradbene meje, v okviru katerih je dovoljeno načrtovati nove objekte. Območje znotraj gradbene meje predstavlja maksimalni tlorisni gabarit objekta, ki ga je možno izrabiti v celoti, ob pogoju zagotovitve zadostnih površin za mirujoči promet (zaposleni, obiskovalci) in zadostnih površin za manipulacijo, ki jo potrebuje predvidena dejavnost. Dostopi do gradbenih parcel obstoječih in predvidenih objektov so zagotovljeni iz notranjega prometnega omrežja ter preko obstoječih dovozov z regionalnih cest RIII-681 in RII-423. Kleti je potrebno izvesti v vodotesni izvedbi.
(e) Gradbene meje in gradbene linije so razvidne iz grafičnega dela.
(f) Višina novih objektov in dozidav na območjih funkcionalnih celot je dovoljena do 12,5 m nad koto urejenega terena,
(g) Ograje, ki razmejujejo posamezne gradbene parcele, morajo biti postavljene na parcelno mejo. Višina ograj je maksimalno 2,20 m.
(h) Na gradbenih parcelah je dovoljena gradnja in postavitev enostavnih objektov v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Enostavni objekti, razen pomožni infrastrukturni objekti, ne smejo biti postavljeni v obveznem robnem zelenem pasu in segati preko gradbenih linij.
(4) Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje
(4.1.) Za objekte veljajo naslednja skupna določila oblikovanja:
(a) nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vode s streh; možne so tudi enokapnice oziroma dvokapnice, vendar morajo imeti venec načrtovan tako, da dajejo izgled ravne strehe; izbor kritin in barva kritin morata biti načeloma enotna; pri dozidavah mora biti oblika strehe in barva kritine v skladu z osnovnim objektom oziroma mora biti oblikovana tako, da se poenoti izgled celotnega objekta (osnovni objekt in dozidava), pri čemer se lahko spremeni tudi oblikovanje strehe osnovnega objekta;
(b) dovoljeni so poudarki in nadstreški ob glavnih vhodih ter nadstreški nad nakladalnimi rampami; nadstreški ob glavnih vhodih lahko segajo preko gradbenih mej in linij;
(c) napušči streh, razen pri dozidavah, katerih oblikovanje sledi osnovnim objektom, niso dovoljeni; strehe so načeloma skrite za fasadnimi elementi oziroma oblogami fasad;
(d) stavbe so lahko grajene klasično ali montažno;
(e) fasade morajo biti izvedene v svetlih tonih;
(f) na gradbenih parcelah je dovoljena gradnja in postavitev pomožnih objektov v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, če so oblikovno skladni z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe; rezervoarji naj bodo po možnosti skriti za zelenjem.
(5) Usmeritve za krajinsko oblikovanje
(5.1.) Določa se vzpostavitev zelenih vegetacijskih robnih barier vzdolž regionalnih cest RII-423 in RIII-681 ter vzdolž železniške proge (določilo tretjega odstavka 20. člena tega odloka), kot je prikazano v grafičnem delu.
(5.2.) Ob cestah se določa zeleni obcestni koridor z zasaditvijo visokorasle linijske drevesne vegetacije.
(5.3.) Manipulativne in parkirne površine na gradbenih parcelah morajo biti utrjene v proti prašni izvedbi, ustrezno odvodnjavanje in z robniki ločene od zelenic.
(5.4.) Na posameznih gradbenih parcelah je določen robni pas zelenih površin, razviden iz grafičnega dela, ki ga je možno uporabiti kot infrastrukturni koridor.
(5.5.) Za ograjevanje parcel se uporablja enotne, tipske ograje praviloma iz žičnega pletiva v nevpadljivih barvah, razen v primeru protihrupnih ograj. Ob ograjah so v okviru gradbenih parcel dovoljene strižene živice iz avtohtonih vrst. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo v območje gradbene parcele. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.
(5.6.) Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, ki urejajo javne površine, morajo biti v območju sprememb oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja in infrastrukturnega omrežja. Za posamezne gradbene parcele območja naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad stavbami. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno površino.
(5.7.) Montažni začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
(5.8.) Javne in poljavne površine ter zelenice znotraj stavbnih karejev oziroma gradbenih parcel je potrebno urejati v skladu s prostorsko – likovnimi značilnostmi prostora. Pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin.
(5.9.) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pod poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
7. člen
(prometno priključevanje območja) 
(1) Preko območja OPPN oziroma ob njem poteka več prometnic, in sicer: glavna cesta GII-107, regionalne ceste RI-234 (I18), RII-423, RIII-681 (I8) in pomembnejša lokalna cesta LK 396270 ter železniška proga Celje–Maribor z odcepom industrijskega tira v funkcionalno celoto FCF. Za potrebe suhega razbremenilnika »Loka« se pod regionalno cesto RII-423 izvede nov propust. Območje obravnave se na glavno in regionalne ceste navezuje večinoma preko obstoječih priključkov in dostopov. Novi priključki na glavno in regionalne ceste se načrtujejo le na južnem in vzhodnem delu območja, drugje ne, prav tako ne novi prehodi ali podhodi pod železniško progo. Notranje prometno omrežje se z zbirno cesto, ki poteka južno od poplavnega območja Voglajne, priključuje na obstoječo lokalno cesto LK 396270 na zahodnem robu industrijske cone. Prav tako se s te lokalne ceste izvedejo dostopi do načrtovanih gradbenih parcel funkcionalne celote FCA in FCB.
(2) Pri pripravi nadaljnje projektne dokumentacije je potrebno upoštevati splošne usmeritve, ki se nanašajo na prometno priključevanje območja na državne ceste in so podane v nadaljevanju ter smernicah in mnenjih pristojnega nosilca urejanja prostora.
(2.1.) Pri podrobnejšem načrtovanju posegov in objekta v predmetnem območju urejanja se mora uporabljati veljavna zakonodaja, predpisi in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na gradnjo, varstvo, upravljanje in vzdrževanje javne ceste.
(2.2.) Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
(a) varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo;
(b) opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa;
(c) načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve;
(d) da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
(2.3.) Prometna rešitev ne sme negativno vplivati na območje državne ceste in prometa na njih.
