Uradni list

Številka 17
Uradni list RS, št. 17/2019 z dne 22. 3. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 17/2019 z dne 22. 3. 2019

Kazalo

758. Odlok o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2019, stran 1592.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18),določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), ter 17. in 101. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – uradno prečiščeno besedilo, 49/10, 39/15 in 69/17) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 4. redni seji dne 14. marca 2019 sprejel
O D L O K 
o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2019 
1. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina odloka) 
S tem odlokom se za Mestno občino Murska Sobota za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev mestne občine in javnega sektorja na ravni mestne občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. člen 
(sestava proračuna) 
Proračun mestne občine se sestoji iz splošnega dela, ki obsega bilanco prihodkov in odhodkov proračuna, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja proračuna, iz posebnega dela, iz načrta razvojnih programov za obdobje 2019–2022 in obrazložitev.
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 
3. člen
(višina splošnega dela proračuna) 
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni pod kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A.
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Pod konto
v EUR
Naziv
Proračun 2019
I.
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)
23.356.929
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
15.526.957
70
DAVČNI PRIHODKI
12.682.605
700 Davki na dohodek in dobiček
9.995.853
703 Davki na premoženje
2.443.970
704 Domači davki na blago in storitve
242.782
706 Drugi davki
71
NEDAVČNI PRIHODKI
2.844.352
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja
1.884.202
711 Takse in pristojbine
17.000
712 Denarne kazni
163.100
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev
183.500
714 Drugi nedavčni prihodki
596.550
72
KAPITALSKI PRIHODKI
2.067.674
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
699.667
721 Prihodki od prodaje zalog
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmet. dolgoroč. sredstev
1.368.007
73
PREJETE DONACIJE
2.000
730 Prejete donacije iz domačih virov
2.000
731 Prejete donacije iz tujine
74
TRANSFERNI PRIHODKI
5.760.298
740 Transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij
1.783.966
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna in sredstev EU
3.976.332
II.
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
24.472.885
40
TEKOČI ODHODKI
5.662.394
400 Plače in drugi izdatki zaposlenih
1.496.832
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost
243.410
402 Izdatki za blago in storitve
3.620.355
403 Plačila domačih obresti
58.500
409 Rezerve
243.297
41
TEKOČI TRANSFERI
8.997.906
410 Subvencije
245.840
411 Transferji posameznikom in gospodinjstvom
3.370.525
412 Transferji neprofitnim organizacijam in ustanovam
841.347
413 Drugi tekoči domači transferi
4.540.194
414 Tekoči transferi v tujino
42
INVESTICIJSKI ODHODKI
9.188.955
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
9.188.955
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI
623.630
431 Invest. transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. upor.
207.669
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
415.961
III.
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I-II) PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ 
–1.115.956
B.
RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV.
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
75
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
750 Prejeta vračila danih posojil
751 Prodaja kapitalskih deležev
V.
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)
7.000
44
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽEV
7.000
440 Dana posojila
441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb
7.000
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
–7.000
C.
RAČUN FINANCIRANJA
VII.
ZADOLŽEVANJE (500)
1.326.301
50
ZADOLŽEVANJE
1.326.301
500 Domače zadolževanje
1.326.301
VIII.
ODPLAČILO DOLGA (550)
795.560
55
ODPLAČILA DOLGA
795.560
550 Odplačilo domačega dolga
795.560
IX.
POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.–II.–V.–VIII.)
–592.215
X.
NETO ZADOLŽEVANJE (VII.–VIII.)
530.741
XI.
NETO FINANCIRANJE (VI.+ X.-IX.)
1.115.956
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. 2018
9009 Splošni sklad za drugo
592.215
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogrami so razdeljeni na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in pod konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Mestne občine Murska Sobota.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 
4. člen 
(izvrševanje proračuna) 
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – pod konta.
Uporabniki sredstev proračuna mestne občine lahko uporabljajo sredstva proračuna le za namen in do višine, ki so opredeljeni v tem proračunu. Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegale za ta namen določena proračunska sredstva.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
Za izvajanje proračuna mestne občine je odgovoren župan.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna poroča mestnemu svetu o realizaciji proračuna za prvo poletje praviloma v mesecu juliju, vendar najpozneje do sredine septembra. O zaključku proračuna pa z zaključnim računom proračuna, za leto 2019 najkasneje do 31. marca 2020.
