Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/2019 z dne 6. 5. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/2019 z dne 6. 5. 2019

Kazalo

1355. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice, stran 3463.

  
Na podlagi 50. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo) in v zvezi s 6. členom Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo in 30/18) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, vsebino in obveznosti te javne službe, pravice potnikov, financiranje, način podelitve koncesije in nadzor nad njenim izvajanjem.
(2) Ta uredba je tudi koncesijski akt za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov.
(3) Ta uredba ureja tudi uvedbo in izvajanje sistema enotne vozovnice v smislu prevoznih storitev, ki jih na načelih enotne in celovite ponudbe izvajajo prevozniki v različnih vrstah prometa.
(4) Ta uredba ureja tudi nekatere vidike izvajanja posebnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu.
(5) Ta uredba se ne nanaša na prevoz potnikov v mestnem prometu, razen kolikor ureja razmerje med prevozom potnikov v mestnem prometu in javnim linijskim prevozom ter sistem enotne vozovnice.
2. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. »avtobus« je motorno vozilo v cestnem prometu, namenjeno prevozu oseb, ki ima poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev;
2. »enotna vozovnica« je izkazni papir, ki ga izda organ JPP v elektronski obliki in je lahko prenosljiv (neimenska enotna vozovnica) ali neprenosljiv (imenska enotna vozovnica), na podlagi katerega zakoniti imetnik uveljavlja pravico do sklenitve pogodbe o prevozu potnikov s katerim koli prevoznikom, vključenim v sistem enotne vozovnice, v okviru krajevne in časovne veljavnosti enotne vozovnice;
3. »koncedent« je Republika Slovenija;
4. »koncesija« je koncesija za opravljanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov po tej uredbi;
5. »koncesionar« je pravna ali fizična oseba ali konzorcij, ki izvaja naloge javnega prevoza potnikov na podlagi koncesije;
6. »koncesijsko podobmočje« je prometno območje, ki zajema en snop linij;
7. »konzorcij« je oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na podlagi medsebojnega obligacijskopravnega razmerja, sklenjenega v skladu s 47. členom te uredbe, vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije in se v njej zavežejo, da bodo v primeru uspeha v postopku podelitve koncesije skupaj izvajali pravice in obveznosti koncesionarja;
8. »linijski odsek« je neposredna povezava med dvema postajnima točkama v skladu z varianto poteka linije v smeri vožnje;
9. »organ JPP« je ministrstvo, pristojno za promet;
10. »podizvajalec« je izpolnitveni pomočnik koncesionarja;
11. »pomembnejše postajališče« je glavno postajališče v občinskem središču ali postajališče, na katerem se stikajo več kot tri registrirane linije JPP;
12. »postajna točka« je geografska lokacija, kjer lahko potnik v različnih vrstah prometa vstopi v vozilo ali vlak ali izstopi iz vozila ali vlaka;
13. »prtljažnica« je potrdilo o prevzemu izročene prtljage;
14. »registrirana linija JPP« je voznoredna linija ali linija javnega potniškega prometa, ki se redno izvaja v drugih vrstah prometa;
15. »sistem enotne vozovnice« pomeni sistem izdaje, prodaje in uporabe enotne vozovnice ter poravnave prevoznin na podlagi validacij, ki ga upravlja organ JPP, ki uporabnikom in izvajalcem javnega potniškega prometa omogoča sklenitev pogodbe o prevozu v različnih vrstah prometa ter njeno finančno poravnavo;
16. »snop linij« je prometno, gospodarsko in upravljavsko smiselna celota ene ali več linij, kakor jo opredeli organ JPP;
17. »standardni interval« pomeni časovni razmik med dvema zaporednima vožnjama na isti voznoredni liniji;
18. »validacija« pomeni registracijo vsakokratne upravičene uporabe enotne vozovnice, ki jo potnik izvede na validacijski napravi pred vstopom v vozilo ali vlak ali ob vstopu vanj ali pri sprevodniku, in s čimer je sklenjena pogodba o prevozu potnikov za posamezno vožnjo v okviru izbranega itinerarja ali voznega reda, kakor ga določa zakon, ki ureja izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, in v skladu s pogoji izdane enotne vozovnice;
19. »voznoredna linija« je zvezni niz linijskih odsekov, ki določajo potek posamezne vožnje;
20. »vožnja« je del voznega reda in pomeni vsakokratni odhod iz začetne do končne avtobusne postaje ali avtobusnega postajališča;
21. »vplivno območje« je določeno s prometnimi območji, ki obsegajo geografska območja z dostopom do postajne točke, oddaljena manj kot 1.000 metrov od postajne točke.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako kot izrazi, določeni v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, zakonu, ki ureja prevozne pogodbe v cestnem prometu, in zakonu, ki ureja pogoje prevoza oseb po žičniških napravah.
3. člen 
(pristojnost) 
Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije in v koncesijskem razmerju izvaja ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
II. GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA JAVNI LINIJSKI PREVOZ POTNIKOV 
1. Vsebina koncesije
4. člen 
(vsebina gospodarske javne službe) 
Gospodarska javna služba javni linijski prevoz potnikov zajema naslednje storitve:
– prevoz potnikov na linijah po voznem redu v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu, in to uredbo;
– izdajo, prodajo in kontrolo vozovnic;
– obveščanje uporabnikov javnega linijskega potniškega prometa o voznih redih, prevoznih pogojih in cenah prevoza;
– prevoz ročne in izročene prtljage v obsegu, določenem s to uredbo.
5. člen 
(dejavnosti koncesionarja) 
(1) Predmet koncesije po tej uredbi je izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov na koncesijskih linijah.
(2) Koncesionar opravlja dejavnost v svojem imenu in za svoj račun.
(3) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja tudi druge prevoze ali druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti.
6. člen 
(območje koncesije) 
(1) Koncesijsko območje obsega celotno ozemlje Republike Slovenije.
(2) Posamezna koncesija se podeli za koncesijsko podobmočje. V primeru prekrivanja koncesijskih podobmočij se v prekrivajočih se delih koncesijska podobmočja štejejo za nerazdelno skupna.
(3) V času trajanja koncesije se lahko podeli nova koncesija tudi za čas pred iztekom časa, za katerega se podeli prvotna koncesija, iz razloga:
– zagotovitve nepretrganega izvajanja javnih linijskih prevozov tako, da novi koncesionar začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji koncesionar, ali
– zadovoljitve dodatnih potreb v novem koncesijskem podobmočju.
7. člen 
(linije) 
(1) Linije so določene v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Linija določa neposredno povezavo med dvema naseljema oziroma turističnima ciljema, med katerima se v skladu s standardom dostopnosti zagotavlja minimalno število voženj, pri čemer linijski odseki, ki sestavljajo njene variantne poteke, lahko povezujejo tudi lokacije, ki niso vključene v standard dostopnosti. Posamezna linija je lahko vključena v več snopih linij.
(3) V času trajanja koncesije se posamezne linije lahko opustijo le izjemoma, če organ JPP presodi, da je to potrebno zaradi demografskih sprememb ali sprememb v prometnem režimu ali sprememb migracijskih tokov. Opustitev linije pomeni spremembo koncesijskega podobmočja.
(4) V času trajanja koncesije se posamezne voznoredne linije na predlog lokalne skupnosti, koncesionarja ali na lastno pobudo organa JPP lahko spremenijo, če organ JPP presodi, da je to izvedljivo in utemeljeno z vidikov učinkov na dostopnost linije. Spremembo potrdi organ JPP z vpisom spremembe v centralno informatizirano zbirko podatkov iz zakona, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
(5) Organ JPP lahko uvede novo linijo, ki jo glede na njene pričakovane gospodarske posledice na obstoječe koncesije vključi v obstoječi snop linij, s čimer se spremeni koncesijsko podobmočje, če je takšna sprememba koncesijske pogodbe skladna s pogoji iz 60. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19, v nadaljnjem besedilu: ZNKP), lahko pa izvede postopek za oblikovanje novega koncesijskega podobmočja.
8. člen 
(standard dostopnosti in okvirni vozni red) 
(1) Standard dostopnosti pomeni splošno shemo minimalnega števila voženj na liniji, ki jih je treba zagotoviti v določenem časovnem okviru, ob upoštevanju velikosti naselja, dejstva, da gre za naselje, kjer je sedež občine, in števila možnih potnikov v periodični migraciji. Organ JPP lahko zaradi povpraševanja potnikov poveča število voženj na liniji v skladu z možnostmi financiranja javnih linijskih prevozov iz državnega proračuna.
(2) Standard dostopnosti je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Minimalno število voženj posamezne linije po časovnih oknih z morebitnima opredelitvama nizov linijskih odsekov ali standardnega intervala (v nadaljnjem besedilu: okvirni vozni red), ki ga je treba zagotoviti v skladu s prvim odstavkom tega člena, določi organ JPP in ga objavi na svojih spletnih straneh. Okvirni vozni red je tudi sestavni del razpisne dokumentacije javnega razpisa za podelitev koncesije po tej uredbi.
9. člen 
(vozni red) 
(1) Predlog voznega reda pripravi koncesionar, pri čemer mora upoštevati okvirni vozni red iz prejšnjega člena, in ga predloži organu JPP v potrditev.
(2) Če je za posamezno linijo v določenem obdobju v okvirnem voznem redu zahtevana uporaba določenega časovnega intervala med posameznimi vožnjami (intervalni vozni red), mora biti v voznem redu ta interval upoštevan.
(3) V času trajanja koncesije se lahko vozni red posamezne linije na predlog koncesionarja ali lastno pobudo organa JPP spremeni s spremembo ali opustitvijo obstoječih voženj ali uvedbo dodatnih voženj, če je to potrebno zaradi:
– usklajevanja voznih redov v okviru upravljavske integracije;
– sprememb prometnih tokov;
– demografskih sprememb in sprememb migracijskih tokov prebivalstva, ki so na primer posledica sprememb delovnega časa gospodarskih subjektov, uradnih ur upravnih organov ali šolskih urnikov;
– sprememb v možnostih financiranja javnih linijskih prevozov iz državnega proračuna;
– interesov lokalnih skupnosti oziroma drugih oseb, ki v skladu s 74. členom te uredbe želijo spremembo voznega reda in prevzamejo stroške v zvezi s tem, ali če plačevanje teh stroškov opustijo.
(4) Organ JPP o predlogu voznega reda seznani lokalne skupnosti.
(5) Spremembo voznega reda potrdi organ JPP z vpisom spremembe v centralno informatizirano zbirko podatkov iz zakona, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
(6) Koncesionar mora objaviti vozni red najpozneje z začetkom njegove uporabe na svetovnem spletu na način, določen v 32. členu te uredbe. Na posamezni avtobusni postaji ali postajališču mora koncesionar urediti, da se na primernem mestu objavi tisti del voznega reda, ki se nanaša na to avtobusno postajo ali postajališče, če je to ustrezno opremljeno, na avtobusnih postajah pa z vizualnimi in zvočnimi sporočili zagotoviti tudi čim bolj jasno obveščanje potnikov o prihodih in odhodih avtobusov. Organ JPP koncesionarju posreduje potrebne podatke objav.
10. člen 
(daljinar) 
(1) Organ JPP v daljinarju določi avtobusne postaje in postajališča s pripadajočimi postajnimi točkami ter opredeli razdalje linijskih odsekov in spremljajoče okvirne potovalne čase po časovnih oknih. Koncesionarji in izvajalci javnega linijskega prevoza potnikov v mestnem prometu morajo uporabljati daljinar kot podlago za izdelavo voznih redov.
(2) Postajno točko organ JPP vključi v daljinar na podlagi ustreznega dokazila o predaji avtobusne postaje ali postajališča v uporabo. Imena postajališč in označbe postajnih točk v daljinarju določi organ JPP.