(2.4.) Načrtovani posegi morajo biti usklajeni z obstoječo in bodočo ureditvijo državne ceste. V primeru rekonstrukcije državne ceste ali v primeru, da bi to zahtevale prometno varnostne razmere, je investitor posegov oziroma naročnik projektne dokumentacije dolžan posege na tangiranem območju uskladiti s projektom rekonstrukcije ceste in zahtevami upravljavca državne ceste. Zaradi posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa; prav tako ne sme biti ovirana kasnejša rekonstrukcija ceste, vzdrževanje ceste, odvodnjavanje ceste, preglednost idr.; rešitve morajo zagotavljati prometno varnost. Vsi posegi morajo biti usklajeni z morebitno izdelano projektno dokumentacijo ureditve državne ceste ali občinske ceste. Vse konkretne rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državnih cest in občinskih cest – pogoje in zahteve upravljavca ceste je treba upoštevati pri projektiranju posegov na obravnavanem območju.
(2.5.) Pri pripravi nadaljnje projektne dokumentacije je potrebno zagotoviti, da bodo vsi posegi oziroma objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami od zunanjega roba vozišče državne ceste odmaknjeni v skladu s 129. členom Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15) in tako, da ni ovirano pregledno polje križišča, pregledna, berma ceste, varna uporaba državne ceste ter njena stabilnost in nosilnost.
(2.6.) Pri umeščanju parkirnih površin je potrebno zagotoviti ločnico med državno cesto in parkirnimi prostori. Zagotoviti zadostno število parkirnih mest glede na namembnost posameznega objekta.
(2.7.) V kolikor se bo v nadaljnji projektni dokumentaciji predvidevala osvetlitev parkirišč in drugih površin in objektov ob državni cesti je potrebno rešitve načrtovati tako, da ne bodo negativno vplivale na udeležence v cestnem prometu na državni cesti.
(2.8.) Meteorna in druga voda ne sme pritekati na cesto ali na njej celo zastajati, zato je s projekti potrebno predvideti ustrezno ureditev odvodnjavanja.
(2.9.) Trasa vodov gospodarske javne infrastrukture v območju državne ceste (cestni svet z varovalnimi pasovni in zračni prostor v višini 7 m nad najvišjo točko vozišča) morajo biti načrtovane izključno v podzemni izvedbi, skladno z določbami 61. člena Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06), 109/10 – ZCes-1). Morebitna gradnja gospodarske javne infrastrukture v cestnem svetu državne ceste je dopustna na podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice s strani upravljavca ceste.
(2.10.) Kakršnokoli postavljanje objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje objektov ter dejavnosti v njih mora biti projektirano in izvedeno skladno z Zakonom o cestah (77. in 78. člen), Zakonom o pravilih cestnega prometa, Pravilnikom o projektiranju cest (56. člen), Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15). Za postavitev tovrstnih objektov si je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za infrastrukturo.
(2.11.) Pri posegih v cestni svet in parcele državne ceste so dolžni investitorji oziroma upravljavci komunalnih vodov, za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste z Direkcijo RS za infrastrukturo skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostna pravice.
(2.12.) Investitor si mora za posamezne posege in objekte v varovalnem pasu regionalne ceste pridobiti soglasje na osnovi DGD projekta pred pričetkom izvajanja del.
(2.13.) Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal nobenih dodatnih ukrepov varstva za predmetno območje oziroma za nove objekte, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi vplivi, ki so posledica obratovanja regionalne ceste (tresenje, pluženje, izpuhi, sol, sneg in podobno), zato mora biti projektna dokumentacija izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca državna cesta.
(2.14.) Izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave, mora biti sestavni del komunalne opreme območja in v projektni dokumentaciji ustrezno načrtovana. Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju ureditvenega območja.
8. člen 
(prometno urejanje znotraj območja) 
(1) Prometno urejanje celotnega območja industrijske cone temelji na obstoječih prometnicah ob in v območju ter na načrtovanem notranjem prometnem omrežju.
(2) Notranje prometno omrežje severnega dela območja (FCA in FCB) ob Voglajni temelji na obstoječi glavni zbirni cesti v smeri vzhod–zahod ter na dveh prečnih cestah v smeri proti jugu. Vse prometnice so širine 6 m, nekatere imajo izveden oziroma načrtovan enostranski hodnik za pešce, druge pa obojestranskega. Ob visokovodnem nasipu se za potrebe dostopa in vzdrževanja v večjem delu izvede še vzdrževalna pot. Na jugovzhodnem delu funkcionalne celote FCA se določa možnost povezave (kolesarske steze in peš poti) z območjem južno od poplavnega območja Voglajne (funkcionalna celota FCV).
(3) Notranje prometno omrežje južnega dela območja (FCC, FCD, FCE in FCF) ob Voglajni temelji na treh zbirnih cestah, na obstoječi, delno rekonstruirani poti, na obstoječi, podaljšani poti ter na novi zbirni cesti, ki poteka po robu visokovodnega nasipa vse do iztoka Loke v Voglajno; tod se preusmeri proti jugovzhodu in priključi na regionalno cesto RIII-681 Laško–Breze–Šentjur. Na zbirne ceste se priključujejo nove prečne ceste, ki omogočajo dovoze in dostope do gradbenih parcel. Vse prometnice so širine 6 m z večinoma obojestranskimi hodniki za pešce, širine 1,5 m, razen prometnice z obojestranskim hodnikom za pešce širine 1,0 m ter dveh prometnic, ki imata le enostranski hodnik. Ena izmed prometnic pa v južnem delu nima hodnikov. Med ceste notranjega prometnega omrežja južnega dela se šteje še cesta, ki se preko obstoječega priključka navezuje na regionalno cesto in je širine 5,5 m. Ob zbirni cesti se v osrednjem delu, določa več javnih parkirnih mest. Vzdolž severnega roba zbirne ceste se določa izvedba dvosmerne kolesarske steze širine 3,0 m, ki iz južnega dela območja industrijske cone vodi preko reke Voglajne in njenih retenzijskih površin v severni del cone. Ohranja se obstoječ industrijski tir do podjetja Alpos, ki poteka po funkcionalni celoti FCF in prečka Voglajno.
(4) Za vse ceste predvidevamo naslednja določila:
(a) vozne površine in kolesarske steze morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi,
(b) vozne površine morajo biti zaključene z dvignjenim robnikom,
(c) vse povozne površine se mora odvodnjavati v sistem meteorne kanalizacije;
(d) opremljene morajo biti z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
(e) radiji v križiščih morajo biti prilagojeni najzahtevnejšim vozilom (vlačilci, kamioni …),
(f) vsi hodniki za pešce morajo biti asfaltirani ali kako drugače enotno tlakovani,
(g) vse peš površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom,
(h) invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin; pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike,
(i) vse ostale obcestne javne površine, ki niso namenjene prometu ali hoji morajo biti zatravljene in hortikulturno urejene.
9. člen 
(splošna merila in pogoji komunalnega urejanja) 
(1) Pri načrtovanju komunalnega urejanja so s tem odlokom opredeljena splošna merila in pogoji. Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur.
(2) Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(3) Načrtovana komunalna oprema gradbenih parcel obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin in telefon ponekod pa tudi toplovod.
(4) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na elektriko, vodovod in kanalizacijo, vse gradbene parcele pa morajo imeti zagotovljen dostop na javno cesto.
10. člen 
(odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda) 
(1) Na območju funkcionalnih celot FCA, B, C, D, E in F je načrtovan ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode. Odpadne komunalne vode se bodo odvajale v obstoječo javno fekalno kanalizacijsko omrežje (glavni fekalni kanal s premerom 50 cm poteka preko južnega dela cone) s končno dispozicijo v čistilni napravi. Na območju severnega dela cone (funkcionalni celoti FCA in FCB) je sekundarno omrežje pretežno izvedeno, na območju južnega dela cone (funkcionalne enote od FCB do FCF) pa se določa njegova izgradnja. Trase sekundarnega omrežja bodo potekale pretežno v cestnem svetu, del odpadnih voda pa se bo z gradbenih parcel odvajal neposredno v obstoječi kanal.
(2) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja.
(3) Na območju funkcionalnih celot FCA, B, C, D, E in F se določa izgradnja meteorne kanalizacije. Meteorni kanali bodo potekali pretežno v cestnem svetu in bodo vodeni do vodotokov.
(4) Padavinske vode s streh objektov se morajo speljati v ponikovalnice oziroma v meteorno kanalizacijo preko peskolovov, padavinske vode z utrjenih površin (parkirišč, manipulacijskim površin) pa v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj, kadar so ti potrebni v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Za zadrževanje padavinskih voda s funkcionalnih celot FCA, B, C, D, E in F se na območju zelenega (poplavnega) pasu Voglajne izvedejo zadrževalniki padavinskih voda (na vodni strani protipoplavnega nasipa) s črpališčem. Zadrževalnike padavinskih voda je potrebno načrtovati skupno za posamezno območje prispevnih površin. Dopušča se tudi načrtovanje zadrževalnikov skupno za posamezno fazo v okviru območja prispevnih površin iz prejšnjega stavka. Zadrževalniki padavinskih voda morajo biti locirani izven območja Natura 2000. Velikost in lokacija zadrževalnikov se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za ureditev zadrževanja padavinskih voda je potrebno na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti vodno in naravovarstveno soglasje.
11. člen 
(oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje) 
(1) Ob in preko območja industrijske cone poteka obstoječe vodovodno omrežje. Za oskrbo novogradenj s sanitarno – pitno in požarno vodo bo dograjeno obstoječe vodovodno omrežje.
(2) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme.
(3) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje (nadzemni hidranti), ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo.
(4) Novi cevovodi bodo pretežno potekali po javnih površinah, tako, da bo omogočen stalen dostop in vzdrževanje cevovodov. Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo bo vodovod izveden v zaščitnih ceveh. Na vsaki gradbeni parceli mora biti lociran zunanji vodomerni jašek.
(5) V fazi priprave projektne dokumentacije se mora obdelati celotno območje obravnave ter prikazati obstoječe načrtovano območje z lokacijami bodočih vodovodnih priključkov.
12. člen 
(oskrba s plinom) 
(1) Na delu območja OPPN je zgrajeno plinovodno omrežje ustrezne zmogljivosti, na katerega se bodo v skladu s pogoji upravljavca navezovale nove ureditve. Energetska oskrba novo načrtovanih objektov za potrebe ogrevanja se predvidi z zemeljskim plinom iz javnega distribucijskega omrežja v kombinaciji z obnovljivimi viri energije.
(2) Operater distribucijskega sistema gradi novo ali povečuje zmogljivost obstoječe infrastrukture v skladu z Energetskim zakonom EZ-1 (Uradni list RS, št. 17/14, 81/15), če mu višina omrežnine, potrjena s strani Agencije za energijo, to omogoča.
(3) Gradnjo novega plinovodnega omrežja lahko izvede le operater distribucijskega sistema ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom operaterja distribucijskega sistema.
(4) Priključitev novo načrtovanih objektov na plinovodno omrežje bo možna po pridobitvi soglasja za priključitev.
(5) Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem (Uradni list RS, št. 75/06) in sistemska obratovalna navodila.
(6) Pri umeščanju plinovodnega omrežja v prostor in določitvi odmikov od ostale komunalne infrastrukture je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1 in nadaljnje dopolnitve), kar je potrebno zagotoviti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v sklopu ustreznega zakonodajnega upravnega postopka s področja graditve.
13. člen 
(oskrba s toplovodnim omrežjem) 
(1) Na območju funkcionalne celote FCA je izvedeno tudi toplovodno omrežje, ki lahko predstavlja vir ogrevanja.
(2) Na preostalem območju OPPN cone se določa tudi možnost izgradnje toplovodnega omrežja iz proizvodnih poslopij Energoles Bohor, ki razpolaga z viški toplotne energije. Trase toplovodnega omrežja vključno s križanji ostalih predvidenih komunalnih vodov na območju OPPN, morajo biti usklajene na podlagi predhodno pridobljenih projektnih pogojev ter smernic projektiranja, ki bodo zagotavljale ustrezne horizontalne in višinske medsebojne odmike.
14. člen 
(oskrba z električno energijo) 
(1) Na obravnavanem območju OPPN vključno s širšim območjem, ki se zaradi obstoječe elektroenergetske mreže funkcionalno navezuje, se nahajajo naslednji obstoječi elektroenergetski vodi:
a) daljnovod 2 x 20 kV Jakob in Tratna,
b) daljnovod 20 kV Jakob,
c) priključni kablovod 20 kV in TP Alpos cevarna,
d) priključni kablovod 20 kV TP Alpos storitve in TP Alpos oprema,
e) TP Veterinarska postaja in TP Klavnica s kablovodom 20 kV med njima,
f) priključni kablovodi med TP Bohor, TP Kotlovnica, TP Furnirnica, TP Žagalnica in TP Bohor OC II.
(2) Obstoječe elektrificirano območje OPPN razpolaga z naslednjimi trafopostajami: TP Bohor, TP Kotlovnica, TP Furnirnica, TP Žagalnica, TP Bohor OC II, TP Alpos cevarna, TP Alpos storitve, TP Alpos oprema, TP Veterinarska postaja, TP Klavnica ter opuščena TP LIP.