5. člen 
(posebnosti pri koriščenju proračunskih sredstev) 
Za izvrševanje finančnega načrta ožjega dela občine je odgovoren odredbodajalec ožjega dela občine.
Mestne četrti oziroma krajevne skupnosti lahko sklenejo pravne posle do višine 5.000 EUR samostojno, nad to vrednostjo pa le ob soglasju župana.
Sredstva ki jih prejmejo krajevne skupnosti oziroma mestne četrti iz proračuna so dodeljena:
– za sejnine in nagrade na osnovi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nalogah ter kriterijih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Murska Sobota
– za materialne stroške sveta (pisarne) na osnovi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nalogah ter kriterijih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Murska Sobota
– za sprejem starejših občanov, ki se izvajajo v okviru tedna starejših občanov na osnovi števila starejših oseb nad 70 let v posamezni krajevni skupnosti oziroma mestni četrti. Višina sredstev na posameznega udeleženca znaša 12,89 EUR.
– za prireditve širšega družbenega pomena na osnovi Odloka o nalogah ter kriterijih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Murska Sobota. Znesek sredstev za posamezni ožji del je sestavljen iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del je enak za vse ožje dele in znaša 700 EUR. Variabilni del, ki se določi na osnovi kriterija števila prebivalcev in faktorja s katerim se ta pomnoži, ki znaša 0,2.
– za kritje materialnih stroškov čistilne akcije v letu 2019 se ožjim delom občine zagotovijo sredstva v skupni višini 3.000 EUR.
– za tekoče vzdrževanje in obratovalne stroške objektov v lasti ali upravljanju ožjih delov na osnovi Odloka o nalogah ter kriterijih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Murska Sobota. Kriterij za delitev sredstev je neto površina prostorov objekta, zmanjšana za kvadraturo prostorov, ki jih ožji del oddaja v najem in zaračunava najemnino. Višina sredstev za posamezni m² znaša 12,15 EUR.
– za vzdrževanje ne kategoriziranih cest in poti na osnovi Odloka o nalogah ter kriterijih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Murska Sobota. Kriterij za vzdrževanje je skupna dolžina cest oziroma poti v posameznem ožjem delu, izražena v kilometrih. Višina zneska za posamezni kilometer znaša 201,39 EUR,
– za vzdrževanje zelenic in parkov ter drugih javnih zelenih površin na osnovi Odloka o nalogah ter kriterijih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Murska Sobota. Kriterij za vzdrževanje je neto površina izražena v m² ter število košenj. Višina sredstev po posameznem m² za posamezno košnjo znaša 0,009 EUR.
6. člen
(namenski prihodki proračuna) 
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
– prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom,
– prihodki turistične takse po 20. členu Zakona o vzpodbujanju turizma,
– prihodki komunalnega urejanja po Zakonu o urejanju prostora,
– prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,
– prostovoljni prispevki občanov za sofinanciranja določenih investicij,
– prihodki od prodaje finančnega premoženja,
– transferi iz državnega proračuna in Evropske unije in
– prihodki iz naslova poslovnega najema gospodarske javne infrastrukture.
7. člen 
(vključevanje novih obveznosti) 
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, ali se občini naloži s sodno odločbo nova obveznost, vključi župan te obveznosti v proračun in določi način pokritja teh obveznosti s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev oziroma ustreznih virov.
8. člen 
(nadzor nad porabo) 
Nadzor nad porabo sredstev proračuna ter smotrnostjo in namembnostjo porabe teh sredstev opravlja nadzorni odbor in služba notranje revizije.
9. člen 
(prerazporejanje pravic porabe) 
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je sprejeti proračun ali rebalansi proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe, glavnimi programi, podprogrami, proračunskimi postavkami in pod konti odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan).
O prerazporeditvah pravic porabe finančnih načrtov ožjih delov mestne občine odloča svet ožjega dela mestne občine ali predsednik sveta, če je s statutom tako določeno.
O opravljenih prerazporeditvah je župan dolžan poročati mestnemu svetu ob obravnavi porabe proračunskih sredstev.
