Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/2019 z dne 10. 6. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/2019 z dne 10. 6. 2019

Kazalo

1730. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja MA42 – ŽOHAR, stran 4403.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13) in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 52/13, 45/14) je Občinski svet Občine Prebold na 7. redni seji dne 30. 5. 2019 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 
za del območja MA42 – ŽOHAR 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja MA42 – ŽOHAR v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 30/2012 in so sestavni del tega odloka. Občinski podrobni prostorski načrt je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami Občinskega prostorskega načrta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 43/10).
2. člen 
OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I.
TEKSTUALNI DEL
II.
SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III.
PRILOGE
IV.
GRAFIČNE PRILOGE
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN 
3. člen 
Meja območja urejanja občinskega podrobnega načrta je v obstoječem naselju Matke v prostorski enoti EUP z oznako MA42. Za celotno območje prostorske enote se daljnoročno predvideva pozidava z objekti, ki se namenijo bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki bodo služile potrebam prebivalcev. Znotraj prostorske enote se izdela OPPN za parcelo št. 732/2 k.o. Matke, ki leži na severnem robu prostorske enote EUP z oznako MA42 in meji na južni, vzhodni in zahodni strani s kmetijskimi površinami. Na severni strani meji na gozdne površine.
Velikost območja OPPN za parcelo št. 732/2 k.o. Matke znaša 1139,00 m².
Na parc. št. 732/2 k.o. Matke že stoji nelegalno zgrajen stanovanjski objekt. Za postavitev stanovanjskega objekta ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Za namen legalizacije stanovanjskega objekta je potrebno v OPPN opredeliti možnosti gradnje stanovanjskega objekta, možnosti postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov ter pogojev priključevanja na infrastrukturo, ki je v večji meri že izvedena.
Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za območje, ki sega na zemljišče parc. št. 732/2 k.o. Matke.
Izven območja OPPN poteka obstoječa dovozna cesta, ki poteka preko parcel št. 770/10, 770/11, 770/7, 693/1 vse k.o. Matke (pridobljena sodna poravnava z dne 25. 4. 2019) in se priključuje na JP 992181 parc. št.693/3 k.o. Matke. Izvedba priključka na javni vodovod je možna iz parc. št. 718/4 k.o. Matke, preko parcel št. 718/2, 946/8, 946/1, 716/2, 719, 722, 731, 732/1 k.o. Matke na parcelo št. 732/2 k.o. Matke. Izvedba elektro priključka je na parceli št. 770/7 k.o. Matke in poteka preko parcel št. 770/7, 770/10 k.o. Matke na parcelo št. 732/2 k.o. Matke. Odvod fekalnih vod iz čistilne naprave in meteornih vod se izvede skladno z geološkim mnenjem kot podzemna razpršena irigacija ob vznožju par. št. 732/2 k.o. Matke.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR 
4. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost
– storitvena dejavnost.
5. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta, legalizacija obstoječih objektov
– redna investicijska in vzdrževalna dela
– spremembe namembnosti in sprememba rabe
– rekonstrukcija objektov
– rušitve in nadomestne gradnje
– dozidave in nadzidave.
6. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti, ki so namenjeni bivanju in spremljajočim dejavnostim
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura)
– gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov skladno na podlagi obstoječih predpisov
– zelene površine.
7. člen 
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju objekta ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji.
Stanovanjski objekti
– lega objektov: po geodetsko zazidalni situaciji.
– horizontalni gabariti: po geodetski zazidalni situaciji. Tloris osnovnega že zgrajenega objekta je podolgovate razgibane oblike v tlorisnih dimenzijah stavbe na stiku z zemljiščem 10,34 m x 13,40 m. Na osnovni volumen objekta je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov.
– vertikalni gabarit: objekt ima izvedeno pritličje, nadstropje in mansardo.
– konstrukcija: klasična – zidana in lesena.
– kota pritličja: po geodetsko zazidalni situaciji.
– kolenčni zid: do 1,20 m.
– streha: v osnovi je simetrična dvokapnica v L.
Naklon strešine je 35º–45º, kritina opečnata ali betonska naravne rdeče ali sive barve. Možno je tudi drugačno moderno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladajočimi elementi naselja.
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih neizstopajočih barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož.
– oblikovanje odprtin: svobodno.
– osvetlitev mansarde: strešna okna in/ali frčade(klasične, trikotne, trapezne in pultne).
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozna cesta do enodružinske stanovanjske hiše je izvedena iz javne poti. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo.
8. člen 
Pomožni objekti:
Znotraj gradbene parcele je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
Vsi pomožni objekti skladni z obstoječo zakonodajo se lahko gradijo 1,50 m od zemljiške parcele. V kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
Medsosedske ograje za ograjevanje parcele do max. višine 1,50 m so lahko postavljene do posestne meje zemljiških parcel, tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.
9. člen 
Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– cesta se asfaltira, manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo.
10. člen 
Gradbena parcela:
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu OPPN je objekt lociran na sedanje lastniško stanje parc. št. 732/2 k.o. Matke. Minimalna velikost parcele namenjene gradnji je 450,00 m2.