(3) Za namen elektrifikacije območja OPPN je v letu 2006 bila s strani Elektra Celje d.d. izdelana strokovna podlaga Elektrifikacija Območja ZN industrijska cona Šentjur – južni del cone (št. proj. 139/04-IDP), ki je sestavni del OPPN.
(4) Predvidena je demontaža/ukinitev dela obstoječih daljnovodov 20 kV Jakob in 20 kV Tratna. Prav tako se del obstoječega 20 kV kablovoda na območju funkcionalne celote FeF4/1 in FeF5 delno prestavi oziroma prilagodi novi predvideni pozidavi v sklopu predvidene kabelske kanalizacije.
(5) Za potrebe nadomeščanja oziroma ukinitve dela obstoječih tras daljnovodov je predvidena elektrifikacija območja delno ob severnem robu RC III. reda na odseku 7233, po trasi obstoječe javne poti JP897601 in v predvideni trasi visokovodnega nasipa s cesto na severu funkcionalne celote FeE3. Podroben opis povezav trafopostaj in srednje napetostnih daljnovodov je opisan v strokovni podlagi navedeni v tretjem odstavku tega člena.
(6) Za primer nezadostnih kapacitet obstoječih trafopostaj elektrifikacije OPPN sta predvideni še dve trafopostaji na območju funkcionalne celote FeF5 in FeE5.
(7) Elektrifikacija posameznih funkcionalnih celot se zagotovi z zadostnim številom kabelske kanalizacije, izvedene v skladno s tipizacijo Elektra Celje d.d.. Število cevi se prilagodi oziroma določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno s predhodnimi pogoji upravljavca elektro vodov. Praviloma se elektrifikacija izvede v cestnem omrežju (pločnik, kolesarska steza, vozni pas).
(8) Kabelski jaški se izvedejo skladno s tipiziranimi standardi Elektra Celje d.d.
(9) Za morebitne potrebe povečanja priključnih moči predvidene gradnje objektov si je investitor dolžan zagotoviti na lastne stroške izvedbo kanalizacije oziroma povečanje moči skladno s pogoji upravljavca.
(10) Za vse električne vode in naprave, ki sodijo v vsebino komunalne opremljenosti opisane v 7. točki tega člena, je potrebno skleniti pogodbe o ustanovitvi služnosti v korist služnostnega upravičenca Elektro Celje d.d.
(11) Nizkonapetostni elektro priključki do predvidenih objektov morajo biti obdelani v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki jo je treba izdelati v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, standardi in normativi ter osnovno tipizacijo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, podjetja Elektro Celje, d.d. Trase nizkonapetostnih vodov se lahko prilagajajo gradbenim parcelam oziroma lokaciji gradnje objekta.
(12) Zahteve in pogoji zagotavljanja ustreznih križanj komunalne in prometne infrastrukture so obdelane v strokovni podlagi navedeni v tretjem odstavku tega člena.
(13) Območje bo opremljeno tudi z omrežjem javne razsvetljave. Svetilke javne razsvetljave morajo biti postavljene tako, da ne bodo predstavljale ovire. Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno območje cone z enotno visokimi kandelabri tipske oblike. Prižigališča se predvidijo v sklopu prostostoječih elektro omaric izven parcele trafo postaje. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za okolje. Če kvalitetne rešitve za območje še ne obstajajo, je potrebno v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno rešitev z majhno energijsko porabo. Pri izboru svetilk na območju, ki meji na poplavno območje, naj se pri izboru upošteva potreba po čim manjšem svetlobnem onesnaževanju.
15. člen 
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez) 
(1) Določa se zemeljski razvod telekomunikacijskega omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja, iz obstoječega TK omrežja in možnost zemeljskega razvoda kabelske televizije.
(2) Pri določanju lege stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(3) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega in predvidenega TK omrežja. Na območju EUP ŠE 119 je v pripravi zgraditev optičnega telekomunikacijskega omrežja. Trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo.
(4) Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika upravljavca.
(5) S projektom je v nadaljnjih fazah potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. možnost priključitve na obstoječe. V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja upravljavca. Za trase novih telekomunikacijskih vodov kateri bodo omogočali sprejem televizijskih programov v klasični in HD kakovosti, dostopa do interneta, klasične in IP telefonije tudi izgradnjo najetih, privatnih in informacijsko-komunikacijsko-tehnoloških omrežij (varnostne kamere, daljinski nadzor ...), brezžične dostopovne tehnologije (WI-FI) se določa zgraditev kabelske kanalizacije 8 PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm.
(6) Vrsta prenosnega medija (baker, optika), mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v nadaljnjih fazah projektiranja.
(7) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
16. člen 
(ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje) 
Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije, v oddaljenosti 1,0 m od ceste. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE TER KULTURNE DEDIŠČINE 
17. člen
(ukrepi za zaščito tal) 
(1) Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki na kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno.
(2) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(3) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila v zvezi z obveznostmi v času gradnje, ter predpise iz področja varovanja okolja. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice.
(4) Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.
18. člen 
(ukrepi za zaščito voda) 
(1) Preko območja poteka Voglajna, ki je vodotok 2. reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča sega na vodotokih 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka (14. člen ZV-1). Na vodnem in priobalnem zemljišču po 37. členu ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določijo ostali členi tega odloka. Pri določanju meje vodnega zemljišča je potrebno upoštevati Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (Uradni list RS, št. 129/06). Pas priobalnega zemljišča je v grafičnem delu posebej označen in kotiran. Na vodnem in priobalnem zemljišču, skladno s 37. členom Zakona o vodah, ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, med katere spada tudi gradnja komunalnih in drugih priključkov na javno infrastrukturo ter načrtovana premostitev s kolesarsko potjo.
(2) Območje je potencialno poplavno ogroženo. Za urejanje vodnih razmer vodotoka Voglajne s pritoki je bilo izdelanih več študij in zasnov, večji del ukrepov za varovanje ureditev in gradenj pa je bilo tudi že izvedenih. Ob konkretiziranju načrtovanih prostorskih ureditev je potrebno izvesti vse ukrepe, da v primeru nastopa visokih vod ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje, oziroma morajo biti pri izgradnji in obratovanju predvideni in izvedeni vsi ukrepi, s katerimi bodo izpolnjeni pogoji iz 84. člena in 86. člena Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) in vsi pogoji za načrtovanje novih prostorskih ureditev v skladu z določili Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).
