Uradni list

Številka 24
Uradni list RS, št. 24/2018 z dne 13. 4. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 24/2018 z dne 13. 4. 2018

Kazalo

Št. 303-1/2018/16 Ob-1986/18, Stran 904
Na podlagi določb Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. decembra 2013, str. 320), Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L št. 347 z dne 20. december 2013, str. 470), Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktober 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L št. 298 z dne 26. oktober 2012, str. 1), Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16), Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16), Proračuna Republike Slovenije za leto 2016 (DP2016) (Uradni list RS, št. 96/15), Proračuna Republike Slovenije za leto 2017 (DP2017) (Uradni list RS, št. 96/15), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011 in 3/13), Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15 in 36/16), Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020, št. CCI 2014SI16M8PA001-1.3, z dne 30. oktober 2014, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, št. CCI 2014SI16MAOP001, z dne 11. december 2014, Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13), Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09 in 17/15) in odločitve Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja, o podpori javnemu razpisu, št. 9-1/3/MZ/0, z dne 11. januar 2017, Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, objavlja
javni razpis 
za izbor operacij »Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi«
Javni razpis za izbor operacij »Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi« (v nadaljnjem besedilu: JR) delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada (v nadaljnjem besedilu: ESS). Javni razpis se bo izvajal v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OP 2014–2020), prednostne osi: 9. »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine«, prednostne naložbe: 9.2 »Izboljšanje dostopa do cenovno ugodnih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega interesa«, specifičnega cilja: 9.2.1: »Pilotno preizkušeni pristopi za boljšo integracijo storitev dolgotrajne oskrbe«. Javni razpis se bo izvajal kot instrument za izbor operacij. Operacijo v okviru tega javnega razpisa predstavljajo projekti izbranih prijaviteljev.
1. Posredniški organ in izvajalec razpisa: ime oziroma naziv in sedež posredniškega organa, ki dodeljuje sredstva: Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
2. Predmet javnega razpisa
Predmet JR je sofinanciranje treh pilotnih projektov, ki bodo testirali nove integrirane rešitve na področju dolgotrajne oskrbe za osebe starejše od 18 let, ki so trajno odvisne od tuje pomoči.
Dolgotrajna oskrba (v nadaljnjem besedilu: DO) je področje, ki predstavlja sistem ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Storitve DO vključujejo storitve osnovnih dnevnih opravil, storitve podpornih dnevnih opravil, vključno z novimi storitvami zdravstvene nege in storitvami za ohranjanje samostojnosti, ki so podrobneje definirane v prilogi št. 4.
JR upošteva ključne izzive na področju DO v Republiki Sloveniji glede neenotnih postopkov ocenjevanja, razdrobljenosti storitev DO, nedostopnosti do določenih vrst storitev v domačem okolju, nezadostne podpore izvajalcem neformalne oskrbe, pomanjkljivega informiranja, slabe koordinacije med zdravstvenim in socialnim varstvom ter odsotnosti storitev za spodbujanje samostojnosti in aktivne vloge uporabnika v sistemu.
Uporabniki, ki so do pravic DO upravičeni v obstoječem sistemu, bodo pravice oziroma storitve prejemali dalje skladno z veljavnimi predpisi. V okviru pilota se bo obstoječ sistem storitev nadgradil s sklopom novih storitev. Slednje zajemajo tudi svetovanje uporabnikom, svojcem in izvajalcem neformalne oskrbe, vključno s svetovanjem za prilagoditev bivalnega okolja, psihosocialno podporo, rehabilitacijo za ohranjanje samostojnosti ter informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT ali e-oskrbo) oziroma oskrbo na daljavo. Pomemben del pilota je tudi vzpostavitev in izboljšanje koordinacije med sistemi zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva.
V okviru pilota bo ministrstvo zagotovilo podporo, svetovanje, spremljanje in usposabljanje tako izvajalcev formalne, kakor neformalne oskrbe, strokovnih delavcev na vstopni točki in pri konzorcijskih partnerjih v socialnem in zdravstvenem varstvu, ter druge zainteresirane strokovne javnosti.
Vodilni partner oziroma prijavitelj na JR je lahko izvajalec socialnovarstvenih storitev pomoči družini na domu ali izvajalec patronažnega varstva, ki je del javne mreže.
Kot uporabniki bodo v pilot lahko vstopali obstoječi uporabniki socialnovarstvenih storitev in tudi druge zainteresirane osebe.
Obstoječi uporabniki socialnovarstvenih storitev bodo tako preko medijev javnega obveščanja kakor tudi s strani izvajalcev socialnovarstvenih storitev in storitev patronažnega varstva seznanjeni o možnosti sodelovanja v pilotu. Druga populacija v pilotnih okoljih bo o možnosti sodelovanja v pilotu seznanjena preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ), centrov za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD), zdravstvenih domov (v nadaljnjem besedilu: ZD), nevladnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: NVO) in lokalnih ter spletnih medijev.
Aktivnosti se bodo izvajale s sredstvi ESS za sofinanciranje operacij »Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi«, s ciljem pilotno preizkusiti ključna orodja, mehanizme in storitve za zagotavljanje kakovostne, varne in integrirane DO v skladu z izbiro uporabnika in njegovo aktivno udeležbo.
Vsebina v JR je skladna z dokumenti razvojnega načrtovanja, in sicer Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (ReNPZV16–25), (Uradni list RS, št. 25/16 z dne 6. april 2016) in Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (Uradni list RS, št. 39/13 z dne 6. maj 2013), Strategijo dolgožive družbe1 in Programom stabilnosti 2017 (Sklep Vlade RS, št. 41003-3/2017/3 z dne 26. april 2017).
1 UMAR, julij 2017.
V podporo reformi dolgotrajne oskrbe bodo podprti naslednji ukrepi, namenjeni zlasti starejši populaciji: Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi, in vključujejo: vzpostavitev in delovanje enotne vstopne točke, usposabljanje strokovnega osebja in razvoj z IKT podprtih storitev in IKT podporne strukture. Eden izmed rezultatov JR bo torej vzpostavitev in delovanje enotne vstopne točke, ki bo kasneje, ko bo področje DO sistemsko urejeno, delovala tudi v sistemu DO, kar je skladno z navedbami OP 2014–2020.
Projekt bo potekal od podpisa pogodbe do predvidoma konca junija 2020.
3. Namen javnega razpisa
Namen JR je v treh pilotnih okoljih (urbano, ruralno, semi-ruralno2) v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija (v nadaljnjem besedilu: KRVS), s celostnim pristopom in definiranim modelom integrirane, koordinirane ter na posameznika usmerjene obravnave preizkusiti ključna orodja, mehanizme in storitve na področju integrirane DO.
2 Definirano po treh kriteriji:
– gostota prebivalstva
– teritorialna povezanost lokalnih enot (občin), ki ustrezajo kriterijem gostote prebivalstva
– minimalno število prebivalstva.
Odločili smo se za samo prvi kriterij, s tem damo možnost prijav manjšim občinam.
Ugotovitve pilota bodo predstavljale izhodišča za dokončno oblikovanje sistemskih rešitev na področju DO.
Urbano okolje je definirano po gostoti populacije, in sicer kot sklenjen niz občin, kjer je gostota prebivalstva v posamezni občini večja od 250 preb/km2.
Semi-ruralno okolje je definirano po gostoti populacije kot sklenjen niz občin, kjer je gostota prebivalstva v posamezni občini večja od 100 preb/km2 in manjša od 250 preb/km2.
Ruralno okolje je definirano po gostoti populacije kot sklenjen niz občin, kjer je gostota prebivalstva v posamezni občini manjša od 100 preb/km2.
Tabela 1: Porazdelitev izbranih prijaviteljev s partnerji, glede na velikost in gostoto populacije, ki jo pokrivajo
Kategorija urbanosti
Gostota poseljenosti
KVRS
Urbano območje (U)
večja od 250 preb/km2
1
Semi-ruralno območje (SR)
večja od 100 preb/km2 in manjša od 250 preb/km2
1
Ruralno območje (R)
manjša od 100 preb/km2
1
SKUPAJ
3
Tabela 2: Porazdelitev občin KRVS v kategorije območij34
3 Povprečna gostota v Sloveniji: 101 preb/km2.
4 Opomba:* Občina Litija se skladno z navodilom organa upravljanja pri koriščenju sredstev evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 umešča v Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, čeprav je statistično uvrščena v Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.
5 Podatki o gostoti so dostopni na http://www.stat.si/obcine/sl/2012
Statistične regije in občine v vzhodni Sloveniji
7 Jugovzhodna Slovenija
10 Notranjsko-kraška
4 Savinjska
1 Pomurska
G5
K
G
K
G
K
G
K
ČRNOMELJ
43
R
BLOKE
21
R
BISTRICA OB SOTLI
45
R
APAČE
67
R
DOLENJSKE TOPLICE
31
R
CERKNICA
47
R
BRASLOVČE
99
R
BELTINCI
134
SR
KOČEVJE
30
R
ILIRSKA BISTRICA
29
R
CELJE
513
U
CANKOVA
62
R
KOSTEL
11
R
LOŠKA DOLINA
23
R
DOBJE
56
R
ČRENŠOVCI
122
R
LOŠKI POTOK
15
R
PIVKA
2
R
DOBRNA
69
R
DOBROVNIK
43
R
METLIKA
77
R
POSTOJNA
58
R
GORNJI GRAD
30
R
GORNJA RADGONA
116
SR
MIRNA
82
R
KOZJE
36
R
GORNJI PETROVCI
32
R
MIRNA PEČ
59
R
2 Podravska
LAŠKO
68
R
GRAD
59
R
MOKRONOG - TREBELNO
41
R
G
K
LJUBNO
34
R
HODOŠ
21
R
NOVO MESTO
154
SR
BENEDIKT
101
SR
LUČE
14
R
KOBILJE
31
R
OSILNICA
11
R
CERKVENJAK
83
R
MOZIRJE
77
R
KRIŽEVCI
82
R
RIBNICA
61
R
CIRKULANE
72
R
NAZARJE
60
R
KUZMA
69
R
SEMIČ
26
R
DESTRNIK
76
R
PODČETRTEK
55
R
LENDAVA
89
R
SODRAŽICA
44
R
DORNAVA
104
SR
POLZELA
177
SR
LJUTOMER
110
SR
STRAŽA
136
SR
DUPLEK
168
SR
PREBOLD
123
SR
MORAVSKE TOPLICE
41
R
ŠENTJERNEJ
72
R
GORIŠNICA
139
SR
RADEČE
86
R
MURSKA SOBOTA
298
U
ŠENTRUPERT
57
R
HAJDINA
172
SR
REČICA OB SAVINJI
77
R
ODRANCI
239
SR
ŠKOCJAN
53
R
HOČE - SLIVNICA
206
SR
ROGAŠKA SLATINA
154
SR
PUCONCI
57
R
ŠMARJEŠKE TOPLICE
94
R
JURŠINCI
66
R
ROGATEC
80
R
RADENCI
153
SR
TREBNJE
74
R
KIDRIČEVO
93
R
SLOVENSKE KONJICE
148
SR
RAZKRIŽJE
137
SR
ŽUŽEMBERK
28
R
KUNGOTA
98
R
SOLČAVA
5
R
ROGAŠOVCI
80
R
LENART
131
SR
ŠENTJUR
86
R
SV. JURIJ OD ŠČAVNICI
56
R
3 Koroška
LOVRENC NA POHORJU
37
R
ŠMARJE PRI JELŠAH
95
R
ŠALOVCI
26
R
G
K
MAJŠPERK
55
R
ŠMARTNO OB PAKI
177
SR
TIŠINA
107
SR
ČRNA NA KOROŠKEM
22
R
MAKOLE
56
R
ŠOŠTANJ
92
R
TURNIŠČE
140
SR
DRAVOGRAD
86
R
MARIBOR
752
U
ŠTORE
153
SR
VELIKA POLANA
79
R
MEŽICA
138
SR
MARKOVCI
134
SR
TABOR
47
R
VERŽEJ
107
SR
MISLINJA
42
R
MIKLAVŽ NA DR. POLJU
514
U
VELENJE
394
U
MUTA
90
R
OPLOTNICA
121
SR
VITANJE
38
SR
6 Spodnjeposavska
PODVELKA
24
R
ORMOŽ
89
R
VOJNIK
113
SR
G
K
PREVALJE
118
SR
PESNICA
99
R
VRANSKO
50
R
BREŽICE
91
R
RADLJE OB DRAVI
67
R
PODLEHNIK
41
R
ZREČE
96
R
KOSTANJEVICA NA KRKI
41
R
RAVNE NA KOROŠKEM
182
SR
POLJČANE
122
SR
ŽALEC
184
SR
KRŠKO
91
R
RIBNICA NA POHORJU
20
R
PTUJ
353
U
SEVNICA
64
R
SLOVENJ GRADEC
97
R
RAČE - FRAM
137
SR
VUZENICA
54
R
RUŠE
119
SR
5 Zasavska
SELNICA OB DRAVI
71
R
G
K
SLOVENSKA BISTRICA
97
R
HRASTNIK
168
SR
SREDIŠČE OB DRAVI
65
R
TRBOVLJE
292
U
STARŠE
121
SR
ZAGORJE OB SAVI
116
SR
SVETA ANA
63
R
LITIJA*
68
R
SV. TROJICA V SL. GORICAH
82
R
SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH
66
R
SV. JURIJ V SL. GORICAH
68
R
SVETI TOMAŽ
55
R
ŠENTILJ
130
SR
TRNOVSKA VAS
59
R
VIDEM
71
R
ZAVRČ
89
R
ŽETALE
35
R
G = gostota (preb/km2); K = kategorija
Prijavitelj umesti svoje območje v kategorijo urbanosti iz tabele 1 oziroma 2, v kateri se šteje večina uporabnikov. Dodatni pogoj za posameznega prijavitelja je, da ima skupaj najmanj 20.000 prebivalcev. To lahko zagotovi, tudi na način, da se poveže z drugimi občinami iz KRVS (tabela 2) in na ta način zagotovi izpolnjevanje pogoja glede prebivalstva.