Manj zahtevni objekti morajo biti od meja sosednjih zemljišč odmaknjeni za najmanj polovico svoje višine od najvišje točke terena do kapa, vendar ne manj kot 2,50 m ali najmanj 1,50 m, če so od vseh stavb v okolici, namenjeni za bivanje, odmaknjeni za vsaj 8,00 m. Če pogoji niso izpolnjeni je potrebno pridobiti pisna overjena soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Gradbena parcela je lahko pozidana do 40 % površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte, nepozidane površine je 60 %. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA 
11. člen 
Prometno omrežje:
Območje OPPN za del območja MA42 – Žohar se prometno preko obstoječe dovozne ceste v privatni lasti (pridobljena sodna poravnava z dne 25. 4. 2019) in cestnega priključka navezuje na občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP992181. Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost. Od roba cestnega telesa morajo biti ograje oziroma razraščene grmovnice odmaknjene minimalno 1 meter in ne smejo biti višje 1,50 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje na cesto.
12. člen 
Vodovodno omrežje:
Do izgradnje javnega vodovoda je na območju OPPN za del območja MA42 oskrba objekta z vodo možna preko samooskrbe objekta na alternativni tehnični način, kar je skladno s štirinajsto alinejo 3. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17), ki dopušča, če omrežje minimalne komunalne oskrbe ni vključeno v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto ali pogodba o opremljanju ni sklenjena, lahko investitor ne glede na določbe prostorskega akta zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike.
13. člen 
Kanalizacijsko omrežje:
Fekalna kanalizacija:
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju predvidenega OPPN še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo.
Fekalne vode je potrebno odvajati v malo čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07, 16/08).
Meteorna kanalizacija:
Čiste meteorne vode se preko revizijskih jaškov in peskolovov zbirajo v zadrževalnem bazenu. Za preliv meteornih vod se predvidi podzemna irigacija. Onesnažene vode je potrebno pred tem še očistiti preko lovilcev olj in maščob.
14. člen 
Električno omrežje:
Na podlagi smernic Elektro Celje d.d. se objekt, kateri je predmet OPPN možno napajati na nizkonapetostnem omrežju Burkelčev hrib (obstoječi končni drog), katero se napaja iz TP Sv. Lovrenc Opekarna. Za napajanje predmetne stanovanjske hiše je potrebno predvideti nov nizkonapetostni podzemni elektroenergetski vod, kateri se priključi na obstoječi končni drog in se vpelje v predvideno prostostoječo priključno merilno omarico katero je potrebno locirati ob robu dovozne ceste do predmetnega objekta. V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za predviden objekt si mora investitor pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam.
15. člen 
Telefonsko omrežje, CATV omrežje:
V območju legalizacije stanovanjskega objekta ni glavnih TK in KKS vodov. Za celotno območje prostorske enote se daljnoročno predvideva pozidava z objekti, ki se namenijo bivanju s spremljajočimi dejavnostmi. Ob realizaciji predvidene pozidave se predvidi umestitev TK omrežja in cevne KK KKS, ki je pogojena tudi z rekonstrukcijskimi posegi na obstoječem omrežju.
16. člen 
Plinovodno omrežje:
Na obravnavanem območju OPPN ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Ogrevanje objektov bo možno vršiti preko vkopanih plinskih cistern na parceli stanovanjskega objekta, z lahkim kurilnim oljem ali trdega goriva preko lastne kotlovnice v objektu, ter preko alternativnih virov energije.
17. člen 
Odpadki:
Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN 
18. člen 
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
19. člen 
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07).
Dimovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
20. člen 
Varstvo voda in urejanje voda:
Pri načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane smernice MKO, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje.
Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), Uredbo o emisiji in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) ali Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10). Na obravnavanem območju predvidenega OPPN še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo. Priključevanje na javno kanalizacijo še ni možno. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v MKČ napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno s pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07, 16/08). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZDRL-a, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike, ponikovalnico ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
Po evidencah MKO, ARSO, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov ali na poplavnem območju. Na območju ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov.
21. člen 
Ohranjanje narave:
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
22. člen 
Varstvo kulturne dediščine:
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja kulturne dediščine.
Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
Predhodna ocena arheološkega potenciala za obravnavano območje OPPN še ni bila izdelana. V primeru odkritja kakršnihkoli arheoloških najdb, arheolog dela ustavi in stanje dokumentira skladno s standardi arheološke stroke. Stroške arheoloških raziskav – vključno z arheološkim nadzorom – je dolžan kriti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča (Uradni list RS, št. 7/99, 59. člen).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
23. člen 
Požar
Na območju predvidenega OPPN ni zgrajenega hidrantnega omrežja. V primeru požara pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so do predvidenega posega oddaljeni cca 2 km in imajo omogočen dostop neposredno do objektov.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, se doseže tako, da morajo objekti biti projektirani in grajeni tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednje objekte.
V sklopu zunanje ureditve obstoječih in predvidenih objektov je zagotovljen dostop gasilskim avtomobilom neposredno do objekta.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega-geotehničinega poročila.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Zaščitni ukrepi
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ne leži v bližini vodotokov zato ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena.
24. člen 
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, je deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
25. člen 
Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
26. člen 
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele z manjšim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih parcel in cest, upošteva požarna varnost objektov ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa.
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko večjega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele.
– za koto pritličja in manipulativnih površin so tolerance ± 50 cm, vendar kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču dovozne ceste z maksimalnim naklonom do 3%.
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa.
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša invensticijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN 
27. člen 
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
X. KONČNE DOLOČBE 
28. člen 
OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Prebold in Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.
29. člen 
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
30. člen 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-9/2011-14
Prebold, dne 30. maja 2019
Župan 
Občine Prebold 
Vinko Debelak