(3) Premostitve preko vodotokov so, skladno s 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02 in dopolnitve), možne samo kot objekti javne infrastrukture. Premostitve morajo biti načrtovane in kasneje izvedene tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.
(4) Prekrivanja strug spadajo med posege, ki so v nasprotju s 84. členom, saj gre za poseg, ki negativno vpliva na vodni režim in tudi za poseg, ki je v nasprotju s 37. členom Zakona o vodah, ki določa da na vodno in priobalno zemljišče, kamor ni dovoljeno posegati, razen za izjeme, med katere pa tovrstni posegi ne spadajo in za katere ni mogoče pridobiti vodnega soglasja.
(5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda, ki bo v nadaljnjih fazah konkretizirana s projekti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in spremembe) in z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
(6) Odvajanje padavinskih vod je treba načrtovati tudi v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo ustrezno zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v vode in to v projektu tako računsko kot v načrtih jasno prikazati.
(7) V primeru ponikanja padavinskih voda z utrjenih površin, morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Možnost ponikanja mora biti v nadaljnjih fazah priprave projektne dokumentacije računsko dokazana ali razvidna iz zaključkov geološkega poročila, projektni dokumentaciji pa priložen detajl ustrezno dimenzionirane ponikovalnice. V kolikor ponikanje na osnovi zaključkov geološkega poročila ne bo mogoče je potrebno odpadne padavinske vode kontrolirano odvajati v najbližji površinski odvodnik ali vodotok.
(8) Izpusti padavinskih in očiščenih komunalnih vod v vodotok morajo biti načrtovani tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka. Izpustne glave morajo biti oblikovane pod naklonom brežin vodotoka. Na območju izpustov mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
(9) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah, lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja s stališča upravljanja z vodami, ki ga izda Direkcija RS za vode.
19. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Znotraj območja industrijske cone je vodotok Voglajna z obrežnim pasom na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave opredeljena naravna vrednota (Ident. št. 5846), ekološko pomembno območje Voglajne in Slivniškega jezera (Ident. št. 17400) ter posebno varstveno območje (območje Natura 2000) Voglajna – pregrada Tratna – izliv v Savinjo (Koda: SI 3000068), ki je skladno Občinskemu prostorskemu načrtu Občine Šentjur izločeno iz območja proizvodnih dejavnosti in se opredelijo za zelene površine, za namene razlivanja poplavih voda Voglajne. Na območje zelenih (poplavnih) površin, ki je izločeno iz proizvodnih dejavnosti, se z OPPN ne posega.
(2) Ker pa je načrtovana prostorska ureditev predvsem odvisna od izgradnje protipoplavnih ukrepov stoletnih voda Voglajne, je pri izvedbi protipoplavnih ukrepov in mostu čez Voglajno za pešce in kolesarje potrebno upoštevati varstvene usmeritve in omilitvene ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje vrst ter njihovih habitatov v ugodnem stanju, zaradi katerih je opredeljena naravna vrednota, posebno varstveno območje (območje Natura 2000) in ekološko pomembno območje.
(3) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe zazidalnega načrta industrijske cone Šentjur (LN območja Š2 industrijske cone Šentjur)«, (ZRSVN, OE Celje, št. 1-III-453/3-O-04/LS, december 2004) in naravnovarstvenih smernicah za OPPN IC Šentjur za območje EUP z oznako ŠE 119 (ZRSVN, št. 1-III-1/3-O-18/LS, januar 2018), ki so priloga temu aktu in se hranijo na sedežu Občine Šentjur.
(4) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom in je ta načrtovan na naravni vrednoti, posebnem varstvenem območju (območje Natura 2000) ter njegovem vplivnem območju, se upošteva 105. člen Zakona o ohranjanju narave.
(5) Pri načrtovanju in izvajanju prostorske ureditve je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
a) Dela v omočenem delu struge Voglajne (denivelacija, inundacija), se zaradi drsti rib ne izvajajo med 1. 3. in 30. 6. oziroma se zaradi variabilnega časa drsti posameznih vrst čas izvajanja del vsakič sproti uskladi z Ribiško družino Voglajna. Prav tako so v tem obdobju prepovedana tudi dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko negativno vplivajo na kakovost vode in vodni režim. V tem obdobju so dovoljena dela v okviru izvedbe načrtovanih objektov le, v kolikor to ne bo vplivalo na kakovost vode in vodni režim vodotokov. Izvajanje del mora biti usklajeno z ribiško družino Voglajna. Dela, ki ne bodo potekala v omočenem delu struge in ne bodo vplivala na kakovost vode in vodni režim lahko potekajo skozi celo leto.
b) Gradbena dela je treba tehnično izpeljati tako, da se v čim večji možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode. V omočenem delu struge naj se ne izvaja nobenega betoniranja z namenom utrjevanja brežin.
c) Med izvajanjem gradbenih del se za izvedbo le-teh ne zajema vode iz Voglajne.
d) Odvečne zemlje, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov naj se ne odlaga na območje naravne vrednote in območje Natura 2000.
e) Vse začasne ureditve, ki nastanejo med gradnjo (npr. manipulativne površine, začasne poti, odlagališča materiala) naj se po končanih gradbenih delih odstranijo, zemljišče se sanira.
f) V poplavni (zeleni) pas ob Voglajni se posega v čim manjši meri in na način, ki ne poslabšuje poplavnih razmer ožjega in širšega območja, kar bi lahko vplivalo na naravno hidrologijo vodotoka.
g) Ureditve znotraj poplavnega pasu naj se izvedejo na način, da dostop do vode ne bo omejen.
h) Na območju OPPN naj se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.
i) Omrežje javne razsvetljave naj se načrtuje v čim večji oddaljenosti od vodotoka ter s tehničnimi rešitvami, da svetlobni snop ne bo osvetljeval obrežnega pasu in struge Voglajne. Kolesarskega mostu se ne osvetljuje.
j) Pri izvajanju protipoplavnih ureditev (denivelacija, kolesarski most, iztok iz kanala Loka, inundacija) naj se odstranitev vegetacije, kjer je to nujno potrebno, izvede na način, da se odstrani le debla in veje, a se v strugi ohranja panje in korenine, s čimer se ohranja strukturirana struga vodotoka in zadosten volumen vode tudi pri nizkih pretokih.
k) Posek vegetacije v ureditvenem območju naj se, zaradi gnezditve ptic, ne izvaja v času med 1. marcem in 1. avgustom.
l) V času izvajanja gradbenih del je potrebno preprečiti izcejanje vseh strupenih snovi v vodotoke.