(3) Koncesionar lahko organu JPP predlaga spremembe podatkov v daljinarju, če ti ne ustrezajo dejanskim okoliščinam izvajanja prevozov na liniji ali če meni, da gre za pomembno izboljšavo. Organ JPP lahko predlog nespremenjen ali prilagojen potrdi in izvede ali obrazloženo zavrne.
(4) Organ JPP objavi daljinar na svoji spletni strani.
11. člen 
(pravica izvajanja koncesije) 
(1) S podpisom koncesijske pogodbe pridobi koncesionar v času trajanja koncesije izključno pravico izvajati javni linijski prevoz potnikov na linijah, za katere je dobil koncesijo. V primeru vključenosti dela posamezne linije v več snopih linij se izključna pravica šteje za nerazdelno skupno.
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se nanaša tudi na vse morebitne spremenjene linije in vozne rede na linijah v okviru koncesijskega podobmočja.
(3) Izključna pravica koncesionarja iz prvega odstavka tega člena se ne nanaša na prevoze potnikov v mednarodnem prometu, uvedene in izvajane v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu in Uredbo (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 88). V razpisu za podelitev koncesije gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov se navede seznam veljavnih registriranih linij prevoza potnikov v mednarodnem cestnem prometu.
12. člen 
(trajanje koncesije) 
(1) Koncesija po tej uredbi se podeli ponudniku na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe za največ deset let, v primerih iz četrtega odstavka 4. člena Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1370/2007/ES) pa največ 15 let (rok koncesije). Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe se oblikujejo ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja pravila o postopkih javnega naročanja.
(2) Rok koncesije začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe, če ni v koncesijski pogodbi določen poznejši začetek.
(3) Rok koncesije v skladu s koncesijsko pogodbo se lahko podaljša največ za polovico, če organ JPP ob izpolnjenosti katerega izmed pogojev za podaljšanje v skladu s četrtim odstavkom 4. člena Uredbe 1370/2007/ES podaljšanje predlaga in se koncedent s podaljšanjem strinja, pri čemer skupni rok koncesije po podaljšanju ne sme presegati najdaljšega trajanja koncesije iz prvega odstavka tega člena.
13. člen 
(posebni linijski prevozi) 
(1) Ne glede na izključno pravico iz 11. člena te uredbe lahko posamezni prevoznik opravlja posebne linijske prevoze oseb, določene v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, ki so registrirani v skladu z določbami navedenega zakona. Izvajalec posebnega linijskega prevoza sprejema samo potnike, ki so na seznamu potnikov v pogodbi:
– o kateri je, skupaj s seznamom, prevoznik obvestil ministrstvo najmanj dva delovna dneva pred dnevom začetka vožnje ali
– v katero je omogočen vpogled v vozilu, in sicer v pisni ali elektronski obliki.
(2) Pred začetkom izvajanja posebnega linijskega prevoza, namenjenega isti skupini javnosti kot registrirane linije JPP (potniki v različnih vrstah javnega linijskega prometa), mora prevoznik pridobiti dovoljenje organa JPP. Pred izdajo dovoljenja organ JPP pozove koncesionarje, ki na tistem območju izvajajo javne linijske prevoze potnikov, da v 15 dneh podajo svoje mnenje. Organ JPP izda dovoljenje za največ 36 mesecev, v katerem določi tudi: pogoj vključitve v sistem enotne vozovnice, dopustna odstopanja od voznega reda posebne linije, ki praviloma ne presegajo pet minut od po voznem redu določenih prihodov na posamezna postajališča in odhodov z njih, in posledice prekoračitev odstopanja od voznega reda posebne linije, ki so podrobneje določeni s pogodbo o vključitvi v sistem enotne vozovnice. Organ JPP pri izdaji dovoljenja presoja zakonsko merilo časovne in krajevne dostopnosti javnega linijskega prevoza v okviru ocene prekrivanja posebne linije z registriranimi linijami JPP, pri čemer upošteva, da če ni posebej upravičenih razlogov (npr. integracija šolskih prevozov, integracija posebne linije z voznim redom v času konice), izpolnjuje vsaj eno od naslednjih meril:
– prekrivanje vsot vplivnih območij iz prejšnjega stavka ne presega 60 odstotkov vsote vplivnih območij postajnih točk posebne linije, in
– vozni red posebne linije na javnem linijskem prevozu potnikov na konkurenčnih relacijah ne poteka znotraj 30-minutnega intervala glede na vozni red registriranih linij JPP.
14. člen 
(linijski prevozi v mestnem prometu) 
(1) Izključna pravica koncesionarja iz 11. člena te uredbe se ne nanaša na linijske prevoze v mestnem prometu, ki jih uvede občina kot javno službo znotraj posamezne občine.
(2) Pravica koncesionarja se tudi ne nanaša na linijske prevoze v mestnem prometu, ki povezujejo naselja v sosednji občini, če sta obe občini, skozi kateri poteka linija, v skladu z določbami zakona, ki ureja prevoze v cestnem prometu, pridobili dovoljenje organa JPP, v katerem organ JPP določi tudi pogoja vključitve v sistem enotne vozovnice in določitve tarifi enotne vozovnice identične tarife za prevozne storitve v mestnem prometu na relacijah, ki povezujejo naselja v sosednji občini, v skladu z določbami tarifne integracije iz pogodbe o vključitvi v sistem enotne vozovnice. Pred izdajo dovoljenja organ JPP pozove koncesionarje, ki na tistem območju izvajajo javne linijske prevoze potnikov, da v 15 dneh podajo svoje mnenje.
2. Način izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov in obveznosti koncesionarja
2.1. Gospodarska javna služba javni linijski prevoz potnikov
15. člen 
(nepretrgano izvajanje javne službe) 
(1) Koncesionar mora v času trajanja koncesije opravljati javni linijski prevoz potnikov nepretrgano v skladu z voznim redom na vseh linijah, določenih s to uredbo, ne glede na število potnikov.
(2) Če je mogoče zaradi časa pred prazniki ali dopusti ali iz drugih podobnih razlogov ali na podlagi obvestila organa JPP pričakovati bistveno povečanje števila potnikov, tako da bi moral zaradi pomanjkanja mest v vozilu koncesionar zavrniti prevoz večjemu številu potnikov (praviloma v številu, ki presega 50 odstotkov mest v posameznem vozilu), mora zagotoviti dodatna vozila po istem voznem redu (bis vožnje).
16. člen 
(spremembe zaradi nepredvidenih dogodkov) 
(1) Prevoz na posamezni liniji je lahko začasno prekinjen ali opuščen, če zaradi okoliščin, ki ne izvirajo od koncesionarja ali koncedenta, ki jih ni mogoče predvideti ali se jim izogniti in katerih posledic ni mogoče preprečiti (višja sila), koncesionar objektivno ne more izvesti takega prevoza.
(2) O prekinitvi ali opustitvi prevoza iz prejšnjega odstavka mora koncesionar obvestiti javnost po sredstvih javnega obveščanja takoj, ko nastopijo okoliščine, ki so povzročile prekinitev ali opustitev, istočasno pa tudi organ JPP in avtobusne postaje.
(3) Če okoliščine višje sile trajajo ali bodo predvidoma trajale več kot tri dni, organ JPP določi za čas trajanja teh okoliščin na predlog koncesionarja ali na lastno pobudo začasni potek linije in začasni vozni red na njej.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja gospodarske javne službe javnega linijskega prevoza potnikov v nepredvidenih okoliščinah, pri čemer se o višini povračila stroškov uskladita.
17. člen 
(začasne spremembe zaradi predvidenih dogodkov) 
(1) Če koncesionar izve za okoliščine, ki bodo povzročile opustitve določenih prevozov ali spremembo voznega reda, mora o tem takoj obvestiti organ JPP.
(2) Organ, ki odloča o izdaji dovoljenja za delno ali popolno zaporo državne ali lokalne ceste, ki lahko kakor koli vpliva na izvajanje voženj na voznorednih linijah (prizadete linije), mora nemudoma po začetku postopka (ob prejemu vloge) o predlaganih času, območju in obsegu zapore posamično obvestiti organ JPP in vse koncesionarje, ki izvajajo prevoze na prizadetih linijah, po sprejetju odločitve pa tudi o dovoljenih času začetka in trajanja zapore.
(3) Če bodo okoliščine iz prvega odstavka tega člena trajale več kot tri dni, organ JPP določi za čas trajanja teh okoliščin na predlog koncesionarja ali na lastno pobudo začasni potek linije in začasni vozni red na njej.
(4) Koncesionar mora o začasnem poteku linije in začasnem voznem redu pravočasno obvestiti javnost po sredstvih javnega obveščanja in neposredno avtobusne postaje.
(5) Koncesionar lahko zahteva od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja gospodarske javne službe javnega linijskega prevoza potnikov v začasno spremenjenih okoliščinah v skladu s tem členom.
18. člen 
(točnost izvajanja voznega reda) 
(1) Koncesionar mora, razen v primerih iz 16. in 17. člena te uredbe, v okviru stanja ceste in okoliščin prometa na njej zagotavljati čim večjo točnost voženj vozil po voznem redu, pri čemer ne sme biti noben odhod z avtobusne postaje in pomembnejšega postajališča opravljen pred uro in minuto, določeno z voznim redom.
(2) Koncesionar ali upravljavec avtobusne postaje mora voditi evidenco prihodov in odhodov vseh voženj avtobusov na vseh linijah. O odstopanjih od voznega reda mora koncesionar poročati organu JPP na njegovo zahtevo, pri čemer pridobi tudi podatke upravljavcev avtobusnih postaj. Organ JPP ugotavlja točnost izvajanja voznega reda v okviru nadzora v skladu s to uredbo.
(3) Kršitev standarda točnosti iz prvega odstavka tega člena je vsak primer odhoda avtobusa z avtobusne postaje in pomembnejšega postajališča, ki ne ustreza zahtevam iz prvega odstavka in ni nastal zaradi višje sile ali razlogov, ki niso na strani koncesionarja ali njegovega podizvajalca. Kršitev pomeni tudi opustitev zagotovitve drugega vozila v skladu s šestim odstavkom tega člena.
(4) Organ JPP lahko uvede avtomatizirano spremljanje točnosti izvajanja voznih redov.
(5) V koncesijski pogodbi se določijo pogodbene kazni za kršitve standarda točnosti iz prvega odstavka tega člena, upoštevaje njihovo število v posameznem obdobju. Koncesionar lahko pojasni odstopanja od voznega reda, ki so nastala zaradi višje sile ali razlogov, ki niso na strani koncesionarja.
(6) V primeru okvare vozila ali nesreče, po kateri ne bi bilo mogoče nadaljevati vožnje oziroma bi nastala zamuda, večja od ene ure, mora koncesionar zagotoviti drugo vozilo in nadaljevati vožnjo v eni uri po nastanku okvare ali nesreče.
19. člen 
(vodenje podatkov) 
(1) Koncesionar mora organu JPP zagotavljati vse podatke, ki so potrebni za sprotni vpogled v izvajanje obveznosti gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov ter pregled nad izpolnjevanjem pravic in obveznosti po koncesijski pogodbi.
(2) Vsi koncesionarji morajo pri zajemanju in vodenju podatkov:
– zbirati in voditi istovrstne podatke,
– uporabljati enak format zajemanja podatkov,
– uporabljati enotne parametre, načine in postopke zbiranja ter vodenja podatkov tako, da je omogočena takojšnja in nemotena izmenjava teh podatkov.
2.2. Vozila in vozno osebje
20. člen 
(vrsta in videz vozil) 
(1) Koncesionar mora javni linijski prevoz potnikov opravljati z avtobusi, ki so po številu sedežev prilagojeni običajnemu številu potnikov na posamezni liniji in posameznih vožnjah. Koncesionar mora zagotavljati vozila, ki so prilagojena gibalno in senzorno oviranim osebam v skladu s standardi in normativi, ki urejajo to področje, in izpolnjujejo ustrezne standarde za čista vozila. Za koncesijska razmerja, ki bodo sklenjena na podlagi te uredbe, se z razpisom za podelitev koncesije določijo zahteve o številu in lastnostih vozil.
(2) Koncesionar lahko na posameznih linijah:
– v določenih obdobjih, ko je povpraševanje po javnem linijskem prevozu potnikov manjše, opravi prevoz tudi z vozili, ki imajo poleg voznikovega sedeža osem sedežev;
– kjer in kadar se gospodarska javna služba javni linijski prevoz potnikov izvaja kot prevoz na klic, opravi prevoz z vozili, ki imajo poleg voznikovega osem ali manj sedežev.
(3) Avtobus mora biti v času vožnje po liniji označen v skladu z določbami predpisa, ki določa oznake in opremo vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu.
21. člen 
(čistoča avtobusov) 
(1) Koncesionar mora ves čas zagotavljati, da sta zunanjost in notranjost avtobusov primerno očiščeni.
(2) Koncesionar mora oprati zunanjost vsakega avtobusa in izvesti čiščenje notranjosti vsakega avtobusa najmanj enkrat na sedem dni, najmanj enkrat mesečno pa mora notranjost vsakega avtobusa tudi temeljito očistiti.
(3) Voznik mora preveriti notranjost avtobusa na vsaki končni postaji.
(4) Koncesionar mora voditi evidenco čiščenja in pranja avtobusov.
(5) V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za kršitev zahtev glede čiščenja iz tega člena.
22. člen 
(vzdrževanje avtobusov) 
(1) Poleg vzdrževanja, ki je potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev varnosti cestnega prometa in tehnične ustreznosti avtobusov, mora koncesionar zagotoviti tako vzdrževanje opreme vozila, ki je namenjena potnikom, da je ta ves čas v celoti funkcionalna.
(2) V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za kršitev zahteve iz prejšnjega odstavka.
23. člen 
(oblačila in oznake) 
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da imajo voznik in morebitne druge osebe, ki imajo stik s potniki (v nadaljnjem besedilu: vozno osebje), oznake, iz katerih izhaja, da gre za vozno osebje javnega linijskega prometa. Na oznakah mora biti navedeno osebno ime člana voznega osebja. Skrbeti mora tudi za svoj urejen videz.
(2) V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za kršitev zahteve iz tega člena.
24. člen 
(naloge voznega osebja) 
(1) Vozno osebje mora omogočiti potnikom varen vstop v vozilo in izstop iz vozila ter varno in udobno vožnjo. V okviru možnosti mora gibalno oviranim potnikom zagotoviti pomoč pri vstopu v vozilo in izstopu iz vozila ter sedež.
(2) Vozno osebje mora potnikom dajati podatke o liniji in njenem poteku ter o posamezni vožnji.
2.3. Vozovnica
25. člen 
(dolžnost izdati vozovnico) 
(1) Prevoznik mora potniku izdati vozovnico. Vozovnica je lahko posamična ali skupinska ter terminska ali za določeno število prevozov (kuponska vozovnica).
(2) Vozovnica se praviloma glasi na prinosnika, lahko pa se glasi tudi na ime. Če se vozovnica glasi na ime, se brez dovoljenja izdajatelja ne sme prenesti na drugega potnika.
(3) Vozovnica mora zagotavljati potniku prevoz na relaciji in liniji, za katero je izdana.
(4) Validacija enotne vozovnice v skladu s sistemom enotne vozovnice pomeni sočasno prevoznikovo izdajo vozovnice potniku.
26. člen 
(integrirani javni potniški promet) 
Koncesionar mora od uvedbe enotne vozovnice na liniji, ki je del njegovega koncesijskega podobmočja, potnikom omogočati njeno uporabo.
27. člen 
(dolžnost predložitve vozovnice) 
(1) Potnik mora imeti vozovnico ves čas prevoza pri sebi in jo na zahtevo pristojnega inšpektorja, voznega osebja ali koncesionarjevega kontrolorja predložiti na vpogled.
(2) Potnik, ki ima vozovnico »na vpogled«, jo mora pokazati brez zahteve pri vstopu v vozilo, med vožnjo pa na zahtevo pristojnega inšpektorja, voznega osebja ali koncesionarjevega kontrolorja.
(3) Kjer se uporabljajo elektronske vozovnice (kontaktne in brezkontaktne), je vozovnica v okviru časovnih in krajevnih upravičenj veljavna šele, ko je validirana.
(4) Kuponska vozovnica je veljavna z izročitvijo kupona prevozniku.
28. člen 
(nakup vozovnice) 
(1) Potnik lahko kupi vozovnico v predprodaji na avtobusnih postajah in drugih prodajnih mestih, kjer je predprodaja vozovnic organizirana. V predprodaji lahko kupi potnik vozovnico in rezervacijo za sedež v vozilih na vožnjah, na katerih so tovrstne rezervacije uvedene, največ za 30 dni vnaprej. Koncesionar mora omogočiti, da potnik lahko kupi vozovnico tudi na avtobusu.
(2) Če se prevoznina poveča, velja vozovnica, kupljena v predprodaji pred povečanjem cene, brez doplačila razlike med novo in staro višino prevoznine. Če se prevoznina za vozovnico, kupljeno v predprodaji, zniža, je potnik upravičen do povračila razlike.
29. člen 
(prevoz brez vozovnice) 
(1) Potnik, ki pri sebi nima veljavne vozovnice ali uporablja vozovnico, ki ni veljavna ali se ne glasi nanj, mora plačati nadomestno prevoznino v višini petkratne vrednosti prevoznine na celotni voznoredni liniji.
(2) Če potnik uporablja ponarejeno terminsko vozovnico, terminsko vozovnico drugega potnika ali terminsko vozovnico, ki je bila preklicana, jo mora vozno osebje, kontrolor koncesionarja ali pristojni inšpektor odvzeti.
(3) O pritožbah glede odvzema vozovnice oziroma izreka nadomestne prevoznine odloča organ JPP.
30. člen 
(preklic in izdaja novih vozovnic in elektronskih nosilcev) 
(1) V primeru izgube, kraje ali uničenja mesečne ali druge večkratne vozovnice uporabnik vozovnico prekliče pri njenem izdajatelju. Poleg dokazila o preklicu pri predložitvi vloge za izdajo nove vozovnice uporabnik (za mladoletne osebe pa njihovi starši oziroma skrbniki) poda tudi pisno izjavo o razlogih za preklic vozovnice. Obrazec izjave določi organ JPP in ga objavi na svoji spletni strani.
(2) Izdajatelj vozovnice oziroma prodajno mesto na podlagi preklica in pisne izjave iz prejšnjega odstavka o razlogih za preklic vozovnico prekliče, izda dvojnik vozovnice in pri tem zaračuna strošek izdaje nove vozovnice.
(3) Nova vozovnica se lahko izda tudi, če se ugotovi, da je mesečna oziroma druga večkratna vozovnica poškodovana. Izdajatelj pri tem obdrži poškodovano vozovnico in uporabniku zaračuna stroške izdaje nove vozovnice. Pri elektronskih vozovnicah se v primeru poškodbe elektronskega nosilca ne zaračunata preklic stare in izdaja nove vozovnice oziroma zapis duplikata vozovnice na izbrani elektronski nosilec, razen v primeru poškodbe, ki je nastala zaradi malomarnega ravnanja.
(4) Višina nadomestila, ki ga plača uporabnik v primeru izdaje nove elektronske kartice in vključuje tudi strošek nosilca elektronske vozovnice in strošek izdaje nove vozovnice, je določena v Splošnih prevoznih pogojih.
31. člen 
(doplačilo ali preplačilo) 
(1) Če je prevoznina zaračunana nepravilno, mora potnik znesek, ki je premalo zaračunan, doplačati, preveč zaračunan znesek pa mora koncesionar potniku vrniti. Potnik lahko uveljavi povračilo na podlagi pisnega zahtevka pri prevozniku najpozneje v petih dneh po opravljenem prevozu. Potnik uveljavlja povračilo pri prevozniku, ki je izvajal prevoz, ne glede na prodajno mesto, na katerem je vozovnico pridobil.
(2) Potnik, ki želi podaljšati potovanje prek postaje, do katere ima izdano vozovnico (prvotna namembna postaja), plača redno prevoznino od prvotne do nove namembne postaje pred odhodom s prvotne namembne postaje.
2.4. Pravice in dolžnosti potnikov
32. člen 
(obveščanje potnikov) 
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov zagotoviti popolno, pregledno in sprotno obveščanje potnikov in drugih uporabnikov o vseh vprašanjih v zvezi z izvajanjem prevoznih storitev v okviru te javne službe ter pravicami in dolžnostmi potnikov.
(2) Koncesionar mora obveščati zlasti o:
– tarifi in cenah prevozov, vključno z morebitnimi popusti,
– voznem redu ter dejanskih prihodih in odhodih vozil ter linijah in morebitnih odstopanjih pri posamezni vožnji, načinu nakupa vozovnic in njihove uporabe,
– prevozu potnikov in prepovedih v zvezi z ravnanjem potnikov v vozilu ter možnostjo izključitve potnika,
– načinu vstopa v vozilo in izstopa iz vozil in še posebej o pravicah gibalno oviranih potnikov v zvezi s tem,
– prevozu prtljage, omejitvah in prepovedih v zvezi s tem ter načinu njenega sprejema in izročitve.
(3) Če ni s to uredbo drugače določeno, mora koncesionar obveščati potnike najmanj na naslednje načine:
– z brošurami, letaki in podobnimi pisnimi sporočili,
– z obvestili na avtobusnih postajah in postajališčih, kolikor je glede na njihovo opremo to mogoče,
– prek spletnega portala, lahko pa tudi na posebnih terminalih.
(4) Upravljavec avtobusne postaje in postajališča omogoči koncesionarju izpolnjevanje obveznosti obveščanja iz druge alineje prejšnjega odstavka, lahko pa se s koncesionarjem dogovori, da bo te obveznosti izvajal sam.
(5) Obveščanje po svetovnem spletu mora koncesionar zagotoviti tako, da je uporabniku omogočena pridobitev podatkov brez plačila ali pošiljanja osebnih podatkov, razen če je to potrebno zaradi narave storitve, ki naj jo uporabnik opravi (npr. rezervacija ali nakup vozovnice, iskanje izgubljene prtljage in drugih predmetov).
33. člen 
(vstopanje in izstopanje) 
(1) Potnik mora sam poskrbeti, da na odhodni ali vmesni postajni točki vstopi v pravi avtobus in da na namembni postajni točki izstopi. Potnik sme vstopiti in izstopiti samo na postajni točki, kjer je po voznem redu predviden postanek.
(2) Vstopanje in izstopanje se izvedeta hitro in brez zastojev, pri čemer se upoštevajo posebne potrebe gibalno oviranih potnikov.
34. člen 
(sprejem in izključitev potnika) 
(1) Koncesionar mora v mejah razpoložljivih mest v vozilu, v skladu z voznim redom, sprejeti v vozilo vsako fizično osebo in njeno prtljago.
(2) Koncesionarju ni treba sprejeti osebe, za katero se zaradi njenega vedenja lahko upravičeno domneva, da mu bo onemogočila izpolniti njegove obveznosti do drugih potnikov.
(3) Vozno osebje ne sme dovoliti vstopa v vozilo osebi oziroma mora odstraniti iz vozila osebo, ki:
– je nasilna ali nadležna do drugih potnikov;
– s svojim vedenjem predstavlja nevarnost za vožnjo ali potnike ali nadleguje potnike ali voznika;
– je v umazani delovni obleki, če se ji ne more odrediti primernega, od drugih potnikov ločenega prostora (npr. dimnikarji, pleskarji);
– želi vstopiti v vozilo z rolerji ali drugimi nestabilnimi pripravami za hojo;
– želi v vozilo vnesti neprimerno prtljago ali nevarne snovi.
(4) Odstranitev potnika iz vozila se lahko opravi le na avtobusni postaji ali postajališču.