10. člen 
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) 
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 90% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 30% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen, če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
11. člen 
(spreminjanje načrta razvojnih programov) 
Predstojnik neposrednega porabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov mestne občine svet ali predsednik sveta, če je s statutom tako določeno) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 50% mora predhodno potrditi mestni svet.
12. člen 
(proračunski skladi) 
Proračunski skladi so:
1. evidenčni račun proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah.
V proračunsko rezervo se lahko izločijo sredstva v višini največ 1,5% prejemkov proračuna.
V letu 2019 se predvideva formiranje proračunske rezerve v višini 3.000,00 EUR tako, da bo ob koncu leta 2019 ta znašala 34.000,80 EUR.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za namene v skladu z 49. členom ZJF in statutom mestne občine. O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave do višine opredeljene v drugem odstavku tega člena. O uporabi sredstev obvešča mestni svet s pisnimi poročili ob obravnavi zaključnega računa. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno v prejšnjem odstavku tega člena, odloča mestni svet na predlog župana.
13. člen 
(splošna proračunska rezervacija) 
V proračunu mestne občine se zagotavljajo sredstva za splošno proračunsko rezervacijo v višini 0,21% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljene v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča župan in o tem pismeno obvešča mestni svet ob obravnavi poročila porabe proračuna.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA 
14. člen
(oddaja del) 
Uporabniki proračuna so dolžni nabavo opreme, investicijska dela in vzdrževalna dela oddajati s pogodbo in v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
15. člen 
(odpis terjatev) 
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 400,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, vendar skupna vsota vseh odpisov v letu 2019 ne sme preseči 3.000,00 EUR.
Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do države oziroma občin iz naslova obveznih dajatev.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV MESTNE OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 
16. člen 
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev mestne občine) 
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko mestna občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Znesek mora biti odplačan do konca proračunskega leta. O likvidnostni zadolžitvi odloča župan.
Za kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb, ter odplačila dolgov v računu financiranja, se Mestna občina Murska Sobota lahko za proračun leta 2019 (za investicije predvidene v proračunu) dolgoročno zadolži do višine 1.200.000 EUR.
V skladu s prvim odstavkom 10. člena Zakona o spremembah Zakona o financiranju občin (ZFO-1C) (Uradni list RS, št. 71/17) se občinam sredstva v višini 3% skupne primerne porabe občin zagotavljajo v obliki odobritve dodatnega zadolževanja v državnem proračunu. Mestna občina Murska Sobota lahko na zgoraj navedeni osnovi za izvrševanje proračuna (za investicije, predvidene v proračunu) najame kredit iz državnega proračuna največ do višine 126.301 EUR. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZFO-1C se ta zadolžitev ne všteva v največji možni obseg zadolževanja občine iz drugega odstavka 10.b člena ZFO-1.
Občina se lahko dodatno zadolži v skladu s drugim odstavkom 10.a člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1) za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije. Višina zadolžitve je lahko največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. Zadolžitev na osnovi drugega odstavka 10.a člena ZFO-1se ne všteva v največji obseg možnega zadolževanja občine.
17. člen 
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, javnih podjetij katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) 
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2019 zadolžijo do skupne višine 2.310.000 EUR, po vsakokratnem sklepu mestnega sveta. Navedena zadolževanja se ne štejejo v največji obseg zadolževanja občine in za odplačilo dolga morajo imeti zagotovljene ne proračunske vire.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, v letu 2019 ne smejo izdajati poroštev.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
18. člen
(začasno financiranje) 
V obdobju začasnega financiranja Mestne občine Murska Sobota v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
19. člen 
(računovodska opravila ožjih delov mestne občine) 
Finančno računovodska opravila za krajevne skupnosti in mestne četrti se vodijo v okviru Oddelka za javne finance mestne občine.
20. člen 
(objava odloka in proračuna) 
Odlok o proračunu mestne občine Murska Sobota za leto 2019 se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Proračun z vsemi prilogami se objavi na spletnih straneh Mestne občine Murska Sobota.
21. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-0290/2018-24
Murska Sobota, dne 14. marca 2019
Župan 
Mestne občine Murska Sobota 
dr. Aleksander Jevšek l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti