Uradni list

Številka 83
Uradni list RS, št. 83/2018 z dne 24. 12. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 83/2018 z dne 24. 12. 2018

Kazalo

4068. Akt o odreditvi parlamentarne preiskave izvajanja programa otroške kardiologije ter nesmotrnih in nezakonitih nabav ter upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom na sekundarni ter terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji z namenom oblikovanja predlogov za spremembo zakonodaje in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove pristojnosti ter za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične in drugih odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji, stran 13248.

  
Na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16) ter drugega odstavka 1. člena in drugega odstavka 4. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 33/03) je Državni zbor na seji 20. decembra 2018
O D R E D I L: 
parlamentarno preiskavo izvajanja programa otroške kardiologije ter nesmotrnih in nezakonitih nabav ter upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji z namenom oblikovanja predlogov za spremembo zakonodaje in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove pristojnosti ter za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične in drugih odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji, 
tako, da se:
1. ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah, odgovornih za izvajanje programa otroške kardiologije v Republiki Sloveniji ter za izvajanje nadzora nad programom;
2. ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji, ki naj bi sodelovali pri nepravilnih in škodljivih odločitvah v zvezi z organizacijo ali strokovnostjo delovnega procesa ter kakovostjo in varnostjo dela v programu otroške kardiologije;
3. ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji, zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja rešitev za izvajanje programa otroške kardiologije po objavi celostnega mednarodnega poročila izrednega strokovnega nadzora nad programom otroške srčne kirurgije in naj bi še naprej dopuščali nepravilnosti pri zdravljenju otrok s srčnimi napakami;
4. ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: UKC Ljubljana), zadolženih za izvajanje programa otroške kardiologije ter izvajanje nadzora nad programom, ki naj bi z aktivnim ravnanjem alizaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti po objavi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: KPK) št. 242-1203/2010-186 (03001) v primeru obstoja koruptivnega ravnanja v zvezi s pediatričnim kardiokirurškim programom UKC Ljubljana povzročili neurejeno in za bolnike nevarno delovanje programa otroške kardiologije v UKC Ljubljana;
5. ugotovi, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah s področja izvajanja zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji ter nadzora na področju otroške kardiologije po izvedenih strokovnih nadzorih v programu zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako;
6. ugotovi, zakaj je prišlo do množičnega odhoda strokovnega kadra s področja zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako iz ustanov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji;
7. ugotovi smotrnost ustanovitve javnega zdravstvenega zavoda Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (v nadaljnjem besedilu: NIOSB), ki v letu dni ni začel z rednim delovanjem, kljub sklepu Vlade RS, s katerim je določila, da se zaradi razmer na področju izvajanja dejavnosti obravnave otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja do ureditve razmer v UKC Ljubljana, Center za obravnavo otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja, oblikuje kot samostojni javni zdravstveni zavod;
8. ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, vpletenih v nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala za upravljavske odločitve, ki so pripeljale do nesmotrnih in nezakonitih nabav;
9. ugotovi, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji, povezanih z nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja in za odločitve, ki so pripeljale do nesmotrnih in nezakonitih nabav;
10. ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, vpletenih v upravljavske odločitve na področju upravljanja z medicinsko opremo zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja;
11. ugotovi, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji, povezanih z upravljanjem z medicinsko opremo zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja.
Namen parlamentarne preiskave je: 
Problematika neučinkovitosti zdravstvenega sistema se kaže v nepravilni organizaciji mreže zdravstvenih storitev ali ožje gledano v nepravilni organizaciji zdravstvene dejavnosti. Klasičen primer neprimerne organizacije zdravstvene dejavnosti je primer delovanja programa otroške kardiologije v Republiki Sloveniji.
Z ekonomskega vidika pa lahko rečemo, da je učinkovito zdravstvo tisto, ki razpoložljiva finančna in druga sredstva uporabi z največjim možnim izplenom za zdravje ljudi oziroma javno zdravstvo. Neučinkovitost se na drugi strani kaže v nakupih dražjih naprav, s katerimi se zaradi različnih dejavnikov ne doseže višjega nivoja zdravstvene oskrbe, kot s finančno ugodnejšimi napravami, v slabem upravljanju z medicinsko opremo in v negospodarnosti pri nabavah zdravstvenega materiala.
1. V Republiki Sloveniji je bil UKC Ljubljana včasih spoštovan center za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Dogodki v zadnjem dobrem desetletju pa so pripeljali do odhoda slovenskih strokovnjakov s tega področja in posledično do zloma samega programa. Tudi ideja, da bodo tuji strokovnjaki izobrazili domače kirurge, ostaja neuresničena že več kot desetletje.
2. Septembra 2007 je UKC Ljubljana zapustil slovaški otroški srčni kirurg, ki je v UKC Ljubljana delal dve leti. S tem je UKC Ljubljana ostal brez svojega otroškega srčnega kirurga, a je vodstvo kljub vsemu zatrjevalo, da bodo za otroke skrbeli kirurgi kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja v sodelovanju z vrhunskimi tujimi strokovnjaki iz tujine. Predvideno je tudi bilo, da bodo domači kirurgi polno usposobljeni za otroške srčne kirurge najpozneje v letu in pol.
3. V decembru 2007 je v Ljubljano na povabilo UKC Ljubljana prispel izraelski otroški srčni kirurg. Prvo operacijo je izvedel ob asistenci slovenskega kirurga, ki naj bi se kasneje izobraževal in usposobil za samostojno delo pod okriljem izraelskega otroškega srčnega kirurga. Pogodbo so sklenili za vsaj dve leti z možnostjo podaljšanja do pet let, dokler se slovenski zdravniki dovolj ne usposobijo.
4. Januarja 2012 je javnost razburil podatek, da je UKC Ljubljana tujemu otroškemu srčnemu kirurgu v štirih letih za operacije izplačal skoraj 1,264 milijona evrov bruto avtorskih honorarjev. Takratni generalni direktor UKC Ljubljana mag. Simon Vrhunec pa je poudaril, da so v pogajanjih s tujim zdravnikom v teh letih dosegli pomembno znižanje cene in cene njegovih storitev prepolovili.
5. Januarja 2012 naj bi takratna strokovna direktorica UKC Ljubljana Brigita Drnovšek Olup, dr. med. spec., napovedala mediacijo med zaposlenimi, potem ko je eden od mladih kirurgov odpovedal operacijo zaradi medijskega pritiska in notranjih sporov. Mediacija ni bila izvedena. Februarja istega leta je v UKC Ljubljana stekel strokovni nadzor nad programom operacij prirojenih srčnih napak pri otrocih, imenovali pa so komisijo za nadzor nad izobraževanjem dveh srčno – žilnih kirurgov. Septembra je UKC Ljubljana zapustil slovenski zdravnik, ki se je izobraževal pod okriljem izraelskega srčnega kirurga, po njegovih besedah zato, ker se mu je onemogočalo strokovno delo in izobraževanje.
6. Januarja 2013 je notranji strokovni nadzor zaradi smrtnega primera pokazal na več sistemskih pomanjkljivosti, v poročilu pa je bilo navedenih tudi 16 priporočil za izboljšave pri odkrivanju in obravnavi otrok s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana. Zato je moralo vodstvo UKC Ljubljana tedanjemu ministru za zdravje Tomažu Gantarju pripraviti seznam odgovornih za to, da področje srčne kirurgije otrok v UKC Ljubljana še vedno ni ustrezno urejeno. Tedanji minister za zdravje Tomaž Gantar s poročilom ni bil zadovoljen. Po njegovem mnenju naj bi bil vzrok za takšno stanje »v osebnih interesih nekaterih, ki so vključeni v to zgodbo«. Z UKC Ljubljana so se dogovorili, da bodo imenovali koordinatorja oziroma vodjo programa.
7. Maja 2013 je KPK izdala Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja odgovornih oseb Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pri izvajanju pediatričnega kardiokirurškega programa, št. 242-1203/2010-186 (03001) (v nadaljevanju: Ugotovitve). V njih so zapisali, da je mag. Darinka Miklavčič, kot takratna generalna direktorica in s tem odgovorna oseba UKC Ljubljana v času od oktobra 2007 do prenehanja pooblastila za zastopanje pravne osebe avgusta 2009 kršila dolžno ravnanje najmanj s tem, ko je z izraelskim zdravnikom sklenila tri avtorske pogodbe za delo, ki ga skladno s 5. odstavkom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ni bilo mogoče šteti za avtorsko delo, čeprav je bila seznanjena s tem, da bi bilo glede na naravo dela treba z njim skleniti podjemno pogodbo skladno s 619. členom Obligacijskega zakonika.
8. V istih Ugotovitvah je KPK zapisala, da je enako kršitev izvedel mag. Simon Vrhunec kot generalni direktor, ko je z izraelskim zdravnikom sklenil avtorsko pogodbo za obdobje od januarja 2010 do konca decembra 2010.
9. Mag. Darinka Miklavčič in mag. Simon Vrhunec naj bi po ugotovitvah KPK tudi vedela, da izraelski zdravnik nima ustrezne licence in dovoljenja za delo, vendar sta kljub temu dopustila, da za UKC Ljubljana opravlja delo, za katero je bila skladno z veljavno zakonodajo, in sicer 10. členom Zakona o zdravniški službi ter 8. členom v zvezi s 4. členom Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, zahtevana predhodna pridobitev licence ter dovoljenja za delo.
10. Za ta dejanja ni nikoli nihče kazensko ali drugače odgovarjal. Na ugotovitve KPK so članice in člani strokovnega sveta UKC Ljubljana poslali Odziv strokovnega sveta UKC Ljubljana, v katerem so med drugim zapisali, da so prepričani, da se v navedenem primeru ni nihče osebno okoristil, niti oba generalna direktorja in niti ne zdravnik. Strokovni svet je ocenil, da je vodstvo UKC Ljubljana delovalo v korist malih pacientov, njihovih staršev in zavoda UKC Ljubljana.
11. Zdravniška zbornica Slovenije je v juliju 2013 na podlagi zahteve Ministrstva za zdravje oziroma takratnega ministra Gantarja imenovala mednarodno komisijo, ki je opravila celostni nadzor za izvajanje zdravniške dejavnosti otroške kirurgije v UKC Ljubljana za obdobje 2007–2014. Komisijo so sestavljali prof. dr. Igor Gregorič, specialist kardiotorakalne kirurgije, prof. dr. Tjark Ebels, specialist kardiotorakalne kirurgije, prof. dr. Mark Hazekamp, specialist kardiotorakalne kirurgije, prof. dr. Metka Derganc, specialistka pediatrije in izr. prof. dr. Andrej Robida, specialist pediatrije. V času med 11. in 13. julijem 2013 so bili člani komisije fizično prisotni v UKC Ljubljana, ko so opravili tudi intervjuje z nekaterimi zaposlenimi, nato pa je komisija z delom nadaljevala dopisno. Vodstvo UKC Ljubljana je večkrat zaprosila za dodatne podatke, jih analizirala, itd. Komisija je z delom končala 9. julija 2015 z izdajo Poročila o presoji za obdobje 2007–2014.
12. V omenjenem poročilu o presoji je komisija zapisala naslednje ključne ugotovitve: majhno število kirurških posegov na leto v dejavnosti srčne kirurgije v Ljubljani, pomanjkanje zanesljivega vnosa podatkov v register EACTS (European Association for Cardio-Thoracic Surgery) in pomembna odstopanja od mednarodnih objavljenih smernic in standardov oskrbe v srčni kirurgiji z vprašljivimi rezultati kirurških posegov.
13. Ker je sodelovanje med vsemi službami, ki skrbijo za otroke s prirojenimi srčnimi napakami, ključnega pomena za uspešno zdravljenje in oskrbo, je zaskrbljujoče navajanje v poročilu, da je v okviru programa otroške kardiologije prihajalo do pomanjkanja sodelovanja med posameznimi oddelki, kar se je razširjalo tudi na zdravstveno osebje.
14. Po mnenju mednarodne komisije pogodbeno zaposleni tuji otroški kirurg ni izpolnjeval vseh pogodbenih obveznosti v smislu vodenja in usposabljanja mlajših kirurgov. Ko glavni kirurg ni bil prisoten v Sloveniji, je v obdobju od leta 2007 do leta 2009 celotno službo vodil neizkušeni specialist. Do leta 2013 pa naj bi celotno službo vodil premalo usposobljeni in neizkušeni mlajši kirurg. To naj bi pripeljalo do nezadovoljstva kardiologov in zdravnikov intenzivne terapije.
15. Uprava naj bi bila večkrat obveščena o odstopanjih od mednarodnih objavljenih smernic in standardov oskrbe v otroški kardiologiji. Ukrepov za izboljšanje stanja v programu otroške kardiologije pa vsaj do zaključka dela mednarodne komisije ni bilo zaznati.
16. Osem intenzivistov in dva kardiologa, ki so sodelovali v programu otroške kardiologije, je v novembru in decembru 2013 na komisijo za medicinsko etiko podalo vlogo za uveljavljanje ugovora vesti glede sodelovanja v programu. Opozorili so na nesprejemljive razmere v programu otroške kardiologije, ki so pripeljale do nizke kakovosti izvajanja programa in samega zdravljenja otrok.