m) Vse načrtovane protipoplavne ureditve ter kasneje gradnja novih objektov v območju cone Šentjur naj se izvajajo na način, da se ohranjajo vse bistvene lastnosti reke, zaradi katerih je bila spoznana za naravno vrednoto in da se ohranja povezanost in celovitost vodnega prostora. S posegi naj se ne prekinja zveznosti vodnega toka, smeri toka, oblike in dna struge vodotoka, ohranjajo naj se vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
n) Retenzijskih površin znotraj območja OPPN naj se ne zmanjšuje oziroma naj se jih povečuje, v kolikor je to mogoče. V primeru gradnje nasipov, naj vzdolžni potek nasipa poteka čim bliže zunanjega roba obstoječih poplavnih površin in v zadostni odmaknjenosti od vodotoka.
o) Pri posegih v brežine ter obvodno vegetacijo je potrebno z namenom ohranjanja kakovosti vodotoka, ob hkratnemu upoštevanju vseh že izvedenih in načrtovanih protipoplavnih ukrepov ob Voglajni in njenih pritokih, zagotoviti čim prejšnjo izvedbo ozelenitve brežin. Pri tem naj se uporablja hitro rastoče drevesne in grmovne vrste (npr. vrbe).
p) Novi obrežni objekti oziroma obnova obrežnih zavarovanj naj se prednostno izvaja s sonaravnimi tehnikami (npr. vrbovi popleti, sidranje dreves, piloti ipd.). Za izvajanje zavarovanj naj se uporabljajo lokalno značilni materiali. Brežine naj se zasadi s sklenjenim pasom lesne vegetacije, ki dolgoročno prevzame nalogo stabilizacije brežine. Dna struge naj se na novo ne utrjuje. Pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled in ne linijska parkovna zasaditev.
(6) Pri denivelaciji in inudaciji desnega brega Voglajne je treba upoštevati:
a) Dela pri znižanju desnega brega struge Voglajne in izvedbe inundacije pod železniškima mostoma naj ne potekajo v času povečanega pretoka Voglajne. Vsi viški materiala, ki bi pri tem nastali, naj se sproti odstranjujejo z območja posega. Poseganje v strugo Voglajne in njeno dno ni dovoljeno. Izvajanje del mora biti usklajeno z ribiško družino Voglajna.
b) Morebitno utrjevanje brežin na območju predvidene denivelacije terena in izvedbo inundacije, z namenom omejevanja bočne erozije, naj se izvede le s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni piloti). Pri izvedbi utrjevanja brežin morajo biti vzdolžna zavarovanja izvedena v neporavnani obliki. Izvedba novih ravnih in gladkih betoniranih površin, ki bi imele dodatne negativne vplive na hidromorfologijo vodotokov, ni sprejemljiva.
c) Pri izvedbi denivelacije Voglajne in inundacije se ne sme izvajati nobenih regulacij struge. Reguliranje delov strug vodotokov na način, ki bi pomenil razširitev struge in s tem znižanje nivoja vode, ni dopustno. Ostale tehnične ureditve in rešitve pa se naj izvaja na način, da se ne spremeni smer ali globina struge, da se ohranjajo specifične lastnosti, strukture, procesi habitata.
d) V primeru izvedbe denivelacije desnega brega Voglajne je potrebno po koncu del takoj ozeleniti brežino Voglajne z avtohtono grmovno vegetacijo. Z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo se ozeleni tudi novo stopničasto brežino.
e) Pri načrtovanih širitvah struge med posameznimi profili se obstoječe dno struge (vodno zrcalo) ne sme širiti. Izvedba enojnega trapeznega reguliranega profila s poravnanim dnom na celotni širini struge vodotoka ni sprejemljiva. Povsod, kjer so predvidene razširitve struge, mora biti izvedba v obliki dvojnega trapeza, tako da bo pri nizkih pretokih voda tekla znotraj spodnjega trapeza (kota dna struge). Pri načrtovanih širitvah razlivnih površin ob strugi Voglajne morajo biti brežine struge enostransko ali dvostransko razširjene v obliki dvojnega trapeza. Dvojni profil zagotavlja večjo pretočnost, kljub ohranitvi obstoječe širine struge.
f) Zelene površine znotraj funkcionalne celote FCB se ohranja kot razlivne površine. Nadvišanje terena z nasutjem in gradnja objektov na območju zelenih površin se ne sme izvajati. Morebitna izvedba kolesarske steze in poti za pešce mora biti izvedena v nivoju obstoječega terena, brez nasutja ali nadvišanja nad poplavno koto.
(7) Pri izvedbi razbremenilnega kanala Loka je potrebno upoštevati:
a) Vsaj 15 m stran od leve brežine Voglajne znotraj visokovodnega nasipa naj se tehnična ureditev iztočnega kanala izvede le z utrjevanjem zemeljske brežine (ne z uporabo kamna in betona), vrbovim popletom, lesenimi piloti – Izgradnja in ukrepi za varovanje krajšega dela kanala ob iztoku v Voglajno se izvede na način, da se bo v čim manjši meri posegalo v levo brežino z odkopom ter da se brežine in dna Voglajne ne bo utrjevalo z vgradnjo kamna in betona.
b) V pasu obrežne vegetacije se iztočni del kanala načrtuje na lokaciji, kjer je že obstoječa vrzel, bodisi na delu, da bo posek dreves in odstranitev večjih grmov izvedena v čim manjšem obsegu. Med izkopom se varuje koreninski sistem grmovja in dreves (ročni izkop, ravni rezi korenin, premazi ...) ter se izogiba poškodbam na deblih in vejah.
(8) Pri izvedbi kolesarskega mostu preko Voglajne je potrebno upoštevati:
a) Širina mostu naj bo le tolikšna, da je omogočeno srečevanje pešcev in kolesarjev. Na obeh straneh mostu naj bodo izdelane ovire, ki bodo onemogočale prehod motornim vozilom.
b) Za gradnjo mostu naj se uporabi čim več lesa lokalnih avtohtonih drevesnih vrst (npr. hrast). Za zaščito vgrajenih materialov pa naj se uporabijo zaščitni premazi in barve v zemeljskih odtenkih (temno rjava, zelena).
c) V strugi Voglajne se mora ohraniti prvotni potek in morfologija.
d) Za zagotavljanje varnosti nosilne konstrukcije mostu naj se temelji izvedejo na način in v taki oddaljenosti od korita, da ne bo potrebno utrjevanje brežine in dna struge Voglajne.
e) Obrežno drevnino se lahko odstrani le v ozkem pasu, ki je potrebna za izgradnjo mostu. Zunaj neposrednega območja mostu naj se ohrani obrežna vegetacija in njena zveznost vzdolž bregov.
f) Vsa dela se izvaja z brežine in ne iz struge. Z gradbenimi stroji se v vodotok ne dostopa.