4. Cilji javnega razpisa
Ključni cilji javnega razpisa so:
1. testiranje orodja in postopkov za oceno upravičenosti do DO (vloga, ocenjevalna lestvica, osebni in izvedbeni načrti, informiranje ciljne javnosti);
2. testiranje novih storitev in integrirane obravnave uporabnika v domačem okolju;
3. testiranje novih storitev in mehanizmov podpore izvajalcem neformalne oskrbe in formalne oskrbe za izvedbo kakovostne in varne obravnave;
4. testiranje koordinacijskih mehanizmov in vzpostavitev učinkovite koordinacije med izvajalci socialnega in zdravstvenega varstva ter na novo vzpostavljenimi vstopnimi točkami s ciljem zagotavljanja integrirane storitve za uporabnika;
5. testiranje elektronskega dokumentiranja postopkov od ocene upravičenosti do beleženja izvajanja storitev.
5. Aktivnosti
Predvidene aktivnosti v pilotnem okolju vključujejo:
– oceno upravičenosti do DO z enotnim ocenjevalnim orodjem6 in izdelavo osebnega ter izvedbenega načrta;
6 Izbira ocenjevalnega orodja je bil predmet predpilotnega projekta »Priprava podlag za izvedbo pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi«, katerega nosilec je bilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in izvajalec Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV), ki je potekal od septembra 2016 do junija 2017.
Izbrano je bilo nemško orodje NBA (Neues Begutachtungsinstrument), dostopno na: https://www.pflegebegutachtung.de/fileadmin/dokumente/AA_Website_NBA/Beg-Richtlinie/17-07-17_BRi_Pflege.pdf, uporabljen na podlagi zakona Sozialgesetzbuch (SGB) - Elftes Buch (XI) - Soziale Pflegeversicherung (Artikel 1 des Gesetzes vom 26. Mai 1994, BGBl. I S. 1014).
– izvajanje novih storitev DO na domu za ohranjanje samostojnosti, vključno z e-oskrbo ter integrirane obravnavne uporabnika;
– koordinacijo tima in koordinacijo med socialnim in zdravstvenim varstvom, na novo vzpostavljeno vstopno točko ter neformalnimi oskrbovalci, vključno z organiziranimi prostovoljci;
– izobraževanja izvajalcev DO (formalnih, neformalnih ter prostovoljcev) na področju zagotavljanja integrirane oskrbe, kakovostne in varne obravnave, psihosocialne podpore, oskrbe oseb z različno telesno oviranostjo ali težavami v duševnem zdravju ter paliativne oskrbe;
– projektno vodenje.
Aktivnosti, ki so predmet tega javnega razpisa, so predstavljene v točkah od 5.1 do 5.4. Vsi prijavitelji in partnerji morajo izvesti vse predvidene aktivnosti.
Do financiranja na podlagi predmetnega javnega razpisa so upravičene aktivnosti projektov, ki so:
– neposredno vezane na projekt, izbran na podlagi tega javnega razpisa in
– v skladu s predmetom in cilji javnega razpisa.
5.1. Ocena upravičenosti do DO z enotnim ocenjevalnim orodjem in izdelava osebnega ter izvedbenega načrta
Za zagotovitev ocenjevanja upravičenosti do DO z enotnim ocenjevalnim orodjem se vzpostavi v pilotnem okolju vstopno točko. Vstopna točka mora biti dostopna za osebe z različnimi oviranostmi.
Naloge vstopne točke vključujejo oceno upravičenosti uporabnika, ki se izvaja v njegovem bivalnem okolju ali v bolnišnici.
Obstoječi uporabniki socialnovarstvenih storitev in novi uporabniki bodo na vstopni točki podali vlogo za uveljavljanje pravice do DO v pisni ali elektronski obliki.
Na podlagi vloge bodo dobili termin za obisk na domu. Obisk bo opravil strokovni delavec vstopne točke.
Cilj postopka ocenjevanja je:
a) vzpostavitev kontakta s potencialnim uporabnikom in njegovimi svojci oziroma za uporabnika pomembnimi osebami;
b) informiranje in svetovanje o vrstah in možnih načinih uveljavljanja pravic po obstoječih predpisih na področju DO;
c) pridobitev podpisanega soglasja uporabnika za vključitev v pilotni projekt in za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov;
d) ocenjevanje upravičenosti do DO z uporabo enotnega ocenjevalnega orodja;
e) ocenjevanje upravičenosti do storitev in pripomočkov e-oskrbe na daljavo, vključno z oceno tveganja padcev;
f) izdelava osebnega načrta z aktivnim sodelovanjem uporabnika in njegovih svojcev, upoštevajoč socialno mrežo uporabnika in možnosti vključevanja prostovoljcev in drugih storitev v lokalni skupnosti;
g) informiranja in svetovanja o obstoječih storitvah v skupnosti za osebe, ki ne bodo dosegle vstopnega praga;
h) vzpostavitev kontakta s koordinatorjem DO pri izbranem izvajalcu formalne oskrbe.
Druge predvidene aktivnosti na vstopni točki:
1. strokovne naloge:
a) informiranje in svetovanje potencialnim uporabnikom (zagotavljanje stalne prisotnosti najmanj enega strokovnega delavca v času uradnih ur, in sicer najmanj 1 krat tedensko v popoldanskem času);
b) ponovno oceno upravičenosti v roku 6 mesecev oziroma po potrebi prej;
c) koordinacija z izvajalci formalne in neformalne oskrbe, vključno s prostovoljci;
d) sklic rednih mesečnih sestankov s koordinatorji DO;
e) sodelovanje s koordinatorjem odpusta v bolnišnici pri izvedbi ocene v bolnišničnem okolju;
2. administrativne naloge:
a) informiranje širše javnosti o potrebah, kapacitetah in novostih na področju DO;
b) spremljanje in objavljanje prostih kapacitet na področju DO v pilotnem okolju;
c) sodelovanje pri spremljanju in evalvaciji pilota.
Strokovni delavci vstopne točke se morajo udeležiti usposabljanja za izvajanje ocene upravičenosti in drugih vsebin dela vstopne točke, ki ga bo organiziralo in financiralo ministrstvo.
Strokovne in administrativne naloge iz prejšnjega odstavka lahko izvaja oseba, ki je po izobrazbi diplomirana medicinska sestra ali diplomirani delovni terapevt ali diplomirani fizioterapevt ali diplomirani socialni delavec in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju izvajanja storitev DO.
V času trajanja pilota bodo morale prej omenjene osebe pridobiti dodatna znanja s področja DO oziroma usposobljenost za uporabo ocenjevalnega orodja. Navedeno bo brezplačno.
V okviru projekta se predvideva vzpostavitev vstopnih točk za DO in zaposlitev strokovnih delavcev, ki se bodo usposobili za oceno upravičenosti z novim orodjem ter pripravo osebnih načrtov.
Tabela 3: Predvideni strokovni delavci na vstopni točki za DO
Kader
Urbano okolje
Semi – ruralno okolje
Ruralno okolje
Diplomirana medicinska sestra 
ALI 
Diplomirani delovni terapevt 
ALI 
Diplomirani fizioterapevt 
ALI 
Diplomirani socialni delavec 
SKUPAJ
7
4
4
Izvedbeni načrt se pripravi pri izvajalcu formalne oskrbe, koordinator DO je zadolžen za spremljanje njegove izvedbe
Pričakovani rezultati so definirani v poglavju 7.1.
5.2. Testiranje novih storitev in integrirane obravnave uporabnika v domačem okolju
Ključni cilj tega vsebinskega sklopa je testiranje novih storitev na domu in integrirane oskrbe.
5.2.1. Testiranje integrirane oskrbe, ki obsega obstoječe storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih7, ter dodatno vključuje tudi:
7 Podrobneje definirane v prilogi št 4.
– spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov;
– spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika;
– priprava, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil;
– preprečevanje razjed zaradi pritiska.
5.2.2. Storitve za ohranjanje samostojnosti vključujejo:
– storitve rehabilitacije in storitve reintegracije za ohranjanje ali povečevanje samostojnosti8, psihosocialno podporo in zmanjšanje potreb po pomoči oziroma preprečevanje poslabšanja stanja uporabnika in storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja;
8 Priloga št. 5 velja kot indikativni seznam potrebne opreme za izvajanje storitev za ohranjanje samostojnosti.
– e-oskrbo in pripomočke za zagotavljanje samostojnosti ter varnosti v domačem okolju, ki vključujejo:
– vzpostavitev in izvajanje storitev e-oskrbe ter vzdrževanje pripomočkov na domu uporabnika, ki omogoča enostavno in hitro proženje alarma, klic na pomoč, organizacijo pomoči, ali spremljanje vitalnih funkcij na daljavo pri stabilnem zdravstvenem stanju;
– evalvacijo učinkov uporabe in uporabniške izkušnje. 
Posebni pogoji za izvajanje e-oskrbe so:
– IKT storitve morajo biti polno delujoče, dostopne na trgu;
– IKT rešitve morajo biti enostavne in varne za uporabo;
– izvajalec mora zagotoviti polno delujoč asistenčni center za pomoč z usposobljenim strokovnim osebjem, ki zagotavlja nadzor 24/7;
– zagotovljen mora biti varen prenos in hranjenje podatkov, etični standardi varovanja podatkov;
– ponudnik storitev e-oskrbe mora zagotoviti usposabljanje uporabnikov za uporabo IKT tehnologije.
Izvajalec formalne oskrbe za vsakega uporabnika izdela individualni izvedbeni načrt, za spremljanje, za katerega je odgovoren koordinator DO.
Integriran tim DO sestavljata enota za oskrbo, ki jo sestavljajo: socialni oskrbovalec, bolničar negovalec, tehnik zdravstvene nege in enota za ohranjanje samostojnosti, ki jo sestavljajo: diplomirani fizioterapevt, diplomirani delovni terapevt, diplomirani socialni delavec, magister kineziologije.
V integriranem timu opravljajo zaposleni oskrbo v skladu svojimi kvalifikacijami.
Koordinacijo tima DO izvaja diplomirana medicinska sestra ali diplomirani socialni delavec.
Izvajalec formalne oskrbe mora, v kolikor potrebno, dopolniti obstoječo strukturo zaposlenih v skladu z opredeljeno kadrovsko strukturo tima DO in kompetencami posameznih strokovnih profilov:
– storitve osnovnih dnevnih opravil opravlja socialni oskrbovalec s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo (v nadaljnjem besedilu: socialni oskrbovalec), bolničar negovalec ali tehnik zdravstvene nege;
– storitve zdravstvene nege v DO na domu uporabnika lahko opravlja bolničar negovalec ali tehnik zdravstvene nege v okviru svojih kompetenc;
– storitve v podporo ohranjanja samostojnosti in preprečevanja poslabšanja stanja lahko izvajajo diplomiran delovni terapevt, diplomiran fizioterapevt, diplomiran socialni delavec ali magister kineziologije;
– koordinacijo zaposlenih v DO pri izvajalcu formalne oskrbe izvaja diplomirana medicinska sestra, z veljavno licenco za samostojno opravljanje dejavnosti zdravstvene nege, ali diplomirani socialni delavec z opravljenim strokovnim izpitom, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju zdravstva ali socialnega varstva in dodatna znanja s področja organizacije.
Dodatna znanja s področja DO zaposleni, vključeni v pilot brezplačno pridobijo v času trajanja pilota v okviru izobraževanj, ki jih bo zagotovilo ministrstvo. Vsa izobraževanja, s katerimi bodo pridobili dodatna znanja s področja DO, so obvezna.
Predmet upravičenih stroškov je:
– za izvajanje integrirane oskrbe v skladu s številom uporabnikov in predvidenim izvajanjem in beleženjem novih storitev pri posameznem izvajalcu: maksimalno 9 novih zaposlitev za urbano okolje in maksimalno 7 novih zaposlitev na pilotno okolje za ruralno in semi-ruralno okolje;
– za izvajanje koordinacije oskrbe in storitve ohranjanja samostojnosti v skladu s številom uporabnikov pri posameznem izvajalcu: maksimalno 8 novih zaposlitev za urbano okolje in maksimalno 5 novih zaposlitev na pilotno okolje za ruralno in semi-ruralno okolje.
Pričakovani rezultati so definirani v poglavju 7.2.
Tabela 4: Predvidene nove zaposlitve v enoti za oskrbo
Kader
Urbano okolje 
FTE9
Semi – ruralno okolje 
FTE
Ruralno okolje 
FTE
Socialni oskrbovalec 
Bolničar negovalec 
Tehnik zdravstvene nege
1-7
1-7
1-7
1-7
1-7
1-7
1-7
1-7
1-7
SKUPAJ
9
7
7
9 FTE: Full Time Equivalent oziroma Ekvivalent polnega delovnega časa, zaposleni je lahko zaposlen samo za polni (1) ali polovični (0,5) delovni čas.
Tabela 5: Predvidene nove zaposlitve v enoti za ohranjanje samostojnosti
Kader
Urbano okolje 
FTE
Semi – ruralno okolje 
FTE
Ruralno okolje 
FTE
Diplomirani delovni terapevt 
Diplomirani fizioterapevt 
Diplomirani socialni delavec 
Magister kineziologije
1-2
1-2
1-2
010–1
1-2
1-2
1-2
0-1
1-2
1-2
1-2
0-1
SKUPAJ
6
4
4
10 Magister kineziologije ni nujno potreben kader v enoti za ohranjanje samostojnosti v enoti za oskrbo, namesto njega se lahko zaposli tudi drug kader, naveden v tabeli 5. Navedeno velja za vsa tri okolja. Ostali kadri, diplomirani delovni terapevt, diplomirani fizioterapevt, diplomirani socialni delavec so obvezni.
Tabela 6: Predvidene zaposlitve koordinatorjev tima za DO
Kader
Urbano okolje 
FTE
Semi-ruralno okolje
FTE
Ruralno okolje 
FTE
Diplomirana medicinska sestra 
ALI 
Diplomirani socialni delavec
0-1
 
0-1
0-1
 
0-1
0-1
 
0-1
SKUPAJ
2
1
1
5.3. Koordinacija tima in koordinacija med socialnim in zdravstvenim varstvom ter na novo vzpostavljeno vstopno točko ter neformalnimi oskrbovalci, vključno z organiziranimi prostovoljci
Koordinacija vključuje tri pomembne naloge, in sicer:
5.3.1. koordinacijo med timom integrirane oskrbe in vstopno točko za DO:
– sodelovanje s strokovnimi delavci vstopne točke ob vstopu uporabnika v sistem DO, sodelovanje na mesečnih sestankih koordinatorjev DO, zaposlenih pri izvajalcu formalne oskrbe in strokovnimi delavci vstopne točke, obveščanje vstopne točke o spremembi izvedbenega načrta uporabnika;
5.3.2. koordinacija tima DO za izvajanje integrirane oskrbe:
– načrtovanje obiskov pri uporabnikih v formalni in neformalni oskrbi in koordinacija izvajanja storitev tako pri uporabnikih v formalni kot neformalni oskrbi;
5.3.3. koordinacijo med vsemi partnerji v pilotnem okolju:
– vzpostavitev in izvajanje protokolov sodelovanja za zagotavljanje integrirane oskrbe z izvajalci zdravstvenega in socialnega varstva ter koordinacija vključevanja neformalnih oskrbovalcev, vključno z organiziranimi prostovoljci v oskrbo (beleženje oblike in pogostosti sodelovanja/kontaktov pri posameznem uporabniku, število vključenih prostovoljcev in beleženje števila opravljenih prostovoljskih ur).
Aktivnosti zdravstvene nege v DO potekajo do kompetenc tehnika zdravstvene nege, vse zahtevnejše zdravstvene postopke je potrebno izvesti v sodelovanju s patronažno službo in osebnim zdravnikom.
5.4. Projektno vodenje
Splošni pogoji za vodenje pilotnega projekta s strani prijavitelja vključujejo:
1. imenovanje vodje projekta, ki bo odgovoren za vodenje projekta na terenu in koordinacijo partnerjev;
2. zaposlitev projektnega koordinatorja za polni delovni čas, ki bo odgovoren za administracijo projekta in poročanje ter tehnično sodelovanje z ekipo na ministrstvu;
3. pridobitev podpisanega soglasja vseh zaposlenih, ki izvajajo storitve DO v okviru pilotnih aktivnosti, za vključitev v pilotni projekt ter zbiranje in obdelavo podatkov;
4. elektronsko vodenje postopkov in elektronsko spremljanje izvajanja storitev;
5. zagotavljanje kadrovske strukture zaposlenih in izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnih mest ves čas trajanja pilota;
6. spremljanje in vrednotenje dodatnih kazalnikov, ki so definirani v poglavju 7. in bodo dopolnjeni v času trajanja pilota s strani ministrstva ter bodo osnova za vzpostavitev podatkovne baze, namenjene evalvacijski študiji;
7. vključevanje zunanjih ocenjevalcev, ki jih imenuje ministrstvo, v proces dela;
8. vzpostavitev lokalnega projektnega sveta, v katerem so predstavniki vseh projektnih partnerjev in drugih pomembnih deležnikov iz lokalnega okolja, prav tako tudi predstavnik ministrstva.
Projektni koordinator se zaposli za vodenje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi s pilotnim projektom za polni delovni čas in ima:
– univerzitetno izobrazbo (7. stopnjo);
– najmanj dve leti delovnih izkušenj pri vodenju projektov (predvsem administrativnega dela);
– izkušnje s področja komunikacijskih in organizacijskih veščin;
– znanje angleškega jezika.
6. Ciljne skupine
Ciljne skupine v skladu z OP 2014-2020 so naslednje: strokovno in tehnično osebje v enotni vstopni točki, izvajalci storitev in programov ter osebe, ki potrebujejo integrirane skupnostne storitve in programe.
V nadaljevanju so ciljne skupine še dodatno razčlenjene, in sicer:
Prva ciljna skupina, ki bo obravnavana v okviru javnega razpisa, so (potencialni) uporabniki storitev DO, ki uveljavljajo pravice do DO po veljavnih predpisih, starejši od 18 let in so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti, v daljšem časovnem obdobju, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Druga ciljna skupina predstavlja strokovne delavce, ki se bodo usposabljali za delo na vstopni točki, zaposlene pri izvajalcih DO ter konzorcijskih partnerjih v socialnem in zdravstvenem varstvu, vključno s tistimi, ki izvajajo oceno upravičenosti po obstoječem sistemu in strokovne sodelavce, ki so v socialnem in zdravstvenem varstvu odgovorni za koordinacijo z izvajalci DO.
Tretja ciljna skupina predstavlja izvajalce neformalne oskrbe in druge deležnike v lokalnem okolju, ki lahko ključno pripomorejo k uspešni izvedbi projekta, vključno z organiziranimi prostovoljci.
Vključitev uporabnikov v pilotne aktivnosti je prostovoljna in brezplačna.
7. Pričakovani rezultati
V skladu z navedbami iz OP 2014–2020 predstavlja kazalnik število zaposlenih koordinatorjev v enotni vstopni točki. Mišljeno, je da se bo zaposlilo 15 koordinatorjev v enotni vstopni točki, ki bodo delovali v KRVS. V nadaljevanju so navedeni ostali pričakovani rezultati za posamezne sklope.
7.1. Pričakovani rezultati za 5.1.
Sklop 1
Ocena upravičenosti do DO z enotnim ocenjevalnim orodjem in izdelava osebnega ter izvedbenega načrta
Tabela 7: Kazalniki za sklop 1
Kazalnik
Pričakovan rezultat na posameznega prijavitelja
Skupaj sklop 1
– število vzpostavljenih vstopnih točk v treh pilotnih okoljih;
– število usposobljenih11 strokovnih delavcev na vstopni točki.
1
 
7 v U okolju
4 v SR in R okolju
3
 
15
– število ocenjenih oseb po novem orodju za ocenjevanje v času pilota;
– povprečno število obravnav na ocenjevalca v času pilota.
Min 600 za U okolje
Min 300 za R in SR okolje
 
160
 
Min 1200
11 Predhodno usposobljenih preko operacije modela DO v skupnosti.
7.2. Pričakovani rezultati za 5.2.
Sklop 2
Testiranje novih storitev in integrirane obravnave uporabnika v domačem okolju
Tabela 8: Kazalniki za sklop 2
Kazalnik
Pričakovan rezultat na posameznega prijavitelja
Skupaj Sklop 2
– število vzpostavljenih timov DO po kriterijih tega razpisa; 
– število novih zaposlitev v timih DO (vključno s koordinatorjem DO).