35. člen 
(vedenje potnikov) 
(1) Potniki se morajo v vozilu obnašati tako, da skrbijo za svojo varnost in varnost drugih.
(2) Potniki v vozilu ne smejo:
– pogovarjati se s šoferjem, medtem ko vozi;
– odpirati vrat med vožnjo ali skakati iz avtobusa ali v avtobus med vožnjo;
– metati predmetov po avtobusu ali iz avtobusa;
– ovirati drugih potnikov pri vstopanju in izstopanju;
– kaditi;
– uživati pijače ali hrane.
(3) Potnik ne sme uničevati ali odtujevati opreme oziroma onesnaževati avtobusa. Za kršitev te prepovedi je potnik odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.
36. člen 
(prevoz ročne prtljage) 
Ročna prtljaga se prepelje brez posebnega doplačila. Koncesionar sme preprečiti vnos ročne prtljage, ki zaradi svojih lastnosti ali stanja lahko ogrozi varnost prevoza, v vozilo.
37. člen 
(prevoz izročene prtljage) 
(1) Koncesionar mora prevzeti za prevoz potnikovo izročeno prtljago in jo prepeljati od odhodnega do namembnega postajališča. Koncesionar lahko odkloni prevoz izročene prtljage, ki je zaradi njene teže ali obsega ne more prepeljati varno ali brez škodnih posledic.
(2) Za izročeno prtljago mora potnik plačati znesek v skladu z veljavno tarifo, koncesionar pa mu mora izdati potrdilo o prevzemu izročene prtljage (prtljažnico), v katerem mora biti naveden podatek o številu kosov in vrsti prtljage. Dodatno je na potrdilu tudi evidenčna številka.
38. člen 
(ročna prtljaga) 
(1) Za ročno prtljago se štejejo stvari, ki tehtajo do deset kilogramov in so manjših dimenzij (ročne torbe, šolske torbe, manjši nahrbtniki, nakupovalne vrečke, manjši zavoji oziroma paketi) ter se lahko položijo na prtljažnik nad sedeži v avtobusu ali jih imajo potniki pri sebi na sedežu oziroma pod sedežem, vendar tako, da ne ovirajo drugih potnikov.
(2) Ročna prtljaga se lahko pelje s potnikom samo, kadar s tem ne gre za ogrožanje varnosti in reda v vozilu in če ročna prtljaga ne ovira drugih potnikov.
39. člen 
(izročena prtljaga) 
(1) Pod izročeno prtljago se praviloma štejejo zapakirani predmeti teže do 30 kilogramov, ki jih potnik nosi s seboj (npr. kovčki, torbe, košare, zaboji, potne vreče, škatle, kolesa, otroški vozički, ležalni stoli, glasbila), in drugi predmeti, ki se po svojih dimenzijah in teži lahko namestijo v prostor za prevoz prtljage in ne onemogočajo hitrega natovora oziroma raztovora prtljage.
(2) Prtljaga iz prejšnjega odstavka se prevaža v prostoru, določenem za namestitev izročene prtljage.
(3) Koncesionar mora sprejeti izročeno prtljago in jo prepeljati, vendar največ dva kosa na potnika. Večje število enot izročene prtljage lahko sprejme samo, če razpolaga s potrebnim prostorom in s tem ne obremenjuje avtobusa.
40. člen 
(prepovedana prtljaga) 
(1) Potnik ne sme prinesti v izročeni ali ročni prtljagi v avtobus naslednjih stvari:
– vnetljivih, eksplozivnih, radioaktivnih, korozivnih (jedkih), kužnih, strupenih in drugih snovi, ki zaradi svojih lastnosti pomenijo posebno nevarnost in lahko povzročijo hujše posledice za potnike in vozilo,
– predmetov, ki so posamezno težji od 30 kilogramov in volumna, večjega od 100 x 60 x 30 cm,
– stvari, ki niso ustrezno pakirane ali drugače zaščitene, tako da se med vožnjo lahko poškodujejo.
(2) Vozno osebje opravi pregled in prevoz zavrne, če ugotovi, da prtljaga ni primerna.
41. člen 
(občutljiva prtljaga) 
(1) Radijske aparate, zložljive otroške vozičke, televizorje, razne precizne aparate, lahko lomljive in pokvarljive stvari in podobno lahko sprejme koncesionar za prevoz kot izročeno prtljago, vendar na odgovornost potnika z opozorilom, da za morebitne okvare ali škodo ne odgovarja.
(2) Potnik mora pri oddaji prtljage iz prejšnjega odstavka za prevoz natančno navesti podatke o vrsti prtljage, da se vpišejo v potrdilo (prtljažnico).
42. člen 
(prevoz živali) 
(1) Z vozili javnega linijskega prevoza se ne smejo prevažati žive živali, razen:
– policijski psi, vojaški psi, psi enote reševalnih psov in psi gorske reševalne službe v spremstvu vodnika,
– psi vodniki z vodeno osebo,
– manjše živali na način in pod pogoji iz četrtega odstavka tega člena.
(2) Pes mora biti na vrvici, imeti mora nagobčnik in ustrezno potrdilo o veterinarskem cepljenju, veljavno za tekoče leto.
(3) Nesnažni in mokri psi se ne smejo prevažati. V primeru prezasedenosti vozila se psi ne smejo prevažati, razen v izjemnih primerih.
(4) Kot ročna prtljaga se smejo prevažati manjše živali v primernih sredstvih za prevoz, vendar na vso odgovornost potnika in tako, da zaradi tega niso ovirani, ogroženi ali moteni drugi potniki in da to ne onesnažuje vozila.
43. člen 
(splošni prevozni pogoji o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov) 
Način izvajanja prevozov ter pravice in obveznosti potnikov so podrobneje urejeni v Splošnih prevoznih pogojih.
3. Koncesijsko razmerje in nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov
3.1. Pogoji za izvajanje koncesije
44. člen 
(pogoji za koncesionarja) 
(1) Kandidat za koncesijo in koncesionar morata izpolnjevati naslednje pogoje:
– je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu za dejavnosti, ki so predmet koncesije;
– ima licenco za opravljanje prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu oziroma je v drugi državi članici Evropske unije, v kateri je ustanovljen ali ima sedež, pooblaščen za opravljanje linijskih prevozov;
– ni bil pravnomočno obsojen iz enega od razlogov, določenih v prvem odstavku 45. člena ZNKP;
– ni bil sam ali njegov zakoniti zastopnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, določeno v prvem odstavku 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18);
– ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, njegovih poslov iz drugih razlogov ne upravlja sodišče in ni opustil poslovne dejavnosti;
– nima neporavnanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu s predpisi Republike Slovenije in države, kjer ima sedež;
– nima neporavnanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu s predpisi Republike Slovenije in države, kjer ima sedež;
– v zadnjih petih letih mu ni bila odvzeta koncesija iz razlogov na njegovi strani;
– ob prijavi na razpis razpolaga s potrebnim številom avtobusov in voznikov za izvajanje predvidenega obsega prevozov po merilih, določenih z razpisnimi pogoji.
(2) V primeru skupne vloge članov konzorcija morajo pogoje iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka izpolnjevati osebe, ki bodo izvajale prevoze v okviru gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, pogoje iz tretje do sedme alineje morajo izpolnjevati vsi člani konzorcija, pogoj iz osme alineje pa lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija in podizvajalci, navedeni v vlogi, pri čemer mora biti za vsakega člana konzorcija navedeno, s kakšnim številom avtobusov in voznikov kandidira v posameznem konzorciju oziroma koncesijskem podobmočju.
(3) Za koncesijska razmerja, ki bodo sklenjena na podlagi te uredbe, se način dokazovanja pogojev iz prvega odstavka tega člena določi v razpisni dokumentaciji javnega razpisa.
(4) Kandidat mora vlogi za pridobitev koncesije priložiti izdelan program izvajanja javnih linijskih prevozov v okviru koncesije (npr. organizacija izvajanja prevozov glede na število avtobusov, število voznikov, kakovost vozil, vozni red).
(5) V merilih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe se opredeli izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov s sodelovanjem malih in srednje velikih podjetij v smislu drugega stavka četrtega odstavka 5. člena Uredba 1370/2007/ES (mali prevoznik), ki izvajajo najmanj deset odstotkov registriranih kilometrov javnega linijskega prevoza, kot vir dodatnih točk glede na izvajanje te gospodarske javne službe brez sodelovanja malih prevoznikov (ugodnost malih prevoznikov). Če se v času veljavnosti koncesije, podeljene na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, katere ocena je upoštevala ugodnost malih prevoznikov, dogodi, da v posameznem koledarskem mesecu mali prevozniki niso izvedli najmanj desetih odstotkov dejansko izvedenih registriranih kilometrov koncesionarja, se za tisti mesec:
– lastna cena koncesionarja zniža za 15 odstotkov in
– maksimalno nadomestilo zniža za znesek, enak znesku znižanja lastne cene iz prejšnje alineje.
45. člen 
(podizvajalci) 
(1) Koncesionar mora prevladujoči del storitev po koncesijski pogodbi opraviti sam.
(2) Podizvajalec, ki izvaja prevozne storitve, mora izpolnjevati pogoje iz prve do sedme alineje prvega odstavka 44. člena te uredbe.
(3) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po sklenitvi koncesijske pogodbe ali se pogodbeno razmerje med koncesionarjem in podizvajalcem spremeni, mora koncedent s tem soglašati. Koncesionar mora koncedentu v osmih dneh po spremembi poslati vso pogodbeno dokumentacijo o razmerju s podizvajalci.
(4) V pogodbi med koncesionarjem in podizvajalcem, katere predmet je opravljanje prevoznih storitev, morajo biti opredeljeni seznam linij ali posameznih voženj podizvajalca in drugi pogoji za opravljanje prevozov. Pogodba mora biti sklenjena za čas koncesije in jo stranka lahko odpove le zaradi bistvenih kršitev druge stranke. V pogodbi mora biti določen tudi delež lastne cene koncesionarja, ki za opravljene prevoze pripade podizvajalcu, ki ne sme biti manjši od 85 odstotkov. Če je delež manjši od lastne cene koncesionarja, mora koncesionar zagotoviti, da so podizvajalčeva vozila glede na število prevoženih kilometrov izkoriščena vsaj v povprečni izkoriščenosti koncesionarjevih vozil, ki jih uporablja za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov.
(5) Koncesionar mora plačila po pogodbi s podizvajalci izvrševati najpozneje v osmih dneh po prejemu nakazila od koncedenta in računa podizvajalca. Račun podizvajalec izda do petega dne v mesecu za storitve, opravljene v preteklem mesecu.
(6) Če koncesionar ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko podizvajalec pri organu JPP zahteva plačilo neplačane storitve neposredno od koncedenta. V tem primeru ima koncedent do koncesionarja regresni zahtevek v višini vrednosti terjatve, ki jo je koncedent plačal neposredno podizvajalcu.
(7) Za delo podizvajalcev koncesionar odgovarja koncedentu, kot da bi ga opravljal sam.
3.2. Postopek podelitve koncesije
46. člen 
(postopek podelitve koncesije) 
(1) Koncedent podeli koncesijo na podlagi javnega razpisa, ki se izvede po določbah zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in zakona, ki ureja gospodarske javne službe. Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe in dostop do podatkov za pripravo vloge se opredelijo v razpisni dokumentaciji javnega razpisa za podelitev koncesije.
(2) Ministrstvo vodi postopek podelitve koncesije, in izda akt izbire koncesionarja (v nadaljnjem besedilu: odločba o izbiri).
(3) Vsak kandidat lahko za eno koncesijsko podobmočje predloži le eno vlogo. Če en kandidat vloži več pravočasnih vlog, se vloge, ki so prispele prej, zavržejo.
(4) Vlogo lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (konzorcij).
