Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2019 z dne 28. 6. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2019 z dne 28. 6. 2019

Kazalo

1964. Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Gorenja vas - Poljane, stran 5426.

  
Na podlagi 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg), 6. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ), 6. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo), Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/08 in 23/11 in 27/16) ter 17. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 85/13, 48/15 in 31/17) je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 5. redni seji 13. junija 2019 sprejel
O D L O K 
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Gorenja vas - Poljane
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
Ta odlok ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Gorenja vas - Poljane (v nadaljnjem besedilu: varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami).
2. člen 
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira skladno z enotnim in celovitim sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Republike Slovenije in obsega programiranje, načrtovanje, organiziranje, izvajanje, nadzor in financiranje ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v miru, v spremenjenih razmerah, v izrednem in vojnem stanju.
II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE OBČANOV 
3. člen 
Občani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, so dolžni sodelovati v Civilni zaščiti v Občini Gorenja vas - Poljane (v nadaljnjem besedilu: občini), dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja zaščite in reševanja (materialna dolžnost) ter se usposabljati in pripravljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov. Kdor sodeluje v zaščiti in reševanju, mu pripadajo pravice in ima dolžnost, skladno z veljavno zakonodajo.
4. člen 
(1) Kdor sodeluje in je pozvan k izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči s pozivom, preko sredstev javnega obveščanja, telefona ali preko sredstev javnega alarmiranja, mu pripadajo pravice in ima dolžnosti, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje.
(2) Delodajalec je dolžan delavcu iz prvega odstavka tega člena omogočiti sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite in reševanju in delavca zaradi sodelovanja v aktivnostih zaščite in reševanja ne sme biti materialno oškodovan zaradi sodelovanja v zaščiti in reševanju.
(3) Določila prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za primer odsotnosti z dela zaradi usposabljanja in vaj. Delodajalec ima pravico do refundacije stroškov v skladu z veljavno zakonodajo.
5. člen 
Materialno dolžnost občani in pravne osebe izvajajo z dajanjem materialnih sredstev za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z veljavno zakonodajo.
III. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE 
6. člen 
(1) Občinski svet občine sprejme program in letne načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Predlog programa in letnih načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izdela pristojen organ občinske uprave skladno z nacionalnim programom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in letnim načrtom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami predstavlja program dela za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
7. člen 
(1) Ocena ogroženosti je kakovostna in količinska analiza naravnih in drugih danosti za nastanek naravne in druge nesreče, z oceno možnega poteka in posledic nesreče, s predlagano stopnjo zaščite pred nevarnostmi ter predlogom preventivnih in drugih ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč.
(2) Načrt zaščite in reševanja je na podlagi ocene ogroženosti in spoznanj stroke razdelana zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob določeni naravni ali drugi nesreči.
(3) Oceno ogroženosti ter načrte zaščite in reševanja za posamezno nevarnost za območje občine izdela pristojni organ občinske uprave, odobri jih poveljnik Civilne zaščite, sprejme jih župan.
IV. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE 
8. člen 
(1) Vsakdo je dolžan obvestiti Regijski center za obveščanje (tel. št. 112) ali policijo (tel. št. 113) o vsaki nevarnosti naravne ali druge nesreče takoj, ko jo je opazil ali je zanjo izvedel.
(2) Za vodenje ter izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter za izvajanje drugih operativnih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavlja občina sistem zvez, ki je skladen z nacionalnim sistemom zvez za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
9. člen 
Občina zagotavlja sredstva za alarmiranje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sistem javnega alarmiranja in seznanjanja občanov s posameznimi nevarnostmi skladno z veljavno zakonodajo.
V. ZAŠČITNI UKREPI 
10. člen 
Zaščitni ukrepi so:
– prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi;
– evakuacija;
– sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev;
– radiološka, kemijska in biološka zaščita;
– zaklanjanje;
– zaščita kulturne dediščine.
11. člen 
Pristojni občinski organi skladno z veljavno zakonodajo skrbijo za izvajanje prostorskih, urbanističnih, gradbenih in drugih tehničnih ukrepov, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo škodljive vplive naravnih in drugih nesreč.
12. člen 
V primerih naravne ali druge nesreče lahko evakuacijo odredi župan, v nujnih primerih pa tudi poveljnik Civilne zaščite. Način in postopek evakuacije se določi v načrtih zaščite in reševanja.
13. člen 
(1) Občina zagotovi zatočišče in nujno oskrbo občanom, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma ali sredstev za preživetje in ki se zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj svojega prebivališča.
(2) Župan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki in uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe.