Min 1
17 v U okolje
12 v SR in R okolje
Min 3
41
8. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Pilotne aktivnosti se bodo izvajale v KRVS, tj. eno ruralno, eno semi-ruralno ter eno urbano okolje. Aktivnosti javnega razpisa se izvajajo v operacijah, ki so celovite za posamezno Kohezijsko regijo in jih je moč izvajati samo v obliki konzorcijskega sodelovanja.
Prijavitelj je poslovodeči konzorcijski partner, ki se za potrebe tega razpisa poveže s konzorcijskimi partnerji.
Prijavitelj je lahko izvajalec socialnovarstvenih storitev pomoči družini na domu ali izvajalec patronažnega varstva, ki je del javne mreže. Vsak izvajalec lahko nastopa samo enkrat kot prijavitelj na JR.
Konzorcij mora kot obvezne partnerje vključevati ostale izvajalce DO lokalnega okolja, in sicer izvajalce pomoči na domu in izvajalce institucionalnega varstva starejših oziroma izvajalce institucionalnega varstva odraslih duševno in telesno prizadetih oseb v javni mreži, zdravstveni dom oziroma referenčne ambulante ali zdravstveno postajo pilotnega okolja, izvajalce patronažnega varstva v javni mreži, pristojni CSD. Skupaj morajo vključiti v postopek ocenjevanja najmanj 70 % obstoječih uporabnikov storitev na področju DO starejših od 18 let v izbranem okolju.
Dodatni partnerji so lahko: regijske bolnišnice, območna enota ZZZS, lokalna enota ZPIZ, humanitarne organizacije in organizacije v javnem interesu na področju zdravstva in sociale, organizirani prostovoljci ter ponudniki storitev in pripomočkov informacijsko komunikacijske tehnologije in storitev na daljavo.
Poslovodeči konzorcijski partner/prijavitelj je v imenu konzorcija podpisnik pogodbe o sofinanciranju in je odgovoren za izvedbo projekta ter poroča o izvajanju projekta ministrstvu v skladu s pogodbo o sofinanciranju. Konzorcij svojo namero za pripravo, prijavo in izvedbo projekta opredeli s podpisom konzorcijske pogodbe, ki je priložena k razpisni dokumentaciji (Priloga št. 3: Konzorcijska pogodba).
Sodelujoči v projektu so lahko vsi ostali deležniki na področju DO (stanovanjske skupine na področju duševnega zdravja, varstveno delovni centri in centri za usposabljanje, delo in varstvo (VDC in CUDV), oskrbovana stanovanja ter socialni servisi, posebni socialno varstveni zavodi, sekundarna in terciarna raven zdravstvenega varstva). Ti sodelujejo v operaciji brez finančnih posledic, kar pomeni, da niso upravičeni do uveljavljanja stroškov. Z njimi prijavitelj podpiše dogovor o sodelovanju (Obrazec št. 5: Dogovor o sodelovanju).
Posamezni prijavitelj lahko odda le eno prijavo. Popolna prijava na javni razpis mora vsebovati izpolnjeno prijavnico s prilogami iz razpisne dokumentacije.
Pogodbo o sofinanciranju z ministrstvom podpiše prijavitelj. Prijavitelj z vsakim konzorcijskim partnerjem posebej podpiše konzorcijsko pogodbo, v kateri podrobneje opredeli pravice, obveznosti in odgovornosti partnerstva (Priloga št. 1: Vzorec pogodbe o sofinanciranju in Priloga št. 3: Konzorcijska pogodba) pri izvedbi projekta in vsebuje obvezne sestavine, ki so podrobneje navedene v poglavju 5.
Prijavitelj in konzorcijski partnerji zagotavljajo vsebine vseh treh aktivnosti JR in morajo izpolnjevati vse spodaj navedene pogoje.
Prijavitelj mora s konzorcijskimi partnerji12 zagotoviti izvajanje vseh oblik DO (socialnovarstvene storitve: pomoči družini na domu in institucionalno varstvo v obliki dnevnega in celodnevnega varstva).
12 Konzorcijski in sodelujoči partnerji lahko sodelujejo v več kot enem okolju.
8.1. Prijavitelj
Prijavitelj mora na dan prijave na javni razpis izpolnjevati vse spodaj navedene pogoje:
Tabela 11: Osnovni pogoji za prijavitelja:
Št.
Pogoji
Dokazila, obrazci, priloge
1
ima na dan objave tega javnega razpisa status zasebnega ali javnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji,
ki izvaja socialnovarstveno dejavnost pomoči družini na domu ali zdravstvene storitve patronažnega varstva13
kopija ustanovitvenega akta, koncesijske pogodbe ali drugega ustreznega temeljnega akta, iz katerega je razvidno neprofitno delovanje pravne osebe v kolikor le-ta ni javno dostopen na spletni strani Poslovnega registra Slovenije – AJPES
2
ima sedež v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenije
pogoji se bodo preverili v uradnih evidencah
3
izkazana je namera o sodelovanju
izjava sodelujočih
4
ni prejel sredstev iz državnega ali lokalnega proračuna za isti namen
izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev
(Obrazec št. 4)
5
ni prejel drugih javnih sredstev financiranja, vključno s sredstvi Evropske unije, za stroške, ki so predmet tega javnega razpisa
izjava glede dvojnega financiranja 
(Obrazec št. 4)
6
ima na dan podpisa izjave Prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene z zakonom, zapadle do vključno zadnjega dne v mesecu pred vložitvijo prijave na javni razpis
izjava o poravnanih davkih in prispevkih in drugih dajatvah (Obrazec št. 4)
7
ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja delovanja, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije
izjava, da prijavitelj ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja delovanja, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije (Obrazec št. 4)
8
prijavitelj ali odgovorna oseba prijavitelja nista bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije
izjava, da prijavitelj ali odgovorna oseba prijavitelja nista bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (Obrazec št. 4)
9
da izkazuje realno izvedljivost, ustreznost in sposobnost za izvedbo projekta
pogoji se bodo preverili v prijavnici za projekt – terminski načrt elaborata predlaganega projekta in Izjava o izvedljivosti kadrovskega načrta (Obrazec št. 6)
10
nima neporavnanih obveznostih (iz naslova integralnih sredstev in namenskih sredstev kohezijske politike) do ministrstva ob prijavi na javni razpis, pri čemer za ugotavljanje obstoja obveznosti do ministrstva ni pogoj, da bi bila le-ta že ugotovljena s pravnomočnim izvršilnim naslovom
izjava, da prijavitelj nima neporavnanih obveznostih (iz naslova integralnih sredstev in namenskih sredstev kohezijske politike) do ministrstva (Obrazec št. 4)
11
ima sposobnost vnaprejšnjega financiranja projekta ter sposobnost zagotavljanja tehničnih zmogljivosti za izvedbo projekta
izjava, da ima prijavitelj sposobnost vnaprejšnjega financiranja projekta ter sposobnost zagotavljanja tehničnih zmogljivosti za izvedbo projekta (Obrazec št. 4)
12
ni bilo v obdobju zadnjih petih let v preteklih strokovnih nadzorih pri izvajalcu ali v njegovih enotah ugotovljenih večjih kršitev
izjava, da ni bilo v obdobju zadnjih petih let v preteklih strokovnih nadzorih pri izvajalcu ali v njegovih enotah ugotovljenih večjih kršitev (Obrazec št. 4)
13 Seznam storitev patronažnega varstva dostopne na: https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/2018/doc_attachments/aktivnosti_zdravstvene_nege_v_patronaznem_varstvu_0.pdf (str. 5 in 16)
Zahtevane izjave morajo podpisati zakoniti zastopniki prijavitelja.
Za dokazovanje izpolnjevanja razpisnih pogojev (od točke 1. do točke 12. iz zgornje tabele) prijavitelj, ki je javni zavod, podpiše Obrazec št. 4: Izjava prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev, s katerim pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem JR.
Ministrstvo za potrebe tega JR pridobi potrdila glede izpolnjevanja pogojev iz uradnih evidenc, za kar ga prijavitelj pooblašča s podpisom Obrazca št. 4: Izjava prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev.
Za hitrejšo obravnavo prijave lahko prijavitelj, ter vsak konzorcijski partner, navedena potrdila iz uradnih evidenc priloži sam.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev katerega koli prijavitelja oziroma konzorcijskega partnerja, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
Za dokazovanje točke 9 je treba priložiti terminski načrt elaborata predlaganega projekta v Obrazcu št. 2 Prijavnica.
8.2. Konzorcijski partnerji
Tabela 12: Osnovni pogoji za konzorcijske partnerje:
Št.
Pogoji
Dokazila, obrazci, priloge
1
ima na dan objave tega javnega razpisa status zasebnega ali javnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izvaja dejavnost institucionalnega varstva starejših, institucionalnega varstva odraslih duševno in telesno prizadetih oseb, pomoči družini na domu ali patronažne zdravstvene nege
ali 
ima status javnega zavoda, ki je nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji (OE ZZZS)
ali 
ima status javnega socialno varstvenega zavoda in je organiziran za dejavnosti socialnega varstva (CSD) 
ali 
ima status javnega zdravstvenega zavoda, ki izvaja osnovno zdravstveno dejavnost na primarni ravni v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost (ZD)
ali 
ima status javnega zavoda in izvaja enotno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za celotno območje Republike Slovenije (ZPIZ) 
ali 
ima status pravne osebe zasebnega prava in deluje z namenom doseganja zasebnih interesov svojih ustanoviteljev ali članov, pri čemer ta namen ni izvajanje pridobitne (gospodarske) dejavnosti ali ustvarjanje dobička (NVO)
kopija ustanovitvenega akta, koncesijske pogodbe ali drugega ustreznega temeljnega akta, iz katerega je razvidno neprofitno delovanje pravne osebe v kolikor le-ta ni javno dostopen na spletni strani Poslovnega registra Slovenije – AJPES
2
ima sedež ali posamezno območno enoto v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija
pogoji se bodo preverili v uradnih evidencah
3
izkazana je namera o sodelovanju
izjava sodelujočih
4
ni prejel sredstev iz državnega ali lokalnega proračuna za isti namen
izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev (Obrazec št. 4)
5
ni prejel drugih javnih sredstev financiranja, vključno s sredstvi Evropske unije, za stroške, ki so predmet tega javnega razpisa
izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev (Obrazec št. 4)
6
ima na dan podpisa izjave Prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene z zakonom, zapadle do vključno zadnjega dne v mesecu pred vložitvijo prijave na javni razpis
izjava o poravnanih davkih in prispevkih in drugih dajatvah (Obrazec št. 4)
7
konzorcijski partner ali odgovorna oseba konzorcijskega partnerja nista bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije
potrdilo Ministrstva za pravosodje;
8
ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja delovanja, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije
izjava, da konzorcijski partner ali odgovorna oseba konzorcijskega partnerja nista v stečajnem postopku, postopku prenehanja delovanja, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije (Obrazec št. 4)
9
da izkazuje realno izvedljivost, ustreznost in sposobnost za izvedbo projekta
opis programa v prijavnici in izjava (Obrazec št. 4)
10
nima neporavnanih obveznostih (iz naslova integralnih sredstev in namenskih sredstev kohezijske politike) do ministrstva ob prijavi na javni razpis, pri čemer za ugotavljanje obstoja obveznosti do ministrstva ni pogoj, da bi bila le-ta že ugotovljena s pravnomočnim izvršilnim naslovom
izjava, da konzorcijski partner nima neporavnanih obveznostih (iz naslova integralnih sredstev in namenskih sredstev kohezijske politike) do ministrstva (Obrazec št. 4)
11
ima sposobnost vnaprejšnjega financiranja projekta ter sposobnost zagotavljanja tehničnih zmogljivosti za izvedbo projekta
izjava, da ima konzorcijski partner sposobnost vnaprejšnjega financiranja projekta ter sposobnost zagotavljanja tehničnih zmogljivosti za izvedbo projekta (Obrazec št. 4)
12
ni bilo v obdobju zadnjih petih let v preteklih strokovnih nadzorih pri izvajalcu ali v njegovih enotah ugotovljenih večjih kršitev
izjava, da ni bilo v obdobju zadnjih petih let v preteklih strokovnih nadzorih pri konzorcijskem partnerju ali v njegovih enotah ugotovljenih večjih kršitev (Obrazec št. 4)
Zahtevane izjave morajo podpisati zakoniti zastopniki prijavitelja.