(5) Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija ali podizvajalec le pri eni vlogi za koncesijo na posameznem koncesijskem podobmočju. Če pravna ali fizična oseba že kandidira samostojno, na istem koncesijskem podobmočju ne more kandidirati še kot član konzorcija. Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več vlogah na istem koncesijskem podobmočju (večkratni ponudnik), se take vloge zavržejo.
(6) Prejšnji odstavek se ne uporablja za podizvajalce, ki so mala ali srednje velika podjetja, v smislu meril iz drugega pododstavka četrtega odstavka 5. člena Uredbe 1370/2007/ES pod pogojem, da v primeru uspeha vseh konzorcijev na posameznih koncesijskih podobmočjih, v katerih okvirih so se zavezali k največjemu obsegu prevozov, za izpolnjevanje obvez skupaj z morebitnimi ostalimi poslovnimi zavezami ne bi presegli kriterijev iz drugega stavka četrtega odstavka 5. člena Uredbe 1370/2007/ES.
(7) Koncesija za posamezno koncesijsko podobmočje se podeli v ločenem sklopu javnega razpisa ali na podlagi samostojnega postopka javnega razpisa.
(8) Kandidat mora najpozneje do zaključka roka za predložitev ponudb na razpisu posamezne koncesije (rok za predložitev ponudbe), za katero je predložil vlogo, predložiti organu JPP nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo, veljavno najmanj do izteka šestih mesecev od zadnjega roka za predložitev ponudbe, in sicer v višini najmanj desetih odstotkov letnega zneska ponudbene vrednosti, ki je enaka seštevku zmnožkov ponudbenih števil kilometrov letno in ponudbenimi lastnimi cenami za koncesijska podobmočja, za katera je predložil vloge.
(9) Bančno garancijo sme organ JPP unovčiti v primeru, da kandidat po poteku roka za predložitev ponudb odstopi od ponudbe, in sicer v višini desetih odstotkov zmnožka med ponudbenim številom kilometrov letno in ponudbeno lastno ceno za koncesijsko podobmočje.
(10) Ministrstvo lahko koncesionarju zagotovi možnost deponiranja denarnih sredstev na posebni depozitni račun, kar se v višini stanja na posebnem depozitnem računu šteje kot predložena bančna garancija iz osmega odstavka tega člena. Sredstva na posebnem depozitnem računu lahko ministrstvo unovči pod pogoji, ki veljajo za unovčenje bančne garancije v skladu s prejšnjim odstavkom. Koncesionar v primeru deponiranja denarnih sredstev na posebni depozitni račun ministrstvo nepreklicno pooblasti za razpolaganje s sredstvi na depozitnem računu in njihovo obremenjevanje, obresti deponiranih sredstev pa po odštetju morebitnih transakcijskih stroškov in stroškov posebnega depozitnega računa pripadajo koncesionarju.
47. člen 
(skupna vloga več oseb) 
Kadar predloži skupno vlogo več pravnih ali fizičnih oseb (konzorcij), morajo vlogi priložiti sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora(jo) biti razvidno najmanj:
– člani konzorcija, vstop člana v konzorcij in izstop člana iz njega;
– vodilni član konzorcija ali drug način, ki omogoča, da sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije koncedent lahko pošilja le eni osebi z učinkom za vse člane konzorcija;
– ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije, zlasti glede izvajanja prevozov v okviru koncesije;
– medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.
48. člen 
(koncesijska pogodba) 
(1) Po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sklene ministrstvo z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.
(2) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo in druga vprašanja, ki jih mora urediti koncesijska pogodba po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.
(3) V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti koncesionarja.
49. člen 
(prenos koncesije) 
(1) Koncesija se lahko prenese na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem ministrstva, ki ga ministrstvo izda v obliki odločbe, če je prevzemnik koncesije univerzalni pravni naslednik koncesionarja (odstopnik koncesije).
(2) Koncesije v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče prenesti le v primerih:
– če prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvajanje koncesije ali
– če je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 60. člena te uredbe.
(3) Če se prenaša koncesija, ki je podeljena konzorciju, je treba pred prenosom pridobiti soglasje vseh članov konzorcija.
(4) V primeru upravičenosti prenosa koncesije koncedent in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kot je sklenjena prvotna koncesijska pogodba, in za preostali čas trajanja koncesije po prvotni koncesijski pogodbi, prvotna koncesijska pogodba pa se sporazumno razveže.
3.3. Preglednost izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov in poročanje koncesionarja
50. člen 
(ločene računovodske evidence) 
Koncesionar mora v skladu z zakonom, ki ureja področje preglednosti finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti, drugimi predpisi in računovodskimi standardi voditi ločeno računovodsko evidenco o sredstvih in virih sredstev ter prihodkih in odhodkih za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov.
51. člen 
(poročanje koncesionarja) 
(1) Na enotno predpisanih obrazcih, ki jih določi minister, pristojen za promet, mora koncesionar enkrat mesečno, do desetega dne v mesecu za pretekli mesec poročati zlasti o:
– številu prepeljanih potnikov na posamezni voznoredni liniji v preteklem mesecu;
– številu prevoženih kilometrov;
– zamudah posameznih voženj v preteklem mesecu, kadar presegajo 30 minut;
– prejetih pritožbah potnikov in odzivih nanje;
– prihodkih iz prevoznin za pretekli mesec;
– drugih prihodkih iz naslova izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, prejetih v preteklem mesecu.
(2) Koncesionar istočasno s poročilom iz prejšnjega odstavka izdela in dostavi organu JPP predlog medsebojne kompenzacije doseženih plačil iz naslova opravljenih storitev gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov in v koncesiji dogovorjeno končno ceno plačila koncesionarju, ki jima priloži kopije računov podizvajalcev. Razlika po medsebojni kompenzaciji se nakaže trideseti dan po prejemu predloga medsebojne kompenzacije. Rok reklamacij je pet delovnih dni od dneva nakazila.
(3) Koncesionar mora organu JPP podati letno poročilo do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Če koncesionar do predpisanega roka za oddajo letnega poročila ne more zagotoviti revidiranih podatkov, sporoči nerevidirane podatke. Te pozneje, po pridobitvi revizijske potrditve, vendar pa najpozneje do 31. avgusta tekočega leta s posebno pisno izjavo organu JPP dokončno potrdi ali jih nadomesti z revidiranimi podatki, če se ti v bistvenih sestavinah poročila razlikujejo od nerevidiranih.
(4) Letno poročilo mora zajemati podatke iz prvega odstavka tega člena v pisni in elektronski obliki, poleg tega pa še podatke o doseganju standardov kakovosti storitev, določenih s to uredbo in koncesijsko pogodbo. Letno poročilo mora zajemati tudi revidirane računovodske izkaze, izdelane v skladu z zakonom, ki ureja področje preglednosti finančnih odnosov in ločeno evidentiranjo različnih dejavnosti, ter opisno oceno izvajanja javnih linijskih prevozov v preteklem letu.
(5) Organ JPP lahko uvede avtomatizirano poročanje v centralno informatizirano zbirko podatkov iz zakona, ki ureja prevoze v cestnem prometu.
52. člen 
(začasni ukrep zadržanja izplačil) 
Če koncesionar ne pošlje pravočasno poročil iz prvega, drugega ali tretjega odstavka prejšnjega člena ali pošlje nepopolno poročilo, ga organ JPP opozori na to in mu določi rok za izpolnitev obveznosti. Če koncesionar v tako določenem roku ne pošlje popolnega poročila, organ JPP lahko začasno zadrži izplačilo odprtih zahtevkov koncesionarja iz naslova izvajanja koncesijske pogodbe, dokler koncesionar ne pošlje popolnega poročila.
3.4. Odškodninska odgovornost koncesionarja in koncedenta
53. člen 
(odgovornost za škodo) 
(1) Koncesionar je odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov povzroči koncedentu ali tretjim osebam sam, pri njem zaposleni ali pogodbeni izvajalci.
(2) Koncedent izključno subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe po koncesijski pogodbi povzroči koncesionar uporabnikom storitev ali drugim osebam.
(3) Tretja oseba lahko zahteva povračilo škode od koncedenta šele po tem, ko je zoper koncesionarja vložila pisni odškodninski zahtevek in mu postavila razumen rok za povračilo škode, pa koncesionar na zahtevo ni odgovoril ali je povračilo škode delno ali v celoti zavrnil, hkrati pa je njeno zahtevo zoper koncesionarja pravnomočno zavrnilo tudi sodišče ali pa je bil pravnomočni izvršilni naslov neizterljiv.
54. člen 
(garancija) 
(1) Koncesionar mora najpozneje v 20 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti organu JPP nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo, veljavno najmanj dve leti, v višini petih odstotkov od letne vrednosti sklenjene koncesijske pogodbe, glede na izhodiščno lastno ceno in predvideno število prevoženih kilometrov. Garancijo mora koncesionar najmanj tri mesece pred potekom njene veljavnosti podaljšati za najmanj dve leti oziroma do izteka roka koncesije.
(2) Bančno garancijo sme koncedent unovčiti, če koncesionar ne izpolnjuje bistvenih pogodbenih obveznosti ali če preneha ali delno preneha izvajati dejavnost iz koncesijskega razmerja. Razlogi za unovčitev bančne garancije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
(3) Organ JPP lahko koncesionarju zagotovi možnost deponiranja denarnih sredstev na posebni depozitni račun, kar se v višini stanja na posebnem depozitnem računu šteje kot predložena bančna garancija iz prvega odstavka tega člena. Sredstva na posebnem depozitnem računu lahko organ JPP unovči pod pogoji, ki veljajo za unovčenje bančne garancije v skladu s prejšnjim odstavkom. Koncesionar v primeru deponiranja denarnih sredstev na posebni depozitni račun organ JPP nepreklicno pooblasti za razpolaganje s sredstvi na depozitnem računu in njihovo obremenjevanje, obresti deponiranih sredstev pa po odštetju morebitnih stroškov posebnega depozitnega računa pripadajo koncesionarju.
3.5. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov
55. člen 
(nadzor) 
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije, ki ga izvaja organ JPP, zajema pregled finančnega poslovanja koncesionarja, nadzor nad izvajanjem dejavnosti in nadzor nad ustreznostjo uporabe prevoznih sredstev in naprav ter drugih sredstev za izvajanje dejavnosti, pa tudi pregled skladnosti poslovanja koncesionarja z drugimi predpisi.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javnih linijskih prevozov potnikov v cestnem prometu izvajajo inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo.
(3) Koncesionar mora organu JPP dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije ter mu omogočiti neomejen vpogled v poslovne knjige, drugo dokumentacijo in evidence, kakor koli povezane z izvajanjem koncesije, in sicer v njihovi izvorni obliki in obliki, prilagojeni za uporabo v namenskih sredstvih za njihovo interpretacijo (na primer: programska oprema, posebne naprave), če sam s takšno obliko ali sredstvi za preoblikovanje razpolagajo, ter organu JPP omogočiti uporabo ustreznih namenskih sredstev za interpretacijo, s katerimi razpolaga. Vpogled in uporaba v smislu tega odstavka velja za vpogled in uporabo v imenu in za račun koncesionarja.
56. člen 
(izvajanje nadzora) 
(1) Koncesionar mora organu JPP omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije ter uradnim osebam in pooblaščencem organa JPP brez nepotrebnega odlašanja in omejitev zagotoviti dostop do zahtevanih vsebin in sredstev ter njihovo nemoteno uporabo.
(2) Nadzor lahko organ JPP izvaja v prostorih koncesionarja, v vozilih, s katerimi opravlja javne linijske prevoze, ali na avtobusnih postajah oziroma postajališčih in drugje na linijah.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom organa JPP. Osebe, ki izvajajo nadzor, morajo podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
57. člen 
(spremljanje kakovosti) 
Organ JPP pri koncesionarju spremlja in ocenjuje kakovost opravljenih storitev. Če ugotovi odstopanje kakovosti storitve od standardov, določenih s to uredbo in koncesijsko pogodbo, lahko uveljavi pogodbene kazni, določene v koncesijski pogodbi.