14. člen 
(1) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije na območju občine, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi oziroma kemikalije, morajo načrtovati in izvajati obvezne varnostne ukrepe za preprečevanje večjih nesreč s kemikalijami in za zmanjšanje posledic teh nesreč za ljudi in okolje (zmanjšanje tveganja za okolje) ter izdelati oceno ogroženosti ter načrt zaščite in reševanja, za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo in ki lahko ogrozijo ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino ali okolje zunaj območja organizacije.
(2) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz prejšnjega odstavka morajo na lastne stroške vzpostaviti in vzdrževati pripravljenost za ukrepanje, organizirati potrebne sile za reševanje in pomoč, zagotoviti obveščanje in alarmiranje delavcev in okoliškega prebivalstva o nevarnostih ter sofinancirati sorazmeren del priprav lokalne skupnosti, glede na obseg in stopnjo ogroženosti, ki jo povzroča njihova dejavnost, glede na določila v občinskih načrtih zaščite in reševanja v skladu z oceno ogroženosti.
(3) Osebe, ki pri opravljanju poslovne dejavnosti na kakršen koli način ali v kakršni koli obliki obremenjujejo okolje z nevarnimi snovmi oziroma kemikalijami, posredujejo podatke občini o virih tveganja za potrebe načrtovanja skupnih zaščitnih ukrepov ter reševanja in pomoči.
15. člen 
(1) Zaščita prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se organizira z gradnjo zaklonišč, v neposredni vojni nevarnosti pa z gradnjo zaklonilnikov in drugimi prilagoditvami obstoječih primernih prostorov.
(2) Gradnja, vzdrževanje, uporaba zaklonišč, nadzor nad primernostjo zaklonišč in pripravljenost za uporabo se izvaja ter financira v skladu z veljavno zakonodajo.
16. člen 
(1) Zaščita kulturne dediščine obsega priprave in izvajanje ukrepov za zmanjševanje nevarnosti ter preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov naravnih in drugih nesreč na kulturno dediščino.
(2) Priprave in ukrepe iz prejšnjega odstavka izvajajo lastniki in uporabniki kulturne dediščine, strokovna služba za varstvo kulturne dediščine, občine in država. Pri izvajanju zaščite kulturne dediščine ob naravnih in drugih nesrečah po potrebi sodelujejo tudi ustrezne enote in službe Civilne zaščite, gasilske enote ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč.
17. člen 
(1) Povečano požarno ogroženost naravnega okolja v občini razglasi župan ali Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
(2) Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je kurjenje v naravnem okolju prepovedano.
(3) Župan organizira požarno stražo ter opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov, v času, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja.
VI. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA 
18. člen 
(1) Občina skrbi za organiziranje, vzpodbujanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite na območju občine v sodelovanju s štabom za Civilno zaščito. Prav tako skrbi za gradnjo, vzdrževanje in preglede javnega hidrantnega omrežja.
(2) V okviru osebne in vzajemne zaščite morajo občani oziroma lastniki nepremičnin izvajati naslednje dejavnosti:
– samozaščito, samopomoč in vzajemno pomoč;
– vzdrževati objekte za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore);
– nabavljati sredstva in opremo za skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah;
– izvajati druge ukrepe zaščite, reševanja in pomoči.
VII. SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ 
1. Gasilska javna služba
19. člen 
(1) Naloge gašenja in reševanja ob požarih ter zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah izvajajo prostovoljna gasilska društva in Gasilska zveza Škofja Loka.
(2) Župan določi, katere prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih opravljajo gasilsko javno službo na območju občine, njihova operativna območja (območja delovanja), kategorije gasilskih enot ter organizacijo gasilstva in delovanje gasilskih enot v občini.
20. člen 
Izvajalci gasilske javne službe izvajajo predvsem naloge gašenja in reševanja ob požarih, preventivne naloge varstva pred požarom ter ostale naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, za katere so usposobljeni in opremljeni.
21. člen 
(1) Župan ustanovi gasilsko poveljstvo občine za zagotavljanje pripravljenosti ter usklajevanje delovanja operativnih gasilskih enot v občini, ki ga sestavljajo poveljniki prostovoljnih gasilskih enot.
(2) Gasilskega poveljnika občine imenuje gasilsko poveljstvo občine. Gasilski poveljnik občine vodi gasilsko poveljstvo občine in večje gasilske intervencije in je član štaba Civilne zaščite občine.
22. člen 
(1) Občina zagotavlja sredstva za delovanje lokalne gasilske javne službe skladno z letnim načrtom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in merili za opremljanje in organiziranje gasilskih enot. Medsebojne obveznosti so podrobno navedene v pogodbi o opravljanju lokalne gasilske javne službe, ki zajema tudi sankcije za neprimerno opravljanje pogodbenih obveznosti.
(2) Pravice in dolžnosti prostovoljnih gasilskih društev, gasilskega poveljstva občine in Gasilske zveze Škofja Loka ureja veljavna zakonodaja in Odlok o javni gasilski službi v Občini Gorenja vas - Poljane.
2. Društva in druge nevladne organizacije, ki izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči
23. člen 
(1) Enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacij opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, če izpolnjujejo predpisane pogoje, v skladu z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč, in če jih za to določi župan.
(2) Župan podrobneje določi območje delovanja in naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki jih posamezne enote opravljajo.
(3) S pogodbo o opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči se uredi financiranje nalog, zavarovanje operativnih članov, sankcije za neizvrševanje pogodbenih obveznosti, razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih je vložila občina, spremembe in prenehanje pogodbe.
(4) Občina, na podlagi letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavlja sredstva za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter za organiziranje in opremljanje enot skladno z merili.
(5) Pri zaščiti, reševanju in pomoči lahko prostovoljno sodelujejo tudi druga društva in nevladne organizacije, če imajo ustrezne kadre in opremo.
3. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije
24. člen 
(1) Župan določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki imajo ustrezne kadre in sredstva, za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči.
(2) Z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami, ki se jih določi za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, sklene občina pogodbo, v kateri se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči na območju občine ter financiranje nalog.
(3) Občina zagotovi gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, določenim za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, nadomestilo dejanskih stroškov za sodelovanje pri opravljanju nalog, ki presegajo njihovo redno dejavnost.
25. člen 
(1) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki opravljajo javno službo na območju občine, v času naravnih in drugih nesreč zagotavljajo podporo občinskim organom vodenja in silam za zaščito, reševanje in pomoč v okviru javne službe, ki jo opravljajo.
(2) Občina sklene z izvajalci javnih služb pogodbo, v kateri se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog na območju občine ter financiranje nalog.
(3) Občina zagotovi izvajalcem javnih služb, ki opravljajo javno službo za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, nadomestilo dejanskih stroškov za sodelovanje pri opravljanju nalog, ki presegajo njihovo redno dejavnost.
4. Enote in službe Civilne zaščite
26. člen 
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo enote in službe Civilne zaščite, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče zagotoviti z izvajalci iz poklicnih reševalnih služb, z izvajalci iz 23., 24. in 25. člena tega odloka, ali so njihove zmogljivosti nezadostne glede na načrte zaščite in reševanja.
27. člen 
Organizacijo enot in služb Civilne zaščite občine določi župan, skladno z merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite.
28. člen 
Občina zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot in služb Civilne zaščite v skladu z merili.
VIII. AKTIVIRANJE IN MOBILIZACIJA 
29. člen 
(1) Aktiviranje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah odredi župan, v njegovi odsotnosti pa poveljnik Civilne zaščite občine ali njegov namestnik.
(2) V primeru, da Vlada Republike Slovenije odredi mobilizacijo Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, se uporabljajo postopki in dokumenti za aktiviranje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč.
30. člen 
(1) Občina zagotavlja pogoje, da se aktiviranje in mobilizacija opravijo v zakonsko opredeljenih časih, ki so določeni za štab Civilne zaščite v sestavi, ki omogoča operativno delovanje in ostalih enot ter služb.
(2) Prostovoljna gasilska društva in Zdravstveni dom Škofja Loka zagotavljajo 24-urno pripravljenost, v kateri se zagotavlja izvoz (odhod) gasilskih enot za pomoč v predpisanih izvoznih časih po prejemu obvestila o nesreči.
IX. ORGANI VODENJA SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ 
31. člen 
Župan imenuje poveljnika in namestnika poveljnika Civilne zaščite, člane občinskega štaba Civilne zaščite ter poverjenike in namestnike poverjenikov za Civilno zaščito.
32. člen 
(1) Poveljnik Civilne zaščite operativno in strokovno vodi zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
(2) Poveljnik Civilne zaščite:
– preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;
– vodi in usmerja zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah na območju občine;
– skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč;
– za vodenje posameznih intervencij zaščite, reševanja in pomoči lahko določi vodjo intervencije;
– predlaga županu imenovanje članov občinskega štaba Civilne zaščite.
(3) Poveljnik Civilne zaščite lahko vodjo intervencije razreši in določi drugega vodjo intervencije v primeru, da tako odločitev narekujejo razmere reševanja oziroma če le-ta ne ravna v skladu z usmeritvami poveljnika Civilne zaščite.
(4) V primeru, da intervencija traja daljši čas, poveljnik Civilne zaščite določi izmed vodij enot, ki sodelujejo na intervenciji, po predhodnem posvetovanju z njimi, vodjo intervencije za določeno časovno obdobje intervencije.
(5) Poveljnik Civilne zaščite je za svoje delo odgovoren županu.
(6) Poveljnik Civilne zaščite občine ima svojega namestnika, ki mu pri delu pomaga, v času odsotnosti poveljnika pa prevzame vse njegove pristojnosti in je za svoje delo odgovoren županu.
33. člen 
(1) Občinski štab Civilne zaščite se organizira za strokovno pomoč pri vodenju ter opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči.
(2) Delo občinskega štaba Civilne zaščite vodi poveljnik Civilne zaščite.
34. člen 
(1) Poverjeniki za Civilno zaščito so praviloma predsedniki svetov krajevnih skupnosti, namestniki pa podpredsedniki svetov krajevnih skupnosti.
(2) Poverjeniki in namestniki poverjenikov za Civilno zaščito usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite prebivalcev ter organizirajo in usklajujejo izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči na območju krajevne skupnosti, za katero so imenovani.
X. VODENJE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI IN NALOGE OBČINSKE UPRAVE 
35. člen 
(1) Župan vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč. Za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika Civilne zaščite ter štab Civilne zaščite.
(2) Župan:
– skrbi za izdelavo predlogov programa in letnih načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– skrbi za realizacijo programa in letnih načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sprejema ocene ogroženosti, načrte zaščite in reševanja ter operativni gasilski načrt;
– določi organiziranost sil za zaščito, reševanje in pomoč ter določi izvajalce gasilske javne službe in ostalih nalog zaščite, reševanja in pomoči;
– sklene dogovore z občinami in državnimi organi o sodelovanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sklepa pogodbe določene s tem odlokom;
– opravlja druge naloge določene s tem odlokom in zakonom.
36. člen 
(1) Občinska uprava:
– izdela načrte zaščite in reševanja;
– Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje sporoča podatke za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na predpisan način;
– organizira neobvezne oblike usposabljanja prebivalcev za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.
(2) Pristojne službe občinske uprave opravljajo naloge za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami glede na svoje delovno področje oziroma svoje pristojnosti.
(3) V času naravnih in drugih nesreč nudi občinska uprava podporo organom vodenja in silam za zaščito, reševanje in pomoč pri izvajanju zaščitnih ukrepov ter reševanju in pomoči.
(4) Pristojna služba občinske uprave opravlja strokovno-tehnične, upravne in administrativne naloge za potrebe zaščite, reševanja in pomoči.
XI. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 
37. člen 
(1) Usposabljanje občanov za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov organizira občina kot neobvezne oblike usposabljanja.
(2) Za pripadnike organov vodenja in sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Civilne zaščite organizira izobraževanje in usposabljanje skladno s predpisanimi programi usposabljanja.
XII. FINANCIRANJE 
38. člen 
Občina zagotavlja, na podlagi letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sredstva za:
– financiranje nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– organiziranje, opremljanje in usposabljanje organov vodenja in sil za zaščito, reševanje in pomoč skladno z merili;
– kritje stroškov neodložljivih ukrepov in nalog zaščite, reševanje in pomoči za zaščito zdravja in življenja ljudi, živali, premoženja in okolja.
39. člen 
(1) Povzročitelj ogroženosti ali nesreče krije stroške ukrepanja ter zaščitnih in reševalnih intervencij.
(2) Fizična ali pravna oseba oziroma mladoletna oseba, za katero odgovarjajo starši oziroma rejniki, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, katere posledica je ukrepanje in so v zvezi s tem nastali stroški, mora pokriti:
– stroške intervencije in zaščitnih ukrepov,
– stroške sanacije in vzpostavitev v prejšnje stanje,
– stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
(3) V primeru, ko je za ogroženost oziroma nesrečo odgovorno več povzročiteljev in njihovega deleža ni mogoče ugotoviti, krijejo stroške povzročitelji v enakih deležih.
(4) Če povzročitelj ni znan, krije stroške zaščite, reševanja in pomoči, ki izhajajo iz tega odloka, občina iz občinskega proračuna, sredstev proračunske rezerve in dodatnih sredstev, ki jih za to odobri občinski svet.
(5) Kolikor je povzročitelj znan, se posreduje zahtevek za plačilo stroškov intervencije povzročitelju oziroma stroške od njega izterja.
(6) Župan lahko v določenih primerih, kadar to opravičuje ekonomičnost postopka, prenese terjatev stroškov intervencije do povzročitelja intervencije izvajalcem intervencije.
XIII. NADZOR IN INŠPEKCIJA 
40. člen 
Nadzor nad delovanjem lokalne skupnosti na področju zaščite, reševanja in pomoči opravlja na podlagi zakonov in predpisov pristojni inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE 
41. člen 
Za prekrške s področja zaščite, reševanja in pomoči se kaznujejo pravne in fizične osebe skladno z veljavno zakonodajo.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
42. člen 
Organizacijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba uskladiti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
43. člen 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 840-001/2019-003
Gorenja vas, dne 13. junija 2019
Župan 
Občine Gorenja vas - Poljane
Milan Janez Čadež