Za dokazovanje izpolnjevanja razpisnih pogojev (od točke 1 do točke 12 iz zgornje tabele) prijavitelj podpiše Obrazec št. 4: Izjava konzorcijskega partnerja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev, s katerim pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu.
Ministrstvo za potrebe tega javnega razpisa pridobi potrdila glede izpolnjevanja pogojev iz uradnih evidenc, za kar ga konzorcijski partner pooblašča s podpisom Obrazca št. 4: Izjava konzorcijskega partnerja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev.
Za hitrejšo obravnavo prijave lahko konzorcijski partner, navedena potrdila iz uradnih evidenc priloži sam.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev katerega koli prijavitelja oziroma konzorcijskega partnerja, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
8.3. Ostali pogoji
Tabela 13: Ostali pogoji:
Št.
Pogoji
Dokazila
1
Projekt je skladen s cilji na ravni specifičnega cilja prednostne osi in prednostne naložbe zapisane v OP EKP 2014-2020
Prijavnica: točka A.2.
2
Realna izvedljivost v obdobju, za katerega velja podpora: aktivnosti projekta upoštevajo časovni in finančni okvir, določen s tem javnim razpisom
Prijavnica: točke B. 7, 8, 9,
Finančni načrt.
3
Ustreznost ciljnih skupin: predlagane ciljne skupine v projektu so skladne s ciljnimi skupinami v javnem razpisu
Prijavnica: točka A. 3.
9. Regija izvajanja
Pilotne aktivnosti bodo potekale v KRVS (glej tabelo 1 v prilogi) v treh pilotnih okoljih.
Prijavitelji se v prijavi opredelijo ali bodo pilotne aktivnosti izvajali v urbanem, ruralnem ali semi-ruralnem okolju. V primeru prijave več prijaviteljev za področje istega okolja, bo izbran prijavitelj z najvišjim številom točk v posameznem okolju. V primeru, da na javnem razpisu za posamezno okolje ni prijavitelja ali da prijavitelj ne izpolnjuje pogojev, se lahko izbere kandidate za izvedbo pilotnih aktivnosti v istih okoljih (urbano, ruralno, semi-ruralno). Prednost bodo imela okolja z vključenostjo območij z nižjo stopnjo pokritosti s skupnostnimi storitvami ter okolja, ki bodo vključevala večje število konzorcijskih partnerjev.
Projektne aktivnosti, ki bodo sofinancirane iz sredstev ESS in proračuna Republike Slovenije, se morajo pričeti z datumom navedenim v pogodbi o sofinanciranju (okvirno od junija 2018 dalje) in končati najkasneje do 30. junija 2020.
Sredstva tega javnega razpisa se delijo glede na sedež prijavitelja in lokacijo izvajanja aktivnosti.
Upravičenci bodo upravičeni do sredstev iz KVRS, na področju katerega imajo sedež in kjer bodo izvajali aktivnosti.
Javni razpis ima, zaradi sistemsko predvidenih ukrepov in prenosa znanja, vpliv na celotno državo.
10. Merila za izbor projektov
Prijave, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo vse formalne pogoje v skladu z določbami razpisa in razpisne dokumentacije ter v nadaljevanju navedena izločitvena merila, bo ocenila komisija za vodenje postopka javnega razpisa za sofinanciranje izvedbe pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi po merilih za ocenjevanje prijav.
Merila za ocenjevanje prijav na vse sklope so naslednja:
10.1. Izločitvena merila
Če je katero od izločitvenih meril ovrednoteno z NE, komisija za vodenje postopka javnega razpisa prijavo izloči in je ne ocenjuje po merilih za ocenjevanje prijav.
Predlog projekta je skladen s predmetom, namenom in cilji javnega razpisa.
Dokazilo: Obrazec št. 2: Prijavnica
DA NE 
(izločitveno merilo)
Predlog projekta upošteva aktivnosti v časovnem in finančnem okviru, določenim s tem javnim razpisom in razpisno dokumentacijo.
Dokazilo: Obrazec št. 2: Prijavnica
DA NE 
(izločitveno merilo)
Predlog projekta vsebuje vse pričakovane aktivnosti, ki so predvidene v posameznem sklopu.
Dokazilo: Obrazec št. 2: Prijavnica
DA NE 
(izločitveno merilo)
10.2. Merila za ocenjevanje prijav
Tabela 14: Merila za izbor
MERILO
VREDNOTENJE
TOČKE
MOŽNO ŠT. TOČK
I. KAKOVOST PRIJAVE
50
1. Utemeljitev predlaganega projekta
20
a.
Ustreznost namena, aktivnosti, učinkov, časovne dinamike, utemeljenost 
Projekt ne ustreza namenu JR, ker aktivnosti, učinki, časovna dinamika in utemeljenost oziroma ocena in analiza stanja in potreb na področju zagotavljanja oskrbe v skupnosti v lokalnem okolju ter pričakovanj na področju DO niso jasno definirani in niso uporabni za načrtovanje in izvedbo projekta.
0
20
Projekt delno ustreza namenu JR, ker so aktivnosti, učinki, časovna dinamika in utemeljenost oziroma ocena in analiza stanja in potreb na področju zagotavljanja oskrbe v skupnosti v lokalnem okolju ter pričakovanj na področju DO so pomanjkljivi in težko uporabni za načrtovanje in izvedbo projekta.
10
Projekt popolnoma ustreza namenu JR, ker so aktivnosti, učinki, časovna dinamika in utemeljenost oziroma ocena in analiza stanja in potreb na področju zagotavljanja oskrbe v skupnosti v lokalnem okolju ter pričakovanj na področju DO popolnoma jasni in uporabni za načrtovanje in izvedbo projekta.
20
2. Izvedljivost operacije
30
b.
Vključevanje ključnih deležnikov
Projekt ne vključuje vseh obveznih deležnikov.
0
10
Projekt vključuje vse obvezne deležnike in manjše omrežje ostalih partnerjev.
5
Projekt vključuje vse obvezne deležnike in obsežno omrežje ostalih partnerjev.
10
c.
Jasnost vsebinskega, kadrovskega in organizacijskega načrta projekta
Načrt izvedbe projekta ni dovolj jasno opredeljen in izvedljiv.
0
10
Načrt izvedbe projekta je delno jasno opredeljen in izvedljiv.
5
Načrt izvedbe projekta je jasno opredeljen in izvedljiv. 
10
d.
Jasnost finančnega načrta in ekonomičnost projekta
Načrt izvedbe projekta ni dovolj jasno opredeljen in ekonomičen.
0
10
Načrt izvedbe projekta je delno jasno opredeljen in ekonomičen.
5
Načrt izvedbe projekta je jasno opredeljen in ekonomičen. 
10
II. USPOSOBLJENOST UPRAVIČENCA ZA IZVEDBO PROJEKTA
20
e.
Reference projektnega vodja na področju DO in vodenja
ni izkušnje
0
10
do 4 leta izkušnje
5
več kot 4 leta
10
f.
Izkušnje prijavitelja na projektnem delu 
nobenega projekta
0
5
1 do 3 projektov
2
4 ali več
5
g.
Izkušnje konzorcijskih partnerjev na projektnem delu 
nobenega projekta
0
5
1 do 3 projektov
2
4 ali več
5
III. TRAJNOST PREDVIDENIH REZULTATOV
20
h. 
Finančna in kadrovska trajnost
Projekt ne predvideva mehanizmov, ki bodo zagotovili finančno in kadrovsko trajnost projekta.
0
10
Projekt predvideva mehanizme, ki bodo zagotovili finančno in kadrovsko trajnost projekta, vendar so pomanjkljivi.
5
Projekt predvideva učinkovite mehanizme, ki bodo zagotovili finančno in kadrovsko trajnost projekta.
10
i. 
Komuniciranje in diseminacija rezultatov
Projekt ne vključuje strategije komuniciranja in diseminacije 
0
10
Projekt vključuje pomanjkljivo strategijo komuniciranja in diseminacije
5
Projekt vključuje učinkovito strategijo komuniciranja in diseminacije
10
IV. DRUGA POSEBNA MERILA
10
j. 
Vključenost območij z nižjo stopnjo pokritosti s skupnostnimi storitvami
Projekt ne vključuje območij z nižjo stopnjo pokritosti s skupnostnimi storitvami,
0
10
Projekt vključuje 1 ali 2 območji z nižjo stopnjo pokritosti s skupnostnimi storitvami.
5
Projekt vključuje več območij z nižjo stopnjo pokritosti s skupnostnimi storitvami.
10
SKUPAJ (vse možne točke)
100
Vsota točk po vseh merilih iz zgornje razpredelnice pomeni skupno število točk posamezne prijave. Najvišje možno skupno število točk je 100. Izbrani bodo tri prijavitelji iz KRVS v treh lokalnih okoljih (eno urbano, eno semi-ruralno, eno ruralno), ki bodo dosegli najvišje število točk.
V primeru, da bi imelo več prijaviteljev enako najvišje skupno število točk, bo izbran tisti, ki bo dosegel več točk pri merilih I.2. »Izvedljivost operacije«, nadalje pa glede na število skupnih točk doseženih pri merilih I.a. »Ustreznost namena, aktivnosti, učinkov, časovne dinamike, utemeljenost«. V primeru, da je število še vedno enako, bo izbran tisti, ki bo dosegel več točk pri merilu II. »USPOSOBLJENOST UPRAVIČENCA ZA IZVEDBO PROJEKTA«, v primeru, da je število točk še vedno enako, bo izbran prijavitelj, ki je prej oddal vlogo na ministrstvo.
11. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva (predviden datum začetka in konca črpanja sredstev).
Ministrstvo bo sofinanciralo le upravičene stroške (datum opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga), nastale od pravnomočnosti sklepa o dodelitvi sredstev do dne 30. 6. 2020.
Obdobje upravičenosti izdatkov (datum plačila računov oziroma verodostojnih knjigovodskih listin) je od pravnomočnosti sklepa o dodelitvi sredstev do dne 15. 8. 2020.
Obdobje upravičenosti lahko ministrstvo podaljša zaradi posebej utemeljenih, objektivnih razlogov in na podlagi soglasja organa upravljanja.
12. Financiranje
12.1. Način financiranja
Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz ESS. Javni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru 9. prednostne osi »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine«, prednostne naložbe: 9.2. »Izboljšanje dostopa do cenovno ugodnih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega interesa«, specifičnega cilja: 9.2.1 »Pilotno preizkušeni pristopi za boljšo integracijo storitev dolgotrajne oskrbe« OP 2014-2020.
Namenska sredstva ESS predstavljajo 80 % celotnih upravičenih javnih izdatkov za upravičene stroške projekta. Namenska sredstva slovenske udeležbe predstavljajo 20 % celotnih upravičenih javnih izdatkov za upravičene stroške projekta.
12.2. Višina sredstev, ki so na razpolago za javni razpis
Skupna vrednost razpoložljivih nepovratnih sredstev za javni razpis znaša za leta 2018, 2019 in 2020 največ do 6.100.000,00 EUR. Razpisana sredstva se zagotavlja v okviru proračuna Republike Slovenije – namenskih sredstev kohezijske politike.