3.6. Prenehanje koncesijskega razmerja
58. člen 
(prenehanje koncesijskega razmerja) 
Koncesijsko razmerje preneha:
– zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– zaradi stečaja koncesionarja;
– z odkupom koncesije.
59. člen 
(prenehanje koncesijske pogodbe) 
(1) Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha z odstopom pogodbi zveste stranke od pogodbe zaradi bistvene kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje se odstop zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko kadar koli med trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki izjavo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
60. člen 
(odvzem koncesije) 
(1) Koncedent lahko z odločbo delno ali v celoti odvzame koncesijo, če koncesionar:
– ne izpolnjuje enega ali več pogojev iz 44. člena te uredbe;
– ne začne izvajati koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;
– po lastni krivdi ne izvaja koncesije in zato nastanejo motnje pri izvajanju storitev;
– pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;
– v primeru prostih kapacitet vozila neupravičeno odklanja opravljanje prevoza zainteresiranim potnikom;
– v avtobus, v katerem so še proste kapacitete, ne sprejme potnikov z vnaprej kupljenimi vozovnicami;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih uradne osebe organa JPP izdajo v okviru nadzora nad koncesijo;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije.
(2) Delni odvzem koncesije pomeni odvzem koncesije za posamezno linijo. Delni odvzem je možen v primerih iz druge do šeste alineje prejšnjega odstavka.
(3) Odvzem koncesije pomeni odvzem koncesije za vse linije, na katerih v skladu s koncesijsko pogodbo opravlja prevoze koncesionar.
(4) Organ JPP pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.
(5) Če je koncesionar konzorcij, kršitev posameznega člana konzorcija velja za kršitev koncesionarja.
61. člen 
(prenehanje koncesionarja) 
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika v skladu z določbami 49. člena te uredbe.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na vozilih in drugih sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico v skladu z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo.
(4) Če je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko razmerje ne preneha, če lahko ostali člani konzorcija izvajajo koncesijo.
62. člen 
(odkup koncesije) 
(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo javni linijski prevoz potnikov možno učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ko koncesionar zaradi odkupa koncesije preneha opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzame koncedent naslednje obveznosti in pravice:
– izplačilo dokazanih neamortiziranih upravičenih vlaganj koncesionarja in prevzem z njimi povezanih sredstev;
– povrnitev dejanske škode.
(3) Vrednost koncesije iz prejšnjega odstavka na dan odkupa oceni pooblaščeni ocenjevalec, ki je vpisan v ustrezen register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo.
63. člen 
(izvajanje koncesije v vmesnem času) 
(1) Če v primeru prenehanja koncesijskega razmerja ni podeljena nova koncesija ali ni drugače zagotovljeno, da bi se javna služba javni linijski prevoz potnikov nepretrgano izvajala na določenem koncesijskem podobmočju, jo mora na tem podobmočju izvajati dosedanji koncesionar pod pogoji dosedanjega koncesijskega razmerja do podelitve nove koncesije oziroma najdlje 12 mesecev.
(2) Če je koncesijsko razmerje prenehalo iz razlogov, zaradi katerih dosedanji koncesionar ne more več nadaljevati izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, se v primeru prenehanja koncesijskega razmerja in ko nova koncesija ni podeljena ali ni drugače zagotovljeno, da bi se javna služba nepretrgano izvajala na določenem koncesijskem podobmočju, sklene pogodba z enim ali več koncesionarji na drugih koncesijskih podobmočjih, in sicer do podelitve nove koncesije oziroma najdlje za 12 mesecev. Za sklenitev pogodbe iz tega odstavka ministrstvo objavi javni poziv in z zainteresiranimi koncesionarji izvede pogajanja.
4. Financiranje izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov
64. člen 
(viri financiranja) 
(1) Storitve v okviru gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov se financirajo iz naslednjih virov:
– sredstev plačil potnikov za opravljene prevozne storitve (prevoznina);
– nadomestila iz proračuna koncedenta za izvajanje obveznosti te javne službe;
– sofinanciranja lokalnih skupnosti in drugih pravnih ali fizičnih oseb;
– drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi posebnih predpisov in so namenjena za financiranje ali sofinanciranje prevozov določenih kategorij potnikov (subvencije za prevoze dijakov in študentov, subvencije za invalidne osebe in podobne subvencije za določene kategorije potnikov).
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabljajo izključno za opravljanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov.
65. člen 
(tarifa) 
(1) Cene prevoznih storitev (prevoznina) se oblikujejo glede na dolžino prevoza in vrsto vozovnice.
(2) Prevoznina se določi na posameznega potnika in na kos izročene prtljage.
(3) Prevoznine in njihova medsebojna razmerja glede na merili iz prvega odstavka tega člena so določeni v tarifi prevoznin iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
66. člen 
(cenik) 
Na podlagi tarife in razdalje po daljinarju med posameznimi avtobusnimi postajami in postajališči organ JPP v centralni informatizirani zbirki podatkov določi cenik prevoznin in morebitne popuste ter jih objavi na svoji spletni strani.
67. člen 
(obveznost uporabe cenika) 
(1) Če koncesionar za posamezne kategorije potnikov pridobiva subvencije ali druga sredstva, ki se obračunajo na višino prevoznine, se pri izračunu višine tega zneska uporablja prevoznina, določena s cenikom, posameznemu potniku, za katerega je prejel subvencijo, pa lahko koncesionar zaračuna le razliko med prevoznino, določeno s cenikom, in subvencijo.
(2) Če mora koncesionar na podlagi pogodbe z lokalno skupnostjo ali drugo pravno oziroma fizično osebo po 74. členu te uredbe vse potnike na določeni liniji ali določeno kategorijo potnikov voziti brezplačno ali za zmanjšano prevoznino, mora tako zmanjšanje uporabljati nediskriminatorno za vse potnike, ki ustrezajo splošnim pogojem, določenim v pogodbi.
68. člen 
(lastna cena) 
(1) Lastna cena so odhodki in stroški, ki jih ima koncesionar z izvajanjem gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, vključno s primernim dobičkom, preračunani na kilometer opravljenega prevoza.
(2) Za primeren dobiček iz prejšnjega odstavka velja opredelitev iz Uredbe 1370/2007/ES, ki primeren dobiček določa kot stopnjo donosa kapitala, ki je običajna za sektor v zadevni državi članici Evropske unije in ki mora upoštevati operativno tveganje in tveganje ali odsotnost tveganja koncesionarja zaradi posegov organov oblasti.
(3) Izhodiščno lastno ceno po strukturi stroškov in odhodkov navede kandidat za koncesionarja v vlogi za pridobitev koncesije na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije javnega razpisa za podelitev koncesije po tej uredbi. V okviru izhodiščne lastne cene kandidat za koncesionarja navede tudi strukturo prihodkov za pokrivanje izhodiščne lastne cene. Kandidat za koncesionarja mora v okviru izhodiščne lastne cene navesti tudi povprečni delež uporabe vozil za tržne prevoze in delež uporabe vozil za javne linijske prevoze glede na prevožene kilometre enih in drugih voženj ter vračunati stroške amortizacije in vzdrževanja vozil v obseg izhodiščne lastne cene le v ustreznem deležu.
(4) Izhodiščna lastna cena je lahko višja v primerih, ko kandidat ali koncesionar določene vožnje izvaja z vozili na alternativna goriva v skladu z uredbo, ki ureja alternativna goriva v prometu in način zagotavljanja infrastrukture zanje. Povišano izhodiščno lastno ceno lahko kandidat ali koncesionar predlaga s predložitvijo podrobnega izračuna spremembe stroškov in odhodkov v primerjavi z vozili na dizelski pogon, za znesek povišanja lastne cene pa se za razdalje, prevožene z vozili na alternativna goriva, poveča tudi maksimalno nadomestilo. Koncesionar se o predlogu povišane izhodiščne lastne cene uskladi z organom JPP.
(5) Vpliv spremembe posameznih odhodkov in stroškov ter prihodkov na finančna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se ugotavlja na podlagi izhodiščne lastne cene in strukture prihodkov za njeno pokrivanje.
(6) Izhodiščna lastna cena se lahko spremeni samo, če se spremenijo cene, ki vplivajo na stroške in odhodke, za več kot pet odstotkov.
69. člen 
(plačevanje nadomestila) 
(1) Koncedent plačuje koncesionarju za izvajanje obveznosti gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov nadomestilo iz sredstev proračuna, če skupni prihodki koncesijskega podobmočja ne dosegajo lastne cene, in sicer največ do višine lastne cene.
(2) Pogodbeni znesek nadomestila se določi v višini pogodbenih kilometrov, pomnoženih s pogodbenim maksimalnim nadomestilom na kilometer opravljenega prevoza. Nadomestilo se določi v letnem znesku in se plačuje koncesionarju mesečno na podlagi izstavljenega računa.
(3) Če koncesionarja sestavlja več pravnih ali fizičnih oseb (konzorcij), se nadomestilo plačuje enemu od njih ali na račun, ki ga določijo.
(4) Če koncedent v času veljavnosti koncesije uvede spremembe tarifnega sistema, ki lahko prihodke koncesionarja znižajo, se lahko za določen čas poveča maksimalno nadomestilo za znesek, s katerim se izravnajo tveganja koncesionarja.
(5) Glede delitve splošnih stroškov in presojanja objektivne upravičenosti sodil, ki se uporabljajo za razporejanje prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov ter temeljijo na načelih stroškovnega računovodstva, je treba upoštevati določbe zakona, ki ureja področje preglednosti finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti.
(6) Podrobneje se plačevanje nadomestila uredi v koncesijski pogodbi.
70. člen 
(razlogi za prilagoditev finančnih razmerij) 
(1) Finančna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se prilagodijo le iz naslednjih razlogov:
– če pride do povečanja ali zmanjšanja upravičenih odhodkov in stroškov, ki jih ima koncesionar z izvajanjem prevozov v okviru gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, tako, da se spremeni lastna cena koncesionarja brez upoštevanja stroškov energentov za več kot pet odstotkov;
– če na podlagi zahteve koncedenta pride do spremenjenega števila kilometrov, kar vpliva na število angažiranih voznikov in vozil za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov;
– če se zaradi povečanja ali zmanjšanja števila potnikov povečajo ali zmanjšajo prihodki, ki jih ima koncesionar iz prevoznin v okviru gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, za več kot pet odstotkov;
– če se zaradi uvedbe enotne vozovnice predvidi zmanjšanje ali povečanje prihodkov, ki jih ima koncesionar iz prevoznin v okviru gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, za več kot dva odstotka;
– če se zaradi uvedbe vozil na alternativna goriva, ki je usklajena s koncedentom, spremeni lastna cena za določeno število kilometrov;
– če se zaradi odločitve koncedenta o zvišanju ali zmanjšanju višine prevoznin spremenijo prihodki koncesionarja iz prevoznin za več kot dva odstotka;
– če se iz javnofinančnih razlogov spremeni višina nadomestila iz prejšnjega člena.
(2) Povečanje ali zmanjšanje veljavnega nadomestila se izračuna glede na veljavno izhodiščno lastno ceno koncesionarja.
71. člen 
(prilagoditev nadomestila) 
(1) Prilagoditev finančnih razmerij se praviloma izvede s spremembo nadomestila iz 69. člena te uredbe. Višina nadomestila se spremeni tako, da skupaj z novimi prihodki koncesionarja pokriva novo lastno ceno.
(2) Izračun nove lastne cene in novega nadomestila v posameznem koledarskem letu pripravi organ JPP do 28. februarja v tekočem letu na podlagi obrazloženega in izkazanega predloga in obračuna koncesionarja, ki ju ta predloži organu JPP najpozneje do 31. januarja v tekočem letu.
(3) Na način iz prejšnjega odstavka se izjemoma opravi sprememba nadomestila tudi med letom, če se cene dejanskih energentov od zadnje prilagoditve spremenijo za več kot pet odstotkov.