20. člen 
(varovanje kulturne dediščine) 
(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine ob severnem robu območja urejanja se nahaja enota kulturne dediščine Šentjur pri Celju – Železniška postaja, EŠD 20721, spomenik, južno od regionalne ceste RIlI-681 pa se nahaja območje arheološkega spomenika Rifnik – Arheološko najdišče Rifnik, EŠD 622. Oba spomenika sta varovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 47/96, 57/98, 65/02, 107/05).
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je sestavni del OPPN in drugih uradnih evidenc. Za kulturni spomenik velja režim, določen z aktom o razglasitvi.
(3) Vzdolž železniške proge se v funkcionalni celoti FCA določa izvedba zatravljenega in zasajenega pasu v širini vsaj 2,5 m, ki bo vizualno ločil stik industrijske cone z območjem spomenika. V tem pasu je potrebno zasaditi avtohtono listopadno drevnino (npr. stebrasti gaber), ki je lahko tudi oblikovana kot visoka strižena živa meja (npr. navadni beli gaber).
(4) Za vse posege v območje funkcionalne enote FCA potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(5) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/Iastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(6) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(7) Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(8) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Obseg in faznost predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z izdajo kulturnovarstvenih pogojev.
21. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Obravnavano območje bo po izgradnji stavb sodilo v območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Območje je zaradi svoje prometne ureditve obkrožene z obsežnimi parternimi zelenimi ureditvami v prostor umeščeno tako, da ne povzroča čezmernih obremenitev delovnega in bivalnega okolja. V vseh robnih delih je ob območju urejanja načrtovan pas visokorasle drevesne bariere, ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v območju.
(3) Zajemi in izpusti prezračevalnih sistemov naj bodo orientirani stran od stanovanjskih objektov.
(4) Če bi med gradbenimi deli prišlo do preseganja mejnih ravni hrupa zaradi obratovanja gradbišča v dnevnem času, je potrebno s strani ministrstva za okolje in prostor pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom.
(5) Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev.
(6) Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih vrednosti za vir hrupa pri bližjih naseljih.
22. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Vsi protihrupni ukrepi zelenih barier ob robovih območja znotraj širšega vodnega in obvodnega sveta vodotoka Voglajne s pritoki (FCV) ter robnih in notranjih prometnicah imajo sočasno tudi funkcijo (skupaj z obsežnimi zelenimi ureditvami med objekti) varovanja pred prašnimi usedlinami in delno imisijami plinov. Dodatni zaščitni ukrepi zato niso potrebni.
(2) Povzročitelj obremenitve mora zagotoviti izpuščanje dimnih plinov v okolje samo skozi odvodnik kurilne naprave. Pri načrtovanju novih in pri rekonstrukciji srednjih in velikih kurilnih naprav mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve pri izračunu potrebne višine dimnika upoštevati možne vplive na okolje in zdravje ljudi v neposredni bližini kurilne naprave. Potrebne zaščitne ukrepe za obratovanje posameznega objekta mora opredeliti skladno tedaj znanim programom, izdelovalec projektne dokumentacije v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
(a) predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
(b) preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
(c) vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED VPLIVI VISOKIH VODA VODOTOKA VOGLAJNA S PRITOKI IN PRED POŽAROM 
23. člen
(varstvo pred vplivi visokih voda vodotoka Voglajna s pritoki) 
(1) Območje industrijske cone je potencialno poplavno ogroženo. Za povečanje poplavne varnosti Šentjurja in industrijske cone Šentjur so bile izdelane idejne zasnove vodnogospodarskih ukrepov ob Voglajni in Slomščici, ki jih ta dokument povzema.
(2) Za urejanje vodnih razmer vodotoka Voglajne s pritoki je bilo izdelanih več študij in zasnov.
V avgustu 2006 je bila izdelana Idejna zasnova VGP ukrepov ob Voglajni in Slomščici v vzhodnem delu UZ Šentjur, (št. proj.: 111/06, Hidrosvet). Ta dokumentacija je bila strokovna podlaga za Odlok o spremembah odloka o zazidalnem načrtu – lokacijskem načrtu industrijske cone Šentjur. Predvideni vodnogospodarski ukrepi na območju Voglajne, Slomščice, Kozarice, Pešnice in Hudičevega grabna v Šentjurju so bili razdeljeni na več sklopov oziroma faz. Tako je bila v fazi IV. predvidena izvedba razbremenilnega kanala Loka in izvedba suhega zadrževalnika Črnolica.
(3) Za širše območje mesta Šentjur z okolico so bile leta 2012 izdelane karte razredov poplavne ogrženosti pod naslovom »Izdelava kart razredov poplavne in z njimi povezane erozijske nevarnosti za potrebe priprave OPN Občine Šentjur«, Hidrosvet d.o.o., št. 132/12. Vsi ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti iz leta 2006 do 2013 temeljijo na navedenih kartah razredov poplavne in z njimi povezane erozijske nevarnosti. S predmetno spremembo OPPN ne posega v nove prostorske ureditve temveč izhaja izključno iz navedene študije št. 132/12.
(4) Občina Šentjur je v letu 2016 pristopila k naročilu izdelave strokovne podlage hidrološko hidravlične analize (HHA) in idejne zasnove (IDZ) za spremembo in dopolnitev obstoječega lokacijskega načrta oziroma občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN) Industrijske cone Šentjur (HIDROSVET d.o.o., proj. št. 135/16) in Elaborata uskladitev strokovnih podlag hidrološko-hidravlične študije z urbanistično zasnovo osnutka na območju Industrijske cone Šentjur (Hidrosvet d.o.o., št. proj. 172/17, december 2017). Študija se vsebinsko nanaša na protipoplavne ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje varne gradnje znotraj obstoječe Industrijske cone Šentjur. Želja po spremembi veljavnega prostorskega akta izhaja iz zagotovitve in ohranitve več površin, namenjenih gradnji, kot je trenutno mogoče, s spremembo lokacije razbremenilnega kanala Loka. Tako je občina v prvih dneh januarja 2017 pridobila navedeno strokovno podlago. V sklopu dokumentacije je analizirana tudi trenutna situacija po delno že izvedenih ukrepih, ocenjen je tudi vpliv drugih predvidenih ureditev na območju Voglajne v sklopu drugih projektov.