V KRVS bodo tri okolja prejela 6.100.000,00 EUR, od tega bo urbano okolje prejelo 2.643.333,34 EUR, semi-ruralno 1.728.333,33 EUR in ruralno 1.728.333,33 EUR.
Prijavitelji dinamiko sofinanciranja po letih načrtujejo v deležu, ki je opredeljen za KRVS.
Predvidena vrednost sofinanciranja po posameznih proračunskih letih pa je naslednja:
– za proračunsko leto 2018 za vzhodno kohezijsko regijo: 1.708.000,00 EUR, od tega:
– 1.366.400,00 EUR s PP 170263 PN9.2-Operacije dolgotrajne oskrbe-14-20-Vzhod – EU (80,00 %) in
– 341.600,00 EUR PP 170264 PN9.2-Operacije dolgotrajne oskrbe-14-20-Vzhod – slovenska udeležba (20,00 %),
– za proračunsko leto 2019 za vzhodno kohezijsko regijo: 2.928.000,00 EUR, od tega:
– 2.342.400,00 EUR s PP 170263 PN9.2-Operacije dolgotrajne oskrbe-14-20-Vzhod – EU (80,00 %) in
– 585.600,00 EUR PP 170264 PN9.2-Operacije dolgotrajne oskrbe-14-20-Vzhod – slovenska udeležba (20,00 %),
– za proračunsko leto 2020 za vzhodno kohezijsko regijo: 1.464.000,00 EUR, od tega:
– 1.171.200,00 EUR s PP 170263 PN9.2-Operacije dolgotrajne oskrbe-14-20-Vzhod – EU (80,00 %) in
– 292.800,00 EUR PP 170264 PN9.2-Operacije dolgotrajne oskrbe-14-20-Vzhod – slovenska udeležba (20,00 %).
Izbrani prijavitelj lahko v skladu z določili zadnjih veljavnih Navodil organa upravljanja za finančno upravljanje evropske kohezijske politike cilja Naložbe za rast in delovna mesta v programskem obdobju 2014–2020 (v nadaljevanju: navodila) Službe Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko zaprosi za predplačilo iz državnega proračuna Republike Slovenije. Predplačilo je namenjeno pokrivanju izdatkov, ki bodo nastali pri izbranem prijavitelju v okviru izvajanja operacije in so utemeljeni s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo. Nenamenska raba prejetega predplačila (npr. sklepanje depozitnih poslov pri komercialni banki za prejeto predplačilo ipd.) ni dovoljena.
Predplačila iz naslova sredstev kohezijske politike so skladno z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, dovoljena:
1. na podlagi neposredne uporabe predpisov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU);
2. za namenska sredstva EU in sredstva slovenske udeležbe do višine 30 % vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod ali ustanova;
3. do višine 30 % predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod ali ustanova oziroma za sofinanciranje programov in projektov, če je prejemnik oseba javnega prava ter ustanovljena in deluje kot javni zavod, javni sklad ali zbornica, ki izvaja javna pooblastila po zakonu.
Pri predplačilih se mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom sredstev dogovoriti, da se prejemnik sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, če Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: EK) zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali če EK izstavi zahtevek za vračilo.
Če prejemnik sredstev ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu danih predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.
O predplačilih nad 100.000,00 EUR se ni dovoljeno dogovoriti brez soglasja ministra, pristojnega za finance.
Zaradi smotrnosti in hitrosti izvajanja operacije znaša najvišji možni znesek predplačila 100.000,00 EUR.
Če se bo naknadno ugotovilo, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, bo moral izbrani prijavitelj prejeta sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun Republike Slovenije. Šteje se, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, če EK zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali če slednja izstavi zahtevek za vračilo.
Morebitno predplačilo se bo v skladu z odstavkom 6.1., točko 1, navodil izvedlo kot predplačilo, izplačano v enkratnem znesku s sprotnim poračunavanjem. Pri tem mora izbrani prijavitelj najkasneje v 180 dneh po prejemu predplačila, ministrstvu, posredovati dokazila o upravičeni porabi sredstev.
12.3. Struktura stroškov
Ministrstvo si pridržuje pravico, da pred podpisom pogodbe s prijaviteljem uskladi strukturo stroškov iz finančnega načrta prijavljenega projekta.
12.4. Omejitev višine zaprošenih sredstev
Prijavitelj lahko zaprosi za 100 % sofinanciranje stroškov projekta.
V primeru, da bo prijavitelj v svoji vlogi prijavil višje vrednosti od dejansko odobrene vrednosti, bo razliko od odobrenih sredstev do nastalih stroškov projekta kril iz drugih virov.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da glede na razpoložljiva sredstva po posameznih proračunskih letih izbranim prijaviteljem predlaga prilagoditev dinamike sofinanciranja, in sicer v okviru razpoložljivih sredstev.
Izvedba postopka javnega razpisa je vezana na proračunske zmogljivosti ministrstva.
13. Upravičene aktivnosti in upravičenost stroškov
13.1. Upravičeni stroški in izdatki
Stroški in izdatki projektov v okviru tega javnega razpisa so upravičeni, če so:
– z operacijo neposredno povezani, so potrebni za njeno izvajanje in so v skladu s cilji operacije;
– dejansko nastali: za dela, ki so bila opravljena; za blago, ki je bilo dobavljeno; oziroma za storitve, ki so bile izvedene;
– pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja;
– nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti;
– temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in
– v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi predpisi.
V primeru, da so dejanski upravičeni stroški nižji od odobrenih oziroma prijavljenih, je upravičenec upravičen do izplačila sredstev v višini dejansko porabljenih stroškov.
Vsa naročila blaga ali storitev je potrebno izvajati v skladu z veljavnim Zakonom o javnem naročanju. V primerih, ko je ocenjena vrednost predmeta naročila brez davka na dodano vrednost nižja od 20.000,00 EUR, mora upravičenec kot naročnik pridobiti več konkurenčnih ponudb (vsaj tri).
13.2. Način določanja višine sofinanciranja in upravičene vrste stroškov
Ministrstvo bo projektom, ki bodo v skladu z merili za izbor dosegli ustrezno število točk, dodelilo sredstva za:
– stroške plač in povračil stroškov v zvezi z delom (poenostavljene oblike nepovratnih sredstev in vračljive podpore);
– stroške za službena potovanja;
– stroške informiranja in komuniciranja;
– stroške storitev zunanjih izvajalcev;
– investicije (oprema in druga opredmetena osnovna sredstva in investicije v neopredmetena sredstva);
– posredni stroški v pavšalu;
– davek na dodano vrednost (DDV).
A. Standardni strošek na enoto (8.2.1 Standardne lestvice stroškov na enoto – A, 8.2.2 Standardne lestvice stroškov na enoto – B, 8.2.3 Standardne lestvice stroškov na enoto – C, 8.2.4 Standardne lestvice stroškov na enoto – D, 8.2.5 Standardne lestvice stroškov na enoto – E)
Pogoji upravičenosti za standardni strošek na enoto (v nadaljevanju: SSE):
V skladu z Opisom metode izračuna poenostavljenih oblik stroškov dela za operacijo »Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi« (št. 303-1/2018-10, z dne 26. 3. 2018) bo za izračun upravičenih stroškov zaposlenih (kot zaposlene se razume osebe, ki so z upravičencem sklenile pogodbo o zaposlitvi) upravičenec uporabljal poenostavljene oblike nepovratnih sredstev in vračljive podpore, in sicer bodo v okviru operacije »Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi« stroški zaposlenih povrnjeni v obliki standardnega stroška na enoto (v nadaljevanju: SSE). Enota SSE predstavlja mesečni strošek dela zaposlenega na projektu. Posamezni kader je lahko zaposlen za polni ali polovični delovni čas (1 ali 0,5), posledično je lahko SSE polni ali polovični.
Višina SSE A (velja za diplomirano medicinsko sestro, diplomiranega fizioterapevta, delovnega terapevta, magistra kineziologa – 36 PR) znaša 2.392,55 EUR mesečno (povprečna osnovna bruto bruto plača z dodatki). V primeru zaposlitve za polovični delovni čas znaša višina SSE A 1.196,75 EUR.
Višina SSE B (velja za diplomirano medicinsko sestro, dipl. soc. delavec, dipl. fizioterapevt na enotni vstopni točki – 37 PR) znaša 2.476,07 EUR mesečno (povprečna osnovna bruto bruto plača z dodatki). V primeru zaposlitve za polovični delovni čas znaša višina SSE B 1.238,03 EUR.
Višina SSE C (velja za socialnega oskrbovalca in/ali bolničarja – 23 PR) znaša 1.558,36 EUR mesečno (povprečna osnovna bruto bruto plača z dodatki). V primeru zaposlitve za polovični delovni čas znaša višina SSE C 779,18 EUR.
Višina SSE D (velja za srednjo medicinsko sestro oziroma tehnika zdravstvene nege – 27 PR) znaša 1.771,39 EUR (povprečna osnovna bruto bruto plača z dodatki). V primeru zaposlitve za polovični delovni čas znaša višina SSE D 885,69 EUR.
Višina SSE E (velja za projektnega koordinatorja – PR 40) znaša 2.792,55 EUR (povprečna osnovna bruto bruto plača z dodatki). V primeru zaposlitve za polovični delovni čas znaša višina SSE E 1.396,75 EUR.
Dokazila za SSE A, SSE B, SSE C, SSE D in SSE E so pogodba o zaposlitvi oziroma aneks o prerazporeditvi na projekt (ob uveljavitvi prvega Zahtevka za izplačilo) in mesečne časovnice, ki dokazujejo, da je prej navedeni kader v posameznem mesecu opravil delo za polni ali polovični delovni čas ter obračun SSE.
B. Stroški za službena potovanja (3.2 stroški za službena potovanja)
Povračila za stroške za službena potovanja v Republiki Sloveniji ali v tujini, povezanih z operacijo, lahko upravičenec uveljavlja samo za pri njem zaposlene osebe.
Pravilo je, da je treba izbrati najbolj ekonomičen način prevoza in bivanja. Dnevnice za potovanje in bivanje so upravičen strošek, če jih upravičenec zaposlenim dejansko tudi izplača.
Če oseba potuje s svojim avtomobilom, se lahko stroški za prevoz priznajo do 18 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer v skladu s pravno podlago.
Za vsako osebo posebej in vsako potovanje je treba predložiti pravilno izpolnjen potni nalog z vsemi priloženimi računi, tj. dokazili o nastalih stroških (hotelski račun, vozovnica itd.). Potovanje in njegov namen mora biti razviden tudi v mesečnem poročilu osebe (kadar je zahtevana kot dokazilo).
Za zunanje sodelavce je treba stroške prevoza v državi ali v tujini in stroške hotelskih in restavracijskih storitev vključiti v pogodbo, ki je sklenjena z njimi in se uveljavlja pod kategorijo stroški storitev zunanjih izvajalcev.
Strošek nakupa tedenske/desetdnevne vinjete je lahko upravičen strošek le v primeru, da je namenjen izključno službenemu potovanju povezanem z operacijo (letne, polletne in mesečne vinjete praviloma niso upravičen strošek, razen v primerih, ko je nakup vinjete za daljše obdobje zaradi večjega števila potovanj v daljših časovnih obdobjih gospodarnejši od nakupa tedenske/desetdnevne vinjete).
C. Stroški informiranja in komuniciranja (5 Stroški informiranja in komuniciranja)
Stroški informiranja in komuniciranja so upravičeni stroški.