(4) Če organ JPP na podlagi revidiranega letnega poročila iz 51. člena te uredbe ugotovi, da je v prejšnjem koledarskem letu znesek čezmernega nadomestila presegel deset odstotkov zneska letnega nadomestila, koncesionar čezmerno nadomestilo vrne v obliki zmanjšane akontacije nadomestila.
(5) Če v proračunu ni na voljo sredstev za prilagoditev nadomestila, se prilagoditev izvede v naslednjem proračunskem obdobju, če v tem proračunu zagotovljena sredstva zadoščajo, sicer se izvede prilagoditev v skladu s tem členom.
(6) Prilagoditev nadomestila v tekočem letu se ne izvede, če niso bili realizirani načrtovani prihodki, ki so bili osnova za izračun nadomestila. Prilagoditev nadomestila se izvede v naslednjem letu, če se pokaže razlika med realiziranimi prihodki v dveh zaporednih letih.
(7) Ključi za razporejanje splošnih stroškov za potrebe ugotavljanja lastne cene in revidiranega letnega poročila se določijo v koncesijski pogodbi.
72. člen 
(druga prilagoditev finančnih razmerij) 
(1) Če s prilagajanjem nadomestila ni mogoče izvesti prilagoditve ali je ni mogoče izvesti v celoti, se prilagoditev izvede z ustrezno spremembo višine prevoznin tako, da koncesionar s prihodki za financiranje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov pokriva novo lastno ceno.
(2) Če prilagoditev iz prejšnjega odstavka ni mogoča ali je ni mogoče izvesti v celoti, se prilagoditev izvede z ustrezno spremembo standarda dostopnosti, spremembo linij ali na drug način.
73. člen 
(način prilagoditve) 
(1) Vsaka stranka mora drugo stranko nemudoma obvestiti o okoliščinah, ki so pomembne za izvedbo prilagoditve finančnih razmerij v zvezi s koncesijo.
(2) Prilagoditev nadomestila iz 71. člena te uredbe se izvede z usklajenim izračunom novega nadomestila in sklenitvijo aneksa h koncesijski pogodbi.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncesionar v skladu s predpisi opravljati javne linijske prevoze, ima pa pravico do povrnitve potrebnih stroškov v zvezi z njihovim izvajanjem, ob upoštevanju primernega dobička.
74. člen 
(sofinanciranje lokalne skupnosti in drugih pravnih ali fizičnih oseb) 
(1) Lokalna skupnost ali druga pravna oziroma fizična oseba ali skupina oseb (sofinancer) lahko na podlagi pogodbe zagotavlja dodatna sredstva za izvajanje obveznosti gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov ali subvencioniranje prevoznin (sofinanciranje), s tem da:
– zagotavlja sredstva za prevoz določene skupine ali kategorije potnikov, kar lahko vključuje tudi dodatna postajališča za te potnike (npr. šoloobvezni otroci, delavci);
– zagotavlja sredstva za večje število voženj na posamezni liniji;
– zagotavlja sredstva za dodatne avtobusne postaje oziroma postajališča na liniji;
– zagotavlja sredstva za dodatno linijo, spremembo poteka linije ali njeno podaljšanje;
– za določeno skupino ali kategorijo potnikov (npr. dijaki, upokojenci) zagotavlja sredstva za nižjo ceno, ki jo plača potnik, za prevoz na posamezni liniji, delu linije ali območju;
– zagotavlja sredstva za nižjo ceno, ki jo plača potnik, za prevoz na posamezni liniji, delu linije ali območju.
(2) Pogodbo iz druge in četrte alineje prejšnjega odstavka lahko sklenejo sofinancer, ministrstvo in koncesionarji, če obveznosti sofinanciranja in razpoložljiva proračunska sredstva za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov zadoščajo za kritje dodatnih obveznosti, na njeni podlagi pa se lahko sklene aneks h koncesijski pogodbi. Pogodbo iz prve, tretje, pete in šeste alineje prejšnjega odstavka lahko sklenejo sofinancer, organ JPP in koncesionarji, če obveznosti sofinanciranja zadoščajo za kritje dodatnih obveznosti.
75. člen 
(druga sredstva) 
(1) Če koncesionar prejema kakršna koli druga sredstva za izvajanje javnih linijskih prevozov, ki niso navedena v 64. členu te uredbe, mora ta sredstva, zmanjšana za upravičene stroške v zvezi z njihovim pridobivanjem, uporabiti za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov.
(2) O višini prihodkov iz prejšnjega odstavka mora koncesionar poročati organu JPP na način, določen v 51. členu te uredbe.
III. SISTEM ENOTNE VOZOVNICE 
1. Integracija storitev prevoza potnikov
76. člen 
(integrirane storitve javnega potniškega prevoza) 
(1) Organ JPP upravlja sistem enotne vozovnice, s katerim se zagotavlja integracija prevoznih storitev na območju Republike Slovenije.
(2) Integracija prevoznih storitev kot integriranih linij v okviru sistema enotne vozovnice zajema zlasti:
– upravljavsko integracijo v smislu povezovanja storitev z medsebojnim usklajevanjem voznih redov, drugih okoliščin izvajanja posameznih prevoznih storitev in kontrole uporabe enotne vozovnice;
– fizično integracijo v smislu povezovanja prevoznih storitev, ki jih izvajajo prevozniki v različnih vrstah prometa, in dopolnilnih storitev na načelih enotne in celovite ponudbe sistema enotne vozovnice;
– tarifno integracijo v smislu enotnega tarifnega sistema za oblikovanje cene enotne vozovnice na podlagi tarif in cenikov posameznih prevoznih in dopolnilnih storitev;
– finančno integracijo v smislu združevanja finančnih sredstev za poravnavo integriranih storitev prek poravnalnega sistema enotne vozovnice.
77. člen 
(udeleženci sistema enotne vozovnice) 
(1) Udeleženci sistema enotne vozovnice so organ JPP, koncesionarji, izvajalec gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu in drugi izvajalci prevozov ali dobavitelji storitev, s katerimi organ JPP sklene pogodbo o vključitvi v sistem enotne vozovnice. Vsi udeleženci sistema enotne vozovnice so člani poravnalnega sistema enotne vozovnice.
(2) Organ JPP določi pravila za delovanje sistema enotne vozovnice v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu, zakonom, ki ureja upravljanje plačilnih sistemov, Uredbo 1370/2007/ES in to uredbo ter jih objavi na svoji spletni strani.
2. Enotna vozovnica
78. člen 
(uvedba enotne vozovnice) 
(1) Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za prevozne storitve, izvajane v okviru gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, in prevozne storitve, izvajane v okviru gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, pri čemer se enotna vozovnica lahko opredeli tudi kot izključni način za zagotovitev določenih storitev v tem obsegu.
(2) Organ JPP lahko za določen čas testno ali za poseben namen uvede enotno vozovnico za prevozne in dopolnilne storitve na poljubnem področju za posamezne vrste prevozov, potnikov ali okoliščin pod posebnimi pogoji in s prilagojenimi ali brezplačnimi tarifami.
(3) V sistem enotne vozovnice, ki jo uvede organ JPP v skladu s prejšnjim odstavkom, so obvezno vključeni koncesionarji po tej uredbi.
(4) Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za mestni linijski prevoz potnikov na podlagi pogodbe med upravljavcem mestnega linijskega prevoza potnikov in organom JPP. S pogodbo se določijo zlasti upravljavska, tarifna in finančna integracija.
(5) Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za javni prevoz potnikov po žičniških napravah, za katere je podeljena koncesija za izvajanje gospodarske javne službe javni prevoz potnikov po žičniških napravah, na podlagi pogodbe med upravljavcem javnega prevoza potnikov po žičniških napravah in organom JPP. S pogodbo se določijo zlasti upravljavska, tarifna in finančna integracija.
(6) Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za druge vrste prevoza potnikov na podlagi pogodbe med upravljavcem druge vrste prevoza potnikov in organom JPP. S pogodbo se določijo zlasti upravljavska, tarifna in finančna integracija.
(7) Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za druge prevozne in dopolnilne storitve na podlagi pogodbe s posameznim gospodarskim subjektom, dobaviteljem blaga in storitev, o udeležbi v sistemu enotne vozovnice.
79. člen 
(izdaja enotne vozovnice) 
Enotna vozovnica se izda v imenu in za račun organa JPP.
80. člen 
(prodaja enotne vozovnice) 
(1) Enotno vozovnico po tej uredbi v imenu in za račun organa JPP prodajajo izvajalci gospodarske javne službe javni linijski promet potnikov, izvajalec gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu in druge zainteresirane osebe, ki z organom JPP na podlagi javnega poziva sklenejo pogodbo o prodaji enotne vozovnice.
(2) Za spletno prodajo in za prodajo na prodajnih mestih se višina provizije določi s pogodbo o prodaji enotne vozovnice v deležu vrednosti prodanih vozovnic brez davka na dodano vrednost in upoštevaje zahtevnost prodaje, pri čemer provizija ne sme presegati štirih odstotkov cene enotne vozovnice brez davka na dodano vrednost.
(3) Koncesionarju in izvajalcu gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu se za prodajo enotne vozovnice na lastnih prodajnih mestih, razen za prodajo v vozilu, priznajo dodatni upravičeni stroški izvajanja gospodarske javne službe v višini provizij, dogovorjenih s pogodbo iz prejšnjega odstavka.
81. člen 
(uporaba enotne vozovnice) 
(1) Uporaba enotne vozovnice za sklenitev posla (prevozna pogodba, dodatne in dopolnilne storitve) v okviru njene osebne, stvarne, krajevne in časovne veljavnosti se izvede z njeno validacijo.
(2) S pravili za delovanje sistema enotne vozovnice se uredi uporaba veljavne enotne vozovnice za sklenitev posla, kadar njena validacija tehnično ni omogočena.
(3) Če validacija potniku z osebno, stvarno, krajevno in časovno veljavno enotno vozovnico tehnično ni omogočena, se vse do njene morebitne validacije šteje, da prevoznik vozovnico potniku izda s potnikovim vstopom v prevozno sredstvo.
(4) Upravičenja prevoznika, ki je vključen v sistem enotne vozovnice, se za namene poravnave storitev, opravljenih na podlagi uporabe enotne vozovnice, oblikujejo tako, da se upošteva medsebojni vpliv zaporednih validacij enotne vozovnice.
(5) Organ JPP udeležencem sistema enotne vozovnice zagotavlja vpogled v anonimizirane podatke o validacijah enotne vozovnice, uporabljene za sklenitev posla z njimi, in v njihovem okviru izdanih vozovnic.
3. Poravnalni sistem enotne vozovnice
82. člen 
(viri sredstev) 
Viri sredstev, pridobljenih s prodajo enotne vozovnice, so:
– plačilo kupca enotne vozovnice;
– subvencija na podlagi statusa upravičenca;
– znesek sofinanciranja v skladu s 74. členom te uredbe;
– drugi viri.
83. člen 
(obračun) 
(1) Sredstva, pridobljena s prodajo enotne vozovnice, se namenijo za:
– kritje stroškov prodaje enotne vozovnice na podlagi dejanskih stroškov prodajne provizije;
– kritje stroškov izdaje in poravnave v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot pet odstotkov sredstev, pridobljenih s prodajo enotne vozovnice;
– poravnavo na podlagi uporabe enotne vozovnice opravljenih prevozov in drugih storitev;
– kritje stroškov in financiranje razvoja sistemov javnih služb, povezanih z mobilnostjo, in enotne vozovnice.
(2) Obračunsko obdobje je koledarski mesec. V posameznem mesečnem obračunu se upošteva(jo):
– sorazmerni delež sredstev, namenjenih za poravnavo storitev, opravljenih na podlagi uporabe enotne vozovnice;
– prevozne in druge storitve, opravljene na podlagi uporabe enotne vozovnice, katere sorazmerni delež sredstev je upoštevan v obračunskem obdobju.