(5) Na osnovi poznavanja oziroma določitve vrednosti pretokov obravnavanih vodotokov in ustreznih geodetskih podlog na območju občine, je izvedena hidravlična analiza Voglajne za različne primere. Hidrološko-hidravlična analiza je temeljna študija, na osnovi katere je možna izdelava drugih študij, analiz in načrtov v zvezi z urejanjem prostora in v zvezi z vodnogospodarsko problematiko. Vsi protipoplavni ukrepi pa izhajajo iz Kart razredov poplavne in z njimi povezane erozijske nevarnosti, Hidrosvet d.o.o., št. 132/12. V nadaljnjih fazah priprave projektne dokumentacije bodo ukrepi konkretizirani, v grafičnem delu OPPN pa so podane temeljne usmeritve posameznih ureditev.
24. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom) 
(1) Za zagotavljanje poplavne varnosti se zagotovi vse potrebne ukrepe za varstvo pred visokimi vodami Voglajne in pri tem upošteva izdelane študije ter ostale določbe tega odloka:
a) varen umik ljudi, živali in premoženja;
b) prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
c) zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije je z vidika zagotavljanja potresne varnosti potrebno upoštevati projektni pospešek tal, ki znaša 0,150 [g] in temu primerno načrtovati gradnjo posameznih objektov.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti je treba opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev požarnih tveganjih zaradi uporabe nevarnih snovi in pri tem upoštevati tudi določila:
a) potrebne odmike med objekti in od meje parcel ali potrebno protipožarno ločitev;
b) potrebne vire vode za gašenje požara z nadzemnimi hidranti;
c) neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.
VII. ETAPNOST IZVEDBE Z USMERITVAMI ZA IZVAJANJE OPPN 
25. člen
(etapnost izvedbe) 
(1) Glede na velikost območja in raznolikost programov se OPPN lahko izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka gradbena parcela lahko predstavlja svojo etapo, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape, oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti ustrezno zaščito pred visokimi vodami in pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Za posamezno etapo je treba obvezno izvesti več vodnogospodarskih ukrepov kot jih določa izdelana strokovna podlaga HHA in IDZ (Izdelava kart razredov poplavne in z njimi povezane erozijske nevarnosti za potrebe priprave OPN Občine Šentjur, Hidrosvet d.o.o., št. 132/12; Izdelava strokovnih podlag HHA in IDZ za spremembe in dopolnitve OPPN Industrijska Cona Šentjur (Sprememba odloka o zazidalnem načrtu Industrijske cone Šentjur (Uradni list RS, št. 86/06)), Hidrosvet d.o.o., št. 135/16; Uskladitev strokovnih podlag Hidrološko-hidravlične študije z urbanistično zasnovo osnutka na območju industrijske cone Šentjur, Hidrosvet d.o.o., št. 172/17).
Vodnogospodarski ukrepi se lahko izvedejo v skladu s strokovno podlago vodnogospodarskih ukrepov, zanje pa je treba pridobiti vodno soglasje, ki ga izda Direkcija RS za vode, skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15).
(3) Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje območja industrijske cone ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki so potrebne za nemoteno realizacijo etap ter realizacije vezane na protipoplavne ukrepe.
26. člen 
(obveznosti v času gradnje) 
(1) V času gradnje bodo investitorjem in izvajalcem določene naslednje obveznosti, ki so vnesene v odlok o OPPN:
(a) pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
(b) zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
(c) promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju, ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
(d) sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
(e) v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
(f) zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
(g) v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
(h) v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,
(i) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
(j) sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
27. člen
(dovoljena odstopanja) 
(1) Pri realizaciji tega OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
(2) Gradbene parcele znotraj funkcionalnih celot A, C, D, E je dovoljeno tudi združevati v skladu z grafičnim prikazom in v skladu z drugo točko 7. členom tega odloka. V primeru združenja gradbenih parcel obvezni zeleni robni pas ob meji dveh združenih parcel ni obvezen.
(3) Dovoljena so odstopanja do +2,00 m nad določenim vertikalnim gabaritom iz 8. člena tega odloka, za tehnične dele stavb, pri čemer morajo biti razdalje med stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov in požarni odmik. To odstopanje ne velja za funkcionalno celot F.
(4) V okviru funkcionalne celote C so lahko določene gradbene meje locirane tudi drugače, ob upoštevanju varovalnih pasov infrastrukturnih vodov ter ustreznih odmikov. Objekti morajo biti od medposestnih meja odmaknjeni najmanj 4,0 metre. Odmiki so lahko tudi manjši ob pisnem soglasju mejaša. Določila prejšnjih dveh stavkov ne veljajo za odmike od javnih cest, za katere je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(5) Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja OPPN in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so +/-5,00 m. Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov na območju IPA, razen ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov, so lahko tudi večja, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev.
(6) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu z odstopanji, ki jih dopušča ta odlok, kar je potrebno prikazati v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
28. člen 
(posegi izven meja OPPN) 
Območje se na oskrbovana omrežja komunalne, energetske in druge infrastrukture priključuje tudi izven meja območja OPPN. Izven meje posegajo tudi priključki na obstoječe javno prometno omrežje. Poteki tras priključkov so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
29. člen
(usmeritve po prenehanju veljavnosti OPPN) 
Po realizaciji s tem prostorskim načrtom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj bo pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora, še posebej:
(a) ohranjati in vzdrževati poplavno območje – zeleni pas ob Voglajni ter suhi razbremenilnik Loka,
(b) ohranjati gradbene linije ob regionalni cesti RIII-681 ter ob zbirni cesti južno od poplavnega območja Voglajne,
(c) ohranjati zeleni obcestni koridor ob cesti južno od poplavnega območja Voglajne.
X. KONČNE DOLOČBE 
30. člen
(prenehanje veljavnosti dosedanjega prostorskega akta) 
Z dnem uveljavitve tega prostorskega akta preneha veljati Odlok o spremembah Odloka o zazidalnem (lokacijskem) načrtu industrijske cone Šentjur (Uradni list RS, št. 86/06).
31. člen 
(vpogled v prostorski akt) 
OPPN bo po sprejetju na vpogled zainteresiranim na Občini Šentjur in pristojni upravni enoti.
32. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 430-015/2017
Šentjur, dne 18. junija 2019
Župan 
Občine Šentjur 
mag. Marko Diaci