Primeri upravičenih stroškov informiranja in komuniciranja:
– stroški organizacije in izvedbe konferenc, seminarjev in simpozijev;
– stroški izdelave ali nadgradnje spletnih strani;
– stroški oglaševalskih storitev in stroški objav;
– stroški svetovanja na področju informiranja in komuniciranja;
– stroški oblikovanja, priprave na tisk, tiska in dostave gradiv;
– stroški nastopov na sejmih in razstavah;
– stroški založniških storitev;
– stroški zaračunljive tiskovine;
– drugi stroški informiranja in komuniciranja.
Stroški informiranja in komuniciranja so neupravičeni, če je:
– zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe ali
– zakoniti zastopnik upravičenca, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik zunanjega izvajalca 
– ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajset odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.
D. Stroški storitev zunanjih izvajalcev (7 Stroški zunanjih izvajalcev)
Ta vrsta stroškov vsebuje stroške storitev, ki jih izvedejo zunanji izvajalci v okviru operacije in so potrebni za operacijo. Stroški storitev zunanjih izvajalcev so praviloma upravičeni, če so predvideni v shemi državne pomoči oziroma v načinu izbora operacij.
Delo zunanjih izvajalcev ne more biti opredeljeno kot pavšalno plačilo v odstotku celotnih stroškov operacije oziroma posameznih dejavnosti.
Stroški, ki se nanašajo na vsebino operacije in ki jih upravičencu zagotavljajo tretje osebe, lahko vključujejo na primer:
– svetovalne in nadzorne storitve (pravno, finančno, trženjsko ipd. svetovanje, storitve inženiringa);
– študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring (po podjemni pogodbi oziroma postopku po ZJN);
– prevajalske storitve, lektoriranje in podobno;
– storitve izobraževanja in usposabljanja;
– analize, študije in načrti z informacijskega področja;
– administrativno tehnične storitve, če so neposredno povezane z operacijo;
– storitve izdelave študij, raziskav, vrednotenj, ocen, strokovnih mnenj in poročil;
– drugi stroški, ki so nujno potrebni za izvedbo operacije in so bili predhodno odobreni s strani PO.
Kot upravičen strošek se lahko šteje tudi članarina v različnih združenjih (slovenskih ali tujih), če je članstvo v takem združenju neposredno povezano z izvajanjem operacije. Kot dokazilo se predloži utemeljitev, zakaj in kako je članstvo povezano z operacijo, če je potrebna tudi dokumentacija o postopku oddaje javnega naročila, če je upravičenec naročnik po zakonu, ki ureja javno naročanje oziroma dokumentacija, zahtevana v pogodbi o sofinanciranju oziroma v odločitvi o podpori v drugih primerih (le ob prvem zahtevku za plačilo), pravna podlaga za izplačilo članarine (sporazum, pogodba …), račun in dokazilo o plačilu.
Sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi je neupravičen strošek. To pravilo velja tudi v primeru konzorcija, ko konzorcijski partnerji sklepajo podjemne ali avtorske pogodbe z zaposlenimi pri svojih konzorcijskih partnerjih.
Strošek storitve zunanjega izvajalca je neupravičen, če je:
– zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe ali
– zakoniti zastopnik upravičenca, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik zunanjega izvajalca 
– ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajset odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.
E. Stroški opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev (1.3 Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva in 1.4 Investicije v neopredmetena sredstva)
Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva
Izdatki nakupa, uporabe in vzdrževanja opreme so upravičeni, če so skladni s cilji operacije, razen če OU ali veljavna shema državnih pomoči določita drugače.
Nakup rabljene opreme ni upravičen strošek.
Nakup vozil je upravičen le, v kolikor je neposredno povezan s cilji projekta in je nakup bolj racionalen od najema vozila.
Pogoji upravičenosti:
Oprema se uporablja za namen in v skladu s cilji, določenimi v operaciji.
Investicije v opremo
V to kategorijo sodijo izdatki za investicije v opremo, ki so neposredno povezane s cilji operacije. V tem primeru je lahko upravičen izdatek polna nabavna cena. Oprema, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega vrednosti 500,00 EUR, se lahko v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi izkazuje skupinsko kot drobni inventar ali kot opredmeteno osnovno sredstvo (npr. računalniki, prenosniki, tablice, mobilni telefoni ipd.). Če nam osnovno sredstvo služi za opravljanje temeljne poslovne dejavnosti in se bo uporabljalo dlje kot eno leto, ga je potrebno opredeliti kot osnovno sredstvo (npr. računalnik, katerega vrednost je 400,00 EUR).
Nakup opreme, ki se uporablja kot podpora pri izvajanju projekta
V to kategorijo sodi nakup opreme, ki ni izključno povezana s cilji operacije in ki se ne uporablja 100 % samo za namen operacije. Primer za tako opremo je lahko nakup računalnikov, ki jih zaposleni uporabljajo tudi za druge aktivnosti upravičenca, ki niso del operacije. V tem primeru so kot upravičeni stroški lahko določijo stroški amortizacije v deležu uporabe za aktivnosti pri izvajanju operacije za obdobje trajanja operacije. Celotni stroški amortizacije so upravičeni, kadar je trajanje operacije enako ali daljše kot amortizacijska doba.
Najem opreme
V to kategorijo sodi najem opreme, ki je neposredno povezana s cilji operacije. Upravičen je znesek najema, ki ga najemnik plača najemodajalcu in je dokazan s potrjenim računom ali knjigovodsko listino enake dokazne vrednosti. Upravičenec mora dokazati, da je bil najem stroškovno najbolj učinkovit način za uporabo opreme. Če bi bili pri drugem načinu (na primer zakupu opreme) stroški nižji (kar dokazuje upravičenec), presežek stroškov ni priznan kot upravičen strošek.
Zakup (lizing)
Upravičen je znesek za zakup, ki ga zakupnik plača zakupodajalcu in je dokazan s potrjenim računom ali knjigovodsko listino enake dokazne vrednosti. Zakupnik mora predvsem dokazati, da je bil zakup stroškovno najbolj učinkovit način za uporabo opreme. Če bi bili pri drugem načinu (na primer najemu opreme) stroški nižji (kar dokazuje upravičenec), presežek stroškov ni priznan kot upravičen strošek.
Investicije v neopredmetena sredstva
Izdatki za nakup in stroški vzdrževanja neopredmetenih sredstev, ki vključujejo nakup nematerialnega premoženja, pridobitev patentov, nakup licenčne programske opreme ali pridobitev drugih neopredmetenih osnovnih sredstev, so upravičeni do sofinanciranja.
F. Posredni stroški v pavšalu (8.1 Pavšalno financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več kategorij stroškov)
Posredni stroški so stroški, ki so povezani z neposrednimi aktivnostmi operacije (investicije, delo) in se izračunajo po ključu, v kolikor niso opredeljeni v pavšalnem znesku po vnaprej določeni metodologiji ali neposredno na podlagi Uredbe št. 1303/2013/EU.
Posredni (operativni) stroški so upravičeni, če temeljijo na resničnih, dejansko plačanih stroških, ki se lahko po ustrezno utemeljeni, pošteni in nepristranski metodi pripišejo izvajanju določene operacije.
Posredni stroški so stroški, ki so povezani z neposrednimi aktivnostmi operacije, in sicer v višini do 15 % vrednosti vseh upravičenih stroškov osebja zaposlenega na projektu.
Primeri upravičenih posrednih stroškov so:
– stroški električne energije;
– stroški porabe kuriv in stroški ogrevanja;
– stroški vode in komunalnih storitev;
– stroški odvoza smeti;
– stroški telefona, faksa in elektronske pošte;
– stroški poštnih in kurirskih storitev;
– amortizacija osnovnih sredstev, ki ni izključno vezana na operacijo;
– stroški potrošnega materiala (pisarniški material, čistilni material in posebni material) in drobnega inventarja, ki se uporablja na operaciji;
– stroški režije, administracije;
– stroški tekočega vzdrževanja;
– stroški najema nepremičnin in opreme;
– zavarovalne premije za objekte in opremo.
G. Davek na dodano vrednost (6.1 Davek na dodano vrednost)
DDV se lahko vključi v finančni načrt kot upravičen strošek le v primeru, da upravičenec nima pravice do odbitka DDV, razen če sredstva kohezijske politike za upravičenca predstavljajo državno pomoč. Obračunani DDV tudi ni upravičen strošek, če upravičenec ne uveljavi pravice do odbitka DDV.
Pri načrtovanju upravičenih stroškov in izdatkov je treba biti pozoren na DDV status. Obstajajo 3 možnosti:
– če je upravičenec identificiran za namene DDV in ima pravico do odbitka celotnega DDV, se DDV ne sme vključiti med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je DDV neupravičen strošek in se mora financirati iz lastnih virov);
– če je upravičenec identificiran za namene DDV in nima pravice do odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je celoten znesek DDV upravičen strošek);
– če je upravičenec identificiran za namene DDV in ima pravico le do delnega odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke le v višini neodbitnega deleža (to pomeni, da je DDV delno upravičen, delno pa neupravičen strošek oziroma izdatek).
13.3. Neupravičeni stroški in izdatki
Neupravičeni stroški in izdatki niso predmet sofinanciranja in jih krije upravičenec oziroma konzorcijski partner sam.
Med neupravičene stroške spadajo:
– obresti na dolgove, pogodbene kazni in kazni iz naslova izgubljenih tožb;
– nakup infrastrukture, nepremičnin in zemljišč;
– stroški v okviru pavšalnega financiranja, če presegajo 15 % vrednosti vseh upravičenih stroškov osebja zaposlenega na projektu;
– nakup rabljene opreme;
– jubilejne nagrade (razen v primeru, če niso zakonsko obvezne za upravičenca);
– letne stimulacije, zavarovalne premije (razen v primeru, če niso zakonsko obvezne za upravičenca), različne bonitete in solidarnostne pomoči ter odpravnine;
– stroški, ki so v preteklosti že bili sofinancirani iz javnih virov oziroma stroški, ki so v času trajanja projekta financirani iz drugih javnih virov;
– stroški, ki ne bodo predvideni v pogodbi o sofinanciranju prijavljenega projekta in
– drugi stroški, ki niso v neposredni povezavi z vsebino ter cilji prijavljenega projekta.
13.4. Dokazila za izkazovanje stroškov in izdatkov
Podrobneje so vrste stroškov, način uveljavljanja upravičenih stroškov in dokazila za izkazovanje stroškov in izdatkov določeni v veljavnih Navodilih organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila.
Dokazovanje upravičenosti stroškov oziroma izdatkov je dolžnost upravičenca.
Podrobneje so upravičeni stroški opredeljeni v veljavnih Navodilih organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila in Navodilih posredniškega organa MZ upravičencem o izvajanju operacij in upravičenih stroških v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020; dostopna na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/evropska_kohezijska_politika/Navodila_posredniskega_organa_Ministrstva_za_zdravje_upravicencem.pdf.
14. Shema in stopnja intenzivnosti ali najvišja dovoljena višina sofinanciranja v skladu s shemo državnih pomoči ali pomoči de minimis: ni relevantno.
15. Razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike
Sredstva na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko: 80,00 %.
Sredstva na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike: 20,00 %.
16. Postopek izbora prijaviteljev
16.1. Način in rok za predložitev vlog za dodelitev sredstev
Rok za oddajo vlog za dodelitev sredstev je 14. 5. 2018 do 12. ure.
Vloga mora prispeti v celoti v enem pisnem izvodu skupaj z vsemi obrazci in v enem elektronskem izvodu na USB ključku, v zaprti ovojnici, opremljeni s Prilogo št. 2 z vidno oznako »Ne odpiraj – prijava na javni razpis za izbor operacij 1. »Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi««, ki je del razpisne dokumentacije, z navedbo polnega naziva in naslova pošiljatelja, na naslov: Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana. V primeru neskladnosti podatkov v tiskani in elektronski obliki se šteje, da je za presojo pomembna tiskana oblika.
Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo do zgoraj določenega roka, ne glede na način dostave, prispele v glavno pisarno Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana, II. nadstropje, soba št. 23.
Vloge v neustrezno označenih in nepravočasno prispelih ovojnicah se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom zavržene in vrnjene prijavitelju.
16.2. Dodatne informacije in obveščanja
Vsa vprašanja za informacije in vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo ali javno objavo morajo biti zahtevana v pisni obliki in poslana na elektronski naslov ministrstva: gp.mz@gov.si. Odgovori se podajajo v pisni obliki na spletni strani ministrstva pod rubriko »Pogoste vsebine za javnost«, »Javne objave«, »Javni razpisi s področja zdravja« v rubriki »Vprašanja in odgovori«. Vsi objavljeni odgovori imajo lahko status dopolnitve razpisne dokumentacije. Vprašanja se smejo postavljati do vključno dne 4. 5. 2018.
Ministrstvo za zdravje bo organiziralo informativno delavnico za potencialne prijavitelje, podatki o tem bodo objavljeni na spletni strani ministrstva: www.mz.gov.si.
16.3. Odpiranje, preverjanje formalne popolnosti prijav in ocenjevanje
Datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev ter postopek in način izbora.
Vloge bo odprla in ocenila komisija za vodenje postopka javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje ministrica za zdravje ali od nje pooblaščena oseba.
V prostorih ministrstva bo potekalo javno odpiranje vlog v prisotnosti članov komisije. Vloge se bodo odpirale 14. 5. 2018 ob 14. uri. Pri odpiranju vlog bo komisija ugotavljala formalno popolnost vlog. Vloga se bo štela kot formalno popolna, če bodo predloženi vsi dokumenti tako, kot je določeno v 16.6 točki te razpisne dokumentacije.
Komisija bo v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge niso popolne. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene.
Izmed vseh prijaviteljev na posameznem vsebinskem sklopu, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bo izbran po en prijavitelj, in sicer tisti, ki bo na podlagi meril zbral najvišje skupno število točk v skladu z 10. točko tega javnega razpisa.
Zavržene bodo vloge, ki ne bodo:
– poslane v roku in na način, ki je določen v 16.1 točki tega javnega razpisa,
– vsebovale vseh dokumentov, kot jih zahteva besedilo tega javnega razpisa in ne bodo dopolnjene v skladu s pozivom za dopolnitev vlog.
Zavrnjene bodo vloge:
– tistih prijaviteljev, ki ne bodo izpolnjevali pogojev iz 8. točke tega javnega razpisa,
– ki bodo v primeru, če bo na posameznem vsebinskem področju podanih več prijav, po številu točk uvrščene na nižje mesto kot ga bodo zasedle ostale prijave.
O izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah bo na podlagi predloga komisije s sklepom odločila ministrica.
Postopek in način izbora je podrobneje opredeljen v 10. točki tega javnega razpisa.
Z izbranimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Vzorec pogodbe in Navodila Ministrstva za zdravje za izvajanje operacij evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, ki jih bo izbrani prijavitelj dolžan spoštovati pri izvajanju operacije, sta sestavni del razpisne dokumentacije.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru prekliče, in sicer z objavo v Uradnem listu RS in na spletnem naslovu: http://www.mz.gov.si/si/pogoste_vsebine_za_javnost/javne_objave/javni_razpisi_s_podrocja_zdravja.
Pred potekom roka za oddajo prijav lahko ministrstvo spremeni razpisno dokumentacijo z izdajo sprememb oziroma dopolnitev. Vsaka taka sprememba oziroma dopolnitev bo sestavni del razpisne dokumentacije in bo objavljena tudi na spletnem naslovu: http://www.mz.gov.si/si/pogoste_vsebine_za_javnost/javne_objave/javni_razpisi_s_podrocja_zdravja.
16.4. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo s sklepom ministrice oziroma pooblaščene osebe o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni od prejema zadnje popolne vloge.
Prijavitelji, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje in merila iz javnega razpisa in jim razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v tridesetih dneh od prejema sklepa ministrstva o (ne)izboru sprožijo upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije.
16.5. Dostopnost razpisne dokumentacije
Razpisna dokumentacija je dosegljiva tudi na spletnem naslovu ministrstva: http://www.mz.gov.si/si/pogoste_vsebine_za_javnost/javne_objave/javni_razpisi_s_podrocja_zdravja/. Omogočen je tudi osebni dvig na Ministrstvu za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana. Za dodatne informacije lahko pišete na elektronski naslov isabelle.querrioux@gov.si ali pokličete Isabelle Querrioux (tel. 01/478-69-66).
16.6. Seznam prijavnih obrazcev in prilog
16.6.1. Prijavni obrazci
Razpisni dokumentaciji so priloženi obrazci, ki morajo biti v celoti izpolnjeni in so sestavni del prijave:
Obrazec št. 1: Osnovni podatki o projektu, prijavitelju in konzorcijskih partnerjih;
Obrazec št. 2: Prijavnica;
Obrazec št. 3: Finančni načrt projekta;
Obrazec št. 4: Izjava prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev;
Obrazec št. 5: Dogovor o sodelovanju;
Obrazec št. 6: Izjava o izvedljivosti kadrovskega načrta.
16.6.2. Priloge, ki so del razpisne dokumentacije
Priloga št. 1: Vzorec pogodbe o sofinanciranju;
Priloga št. 2: Označba prijave;
Priloga št. 3: Konzorcijska pogodba;
Priloga št. 4: Nabor storitev DO;
Priloga št. 5: Potrebna oprema;
Tabela 1: Kohezijski regiji Republike Slovenije.
Navodila posredniškega organa Ministrstva za zdravje upravičencem o izvajanju operacij in upravičenih stroških v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 s prilogami;
Navodila OU o upravičenih stroških za sredstva EKP v obdobju 2014–2020;
Priročnik za uporabo informacijskega sistema e-MA;
Prijavitelji morajo uporabiti izključno obrazce iz razpisne dokumentacije, ki se jih ne sme spreminjati.
17. Pristojnosti, odgovornosti in naloge prijaviteljev, izbranih na javnem razpisu
17.1. Zahteve glede upoštevanja zakona, ki ureja javno naročanje
Upravičenec bo moral pri porabi dodeljenih sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, v kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni v tem zakonu ali pogoji iz Navodil posredniškega organa Ministrstva za zdravje upravičencem o izvajanju operacij in upravičenih stroških v okviru OP 2014–2020 s prilogami za izvajanje operacij EKP v programskem obdobju 2014–2020. V primerih, ko je ocenjena vrednost predmeta naročila brez davka na dodano vrednost nižja od 20.000,00 EUR, mora upravičenec kot naročnik pridobiti več konkurenčnih ponudb (vsaj tri).
17.2. Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki jim morajo zadostiti upravičenci skladno s 115. in 116. členom Uredbe 1303/2013/EU in navodili organa upravljanja.
Upravičenec bo moral pri informiranju in obveščanju javnosti upoštevati 115. in 116. člen Uredbe 1303/2013/EU in veljavna Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin na področju evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila).
Sprejetje financiranja s strani upravičenca pomeni tudi privolitev v vključitev na seznam operacij, ki bo javno objavljen.
17.3. Morebitno dopolnilno financiranje
Dopolnilno financiranje med ESS in ESRR, skladno z 98. členom Uredbe 1303/2013/EU, ni predvideno.
17.4. Zahteve glede hranjenja dokumentacije o operaciji in spremljanja ter evidentiranja operacije
Upravičenec bo dolžan zagotavljati hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo ter zagotavljati vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in nacionalno zakonodajo.
V skladu s 140. členom Uredbe 1303/2013/EU bo moral upravičenec zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije v obdobju dveh let od 31. decembra po predložitvi obračunov Evropski komisiji, ki vsebujejo končne izdatke končane operacije. O natančnem datumu za hrambo dokumentacije bo upravičenec po končani operaciji pisno s strani ministrstva.
Upravičenec bo dolžan voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo in za vsako operacijo posebej, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev in vračljive podpore, za katere pa bo upravičenec dolžan voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo.
17.5. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji nadzornim organom
Upravičenec bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva kot posredniškega organa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa ter drugih nacionalnih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).
Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bo upravičenec omogočil vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije ter rezultate operacije. Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ministrstvo pa lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Upravičenec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
V kolikor se bo v okviru kateregakoli preverjanja s strani nadzornih organov ugotovila nepravilnost pri izvajanju operacije, bodo nadzorni organi skladno z veljavnimi Navodili organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 125. členu Uredbe 1303/2013/EU za programsko obdobje 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila) in Smernicami za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, financiranih s strani Unije v okviru deljenega upravljanja, ki jih izvede komisija zaradi neskladnosti s pravili o javnih naročilih (dostopne na http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/cocof/2013/cocof_13_9527 _annexe_sl.pdf), Smernicami o načelih, merilih in okvirnih lestvicah, ki se morajo uporabljati v zvezi s finančnimi popravki, ki jih komisija izvede v skladu s členoma 99 in 100 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. 7. 2006 oziroma drugimi akti, ki so podlaga za določanje finančnega popravka, določili ustrezne finančne popravke – znižanje sofinanciranja upravičenih stroškov in izdatkov, upravičenec pa bo dolžan neupravičeno izplačana sredstva vrniti.
17.6. Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja v skladu s 7. in 8. členom Uredbe 1303/2013/EU
Upravičenec bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide, med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 7. členom Uredbe 1303/2013/EU ter 7. in 8. členom Uredbe 1304/2013/EU.
Upravičenec bo moral cilje operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe 1303/2013/EU.
17.7. Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti
Oddaja vloge pomeni, da se je prijavitelj seznanil z vsebino javnega razpisa in da se z njo strinja.
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelji morajo pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo domnevalo, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje takšnih podatkov, ki ne smejo biti razkriti oziroma dostopni javnosti.
Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki pokriva varovanje osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU.
17.8. Zahteve glede spremljanja neto prihodkov operacije
Upravičenec bo moral dokumentirano spremljati in prikazovati neto prihodke operacije skladno s 65. členom Uredbe 1303/2013/EU. Prihodke je potrebno evidentirati in spremljati na posebnem stroškovnem mestu ali ustrezni računovodski kodi, zaradi česar bo možen ločen izpis iz računovodskih evidenc. Če se bodo pri izvajanju operacije ustvarili neto prihodki, bo treba za višino ustvarjenih prihodkov znižati upravičene stroške.
Prihodke, ki nastajajo tekom izvajanja operacije, pa je potrebno upoštevati že pri zahtevku za izplačilo, saj se ustvarjeni neto prihodki odbijejo od zahtevanega zneska. Poračun se izvede najkasneje ob predložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo. O neto prihodkih, ki nastajajo med izvajanjem operacije, je upravičenec dolžan poročati sproti, med izvajanjem operacije.
17.9. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov operacije
Upravičenec bo za namen spremljanja in vrednotenja operacije skladno s 27., 54., 96. in 125. členom Uredbe 1303/2013/EU, 5. in 19. členom ter Prilogo I Uredbe 1304/2013/EU dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov operacije. Omejitve glede sprememb operacije morajo biti v skladu z 71. členom Uredbe 1303/2013/EU.
18. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti: v kolikor se ugotovi, da upravičenec ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Če je bilo takšno ravnanje izvedeno namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
19. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije ali da je višina operacije presegla maksimalno dovoljeno stopnjo: dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija. Vrnjeni zneski bodo za upravičenca izgubljeni.
Ministrstvo za zdravje