(3) Sorazmerni delež iz prejšnjega odstavka se določi za vse v obračunskem obdobju veljavne enotne vozovnice, in sicer tudi, če je skupna višina sredstev enaka nič, upoštevaje naslednji načeli:
– za terminske pravice iz enotne vozovnice: kot razmerje med časom veljavnosti enotne vozovnice v obračunskem obdobju in celotnim časom njene veljavnosti;
– za kuponske pravice iz enotne vozovnice: kot razmerje med številom kuponov, uporabljenih in zapadlih v obračunskem obdobju, in številom kuponov, ki ga enotna vozovnica vsebuje.
(4) Podrobno se način obračuna določi:
– za izvajalce gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v koncesijski pogodbi;
– za izvajalca gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu v posebni pogodbi o vključitvi v sistem enotne vozovnice, sklenjeni med izvajalcem in organom JPP;
– za izvajalca mestnega linijskega prevoza potnikov v pogodbi o vključitvi v sistem enotne vozovnice, sklenjeni med upravljavcem mestnega linijskega prevoza potnikov in organom JPP;
– za izvajalca javnega prevoza potnikov po žičniških napravah v pogodbi o vključitvi v sistem enotne vozovnice, sklenjeni med upravljavcem javnega prevoza potnikov po žičniških napravah in organom JPP;
– za druge udeležence sistema enotne vozovnice v pogodbi o vključitvi v sistem enotne vozovnice, sklenjeni med udeležencem in organom JPP.
84. člen 
(dokončnost obračuna) 
(1) Udeleženec sistema enotne vozovnice ima pravico ugovora na mesečni obračun v petih delovnih dneh po prejemu obračuna s strani organa JPP.
(2) Če v roku iz prejšnjega odstavka nobeden od udeležencev sistema enotne vozovnice ni vložil ugovora na mesečni obračun, ta postane dokončen za vse udeležence sistema enotne vozovnice.
(3) Če je eden ali več udeležencev sistema enotne vozovnice vložilo pravočasen ugovor na mesečni obračun, ta v primeru, da so bili vsi ugovori zavrnjeni, postane dokončen z odločitvijo o ugovorih.
(4) Če je eden ali več udeležencev sistema enotne vozovnice vložilo pravočasen ugovor na mesečni obračun in je organ JPP vsaj enemu ugovoru ugodil, organ JPP pripravi nov mesečni obračun, ki postane dokončen z njegovo izdelavo.
85. člen 
(poravnava) 
Organ JPP na podlagi dokončnega mesečnega obračuna, če je končni znesek mesečnega obračuna udeleženca sistema enotne vozovnice pozitiven, pozove udeleženca k izstavitvi računa, če pa je znesek mesečnega obračuna udeleženca negativen, mu izstavi račun za obračunsko obdobje.
IV. POSEBNE DOLOČBE 
86. člen 
(posebnosti obstoječih koncesijskih razmerij) 
(1) Podjetje, ki ima ob uveljavitvi te uredbe sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov na podlagi Uredbe o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (Uradni list RS, št. 88/04, 131/06 – ZPCP-2 in 73/09), nadaljuje izvajanje gospodarske javne službe po tej uredbi do poteka veljavnosti koncesijskih pogodb.
(2) Za koncesijska razmerja iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo naslednje določbe te uredbe:
– 6. člen;
– prvi in peti odstavek 7. člena;
– tretji odstavek 8. člena;
– prvi odstavek 9. člena;
– 12. člen;
– peti odstavek 18. člena;
– prvi odstavek 20. člena;
– peti odstavek 21. člena;
– drugi odstavek 22. člena;
– drugi odstavek 23. člena;
– drugi odstavek 45. člena;
– 68. člen;
– drugi odstavek 69. člena;
– 70. člen;
– 71. člen;
– 72. člen;
– 73. člen.
(3) Določbe četrtega do štirinajstega odstavka tega člena se uporabljajo samo za koncesijska razmerja iz prvega odstavka tega člena.
(4) Linije, ki so predmet koncesije, so določene z registriranim voznim redom, ki je sestavni del koncesijskih pogodb.
(5) Znesek nadomestila ne sme presegati zneska, potrebnega za pokrivanje upravičenih stroškov, izračunanih na podlagi stroškov dobro delujočega podjetja, ki so nastali pri izpolnjevanju obveznosti gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, ob upoštevanju ustreznih prihodkov in primernega dobička.
(6) Višina nadomestila se določi tako, da se stroškom, ki nastanejo z izvajanjem gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, prištejejo primeren dobiček in stroški financiranja ter odštejejo vsi prihodki pri izvajanju te javne službe. Razlika do višine maksimalnega nadomestila je višina nadomestila, do katerega je upravičen koncesionar.
(7) Primeren dobiček iz petega odstavka tega člena pomeni največ višino obresti na obseg sredstev, zagotovljenih za izvajanje gospodarske javne službe javni prevoz potnikov, po obrestni meri na državne vrednostne papirje primerljive ročnosti glede na koncesijsko pogodbo, povečano za največ dve odstotni točki.
(8) Upravičeni stroški iz petega odstavka tega člena se določijo z normirano stroškovno ceno in so:
a) neposredni stroški v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov:
– energija,
– amortizacija vozil in opreme,
– amortizacija opreme v vozilih,
– vzdrževanje vozil,
– stroški dela voznega osebja,
– zavarovanja vozil,
– parkiranje, cestnine in avtobusne postaje;
b) splošni stroški:
– stroški dela (brez voznega osebja),
– stroški materiala,
– stroški storitev,
– amortizacija osnovnih sredstev (brez vozil in opreme v vozilih),
– stroški financiranja in primeren dobiček.
(9) Višina nadomestila je določena v koncesijski pogodbi na podlagi normirane cene in višine maksimalnega nadomestila na kilometer, ki se uskladita v postopku pogajanj in sta zapisana v dogovoru med ministrstvom in Gospodarsko zbornico Slovenije ter Obrtno podjetniško zbornico Slovenije.
(10) Nadomestilo se določi v najnižji vrednosti od vrednosti MN in se izračuna po naslednjih formulah:
MN = MaxN × ŠtKM
in
IN = NC × ŠtKM – (PPV + PsPP + PJV + PDV),
kjer je:
MN … najvišje nadomestilo
MaxN … najvišje nadomestilo na kilometer
IN … izračunano nadomestilo
NC … normirana cena
ŠtKM … število prevoženih kilometrov
PPV … prihodki iz prodaje vozovnic za predmetne linije
PsPP … prihodki iz storitev prevoza prtljage
PJV … prihodki iz javnih virov
PDV … prihodki iz drugih virov
Načini izračunov in poračunov se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(11) Koncesionarju se pri končnem letnem poračunu prizna pet odstotkov višja normirana cena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– prihodki koncesionarja presegajo normirano ceno;
– koncesionar je za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v preteklem koledarskem letu uporabljal vozila, ki so v tem letu v okviru te gospodarske javne službe prevozila 40.000 kilometrov na vozilo, in ima na podlagi teh vozil vsaj 20 odstotkov mlajši vozni park od povprečne starosti vseh vozil, s katerimi se je v tem letu izvajala ta gospodarska javna služba;
– tako izračunana normirana cena ne presega prihodkov na kilometer, sicer koncesionar ni upravičen do nadomestila.
(12) Normirana cena je lahko za odobreno število kilometrov višja v primerih, ko namerava kandidat ali koncesionar določene vožnje v okviru odobrenega števila kilometrov izvajati z vozili na alternativna goriva v skladu z Uredbo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu (Uradni list RS, št. 41/17). Povišano normirano ceno lahko kandidat ali koncesionar predlaga s predložitvijo podrobnega izračuna spremembe stroškov in odhodkov v primerjavi z vozili na dizelski pogon, za znesek povišanja lastne cene pa se za razdalje, prevožene z vozili na alternativna goriva, poveča tudi maksimalno nadomestilo. Koncesionar se o predlogu povišane normirane cene in odobrenega števila kilometrov uskladi z organom JPP.
(13) Tretji odstavek 80. člena te uredbe se uporablja od trenutka, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:
– enotna vozovnica je uvedena na liniji, ki je predmet koncesije;
– stroški prodaje vozovnic niso upoštevani v strukturi stroškovne cene.
(14) Koncesijske pogodbe se uskladijo s to uredbo v treh mesecih od njene uveljavitve.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
87. člen 
(prehodni režim izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov) 
Koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov na podlagi Uredbe o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (Uradni list RS, št. 88/04, 131/06 – ZPCP-2 in 73/09), se z začetkom izvajanja obveznosti gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov po novi pogodbi spremenijo tako, da se iz registriranih voznih redov po koncesijski pogodbi izločijo voznoredne linije, ki so predmet nove pogodbe ali se prenehajo izvajati. V preostalem delu, razen za izločenim voznorednim linijam pripadajoče kilometre in povezane finančne posledice, ostanejo pravice in obveznosti izvajalca gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov nespremenjene.
88. člen 
(začasni način prodaje enotne vozovnice) 
Do vključno zadnjega dne meseca v mesecu odprtja namenske proračunske postavke proračuna Republike Slovenije za vplačilo prihodkov od prodaje enotne vozovnice v skladu s prvim odstavkom 80. člena te uredbe, enotno vozovnico po tej uredbi v imenu organa JPP in za račun prodajalca prodajajo izvajalci gospodarske javne službe javni linijski promet potnikov in izvajalec gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu.
89. člen 
(prevozne storitve izvajalca gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu) 
(1) Do zagotovitve možnosti redne validacije enotne vozovnice ob njeni uporabi za prevoz na prevoznih sredstvih po voznem redu v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, vendar najdlje do izteka leta 2021, se sredstva iz tretje alineje prvega odstavka 83. člena te uredbe v obsegu, namenjenem za poravnavo storitev koncesionarjev, ki jih ti opravijo v okviru gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov (storitve koncesionarjev), in storitev izvajalca gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu (storitve izvajalca GJS ŽP), predhodno razdelijo na del za poravnavo storitev koncesionarjev in del za poravnavo storitev izvajalca GJS ŽP v vnaprej določenih deležih.
(2) Deleža iz prejšnjega odstavka sta enaka deležema posamezne vrste prevoza v skupni polni vrednosti subvencioniranih vozovnic dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih v letu 2015.
90. člen 
(uvedba splošnih enotnih vozovnic) 
Splošna enotna vozovnica se na vseh registriranih linijah JPP, razen mestnega linijskega prevoza potnikov in javnega prevoza potnikov po žičniških napravah, uvede:
– s 1. 6. 2019 mesečna neimenska enotna vozovnica s količnikom 32 enkratnih voženj in letna vozovnica;
– s 1. 8. 2019 enotna vozovnica za enkratno vožnjo, dnevna vozovnica in tedenska vozovnica;
– s 1. 1. 2020 mesečna enotna imenska vozovnica s količnikom 26 enkratnih voženj;
– cene mesečnih in integriranih mesečnih vozovnic, ki so ob uveljavitvi te uredbe nižje od cen, določenih v tarifah prevoznin iz Priloge 3 te uredbe, je treba uskladiti s to uredbo v dveh letih od njene uveljavitve.
91. člen 
(rok objave razpisa) 
Organ JPP mora objaviti javni razpis za podelitev koncesije najpozneje v enem letu od uveljavitve te uredbe.
92. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
(1) Z dnem začetka veljavnosti te uredbe preneha veljati Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne službe (Uradni list RS, št. 73/09).
(2) Z dnem začetka veljavnosti te uredbe se preneha uporabljati Uredba o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (Uradni list RS, št. 88/04, 131/06 – ZPCP-2 in 73/09).
93. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00710-14/2019
Ljubljana, dne 25. aprila 2019
EVA 2015-2430-0013
 
Vlada Republike Slovenije 
Marjan Šarec 
predsednik