17. V juniju 2017 je v javnost prišla informacija o domnevno napačnih diagnozah več deset bolnikov. Nekdanja strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Marija Pfeifer je takrat povedala, da naj bi eden izmed zdravnikov več bolnikov vodil pod neustrezno diagnozo. Na podlagi navedb takratne strokovne direktorice UKC Ljubljana prof. dr. Marije Pfeifer je bila na zahtevo Ministrstva za zdravstvo v oktobru 2017 v UKC Ljubljana opravljena revizija v zvezi s temi pacienti, ki je predhodne ugotovitve domačih zdravnikov, ki jih je v juniju 2017 navedla Pfeiferjeva, v celoti potrdila. Revizijo je opravil prof. MUDr. Jan Janoušek, Ph.D. iz Prage. Poročilo je bilo UKC Ljubljana predano 16. oktobra 2017. Vloženi sta bili dve tožbi. Tedanja strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Marija Pfeifer je vložila tudi kazensko ovadbo zaradi malomarnega zdravljenja enega izmed zdravnikov. Zoper takratnega strokovnega direktorja Pediatrične klinike UKC Ljubljana prof. dr. Rajka Kendo pa je takratno vodstvo UKC Ljubljana podalo predlog za razrešitev zaradi objektivne odgovornosti za stanje na kliniki, vendar so kmalu po tem razrešitev, tudi po posredovanju nekdanje ministrice Milojke Kolar Celarc, umaknili.
18. Strokovno vodenje pediatrične klinike je prevzela doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., ki pa se je ves čas soočala s številnimi težavami, predvsem s tem, kako zagotoviti normalne obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Svoj odstop je podala že oktobra 2017, dokončno pa je mesto strokovne direktorice zapustila 21. junija 2018.
19. UKC Ljubljana je 1. novembra 2017 z univerzitetno bolnišnico Motol v Pragi sklenil polletno pogodbo o vzpostavitvi programa otroške srčne kirurgije, s čimer so zagotovili prisotnost čeških otroških srčnih kirurgov v Ljubljani pet dni v tednu. Predvideno je bilo, da bi center za otroške srčne bolezni samostojno v Ljubljani začel delovati v roku treh do petih let. V začetku novembra 2017 sta program otroške srčne kirurgije zapustila še zadnja slovenska kirurga, ki sta se izobraževala za otroška srčna kirurga. V začetku letu 2018 je prišlo še do odpovedi delovnega razmerja s strani zdravnikov na Oddelku otroške intenzivne terapije. Ker UKC Ljubljana zaradi odhoda ključnih strokovnjakov s področja naj ne bi več izpolnjeval pogojev sodelovanja s praškim centrom, so Čehi po pol leta prekinili sodelovanje. Od maja 2018 naj bi UKC Ljubljana sodeloval le s posameznimi češkimi kirurgi, ki občasno prihajajo v Ljubljano.
20. V začetku maja 2018 so v UKC Ljubljana dali odpoved še trije otroški kardiologi. Kot razlog za odhod so navedli, da se z načinom dela, ki se je vzpostavil po 1. maju 2018, UKC Ljubljana vrača na način dela, kot je bil v veljavi v obdobju sodelovanja z izraelskim otroškim kirurgom in za katerega je mednarodna komisija ugotovila, da je strokovno neprimeren in nevaren za bolnike. Maja 2018 je generalni direktor UKC Ljubljana na 45. nujni seji Odbora za zdravstvo v Državnem zboru dejal in javno priznal, da gre pri programu za otroško kardiologijo za nacionalni problem: »Uvodoma bi želel povedati, da problem, ki se pojavlja na otroški srčni kardiologiji, intenzivi in kirurgiji je zelo velik problem, je nacionalni problem s katerim se vodstvo Kliničnega centra praktično ukvarja že od nastopa svojega mandata, verjetno se zelo dobro spomnite kakšne težave so bile v začetku leta praktično v popolnem razpadu tudi otroške intenzive, ki se nekako v senci težav otroške kirurgije in kardiologije prav tako razpadala vsa ta leta in dokončno razpadla v mesecu februarju.«.
21. V začetku novembra 2017 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep št. 16100-1/2017/4, da se zaradi razmer na področju izvajanja dejavnosti obravnave otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja do ureditve razmer v UKC Ljubljana oblikuje NIOSB kot samostojni javni zdravstveni zavod. V navedenem sklepu je Vlada Republike Slovenije Ministrstvu za zdravje tudi naložila, da nemudoma oziroma v najkrajšem možnem času pripravi vse potrebno za vzpostavitev javnega zdravstvenega zavoda NIOSB.
22. Tako je Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za zdravje s sklepom št. 01403-44/2017-3 z dne 21. decembra 2017 ustanovila javni zdravstveni zavod NIOSB. NIOSB je bil ustanovljen na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) ter 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13 in 88/16 – ZdZPZD). Vlada Republike Slovenije je v navedenem sklepu določila tudi dejavnost, ki jo zavod opravlja, organe zavoda in iz proračuna Republike Slovenije zagotovila potrebna zagonska sredstva za vzpostavitev delovanja NIOSB. S sklepom Vlade Republike Slovenije št. 01403-44/2017/9 z dne 26. februarja 2018 je Vlada Republike Slovenije odločila o spremembi dejavnosti, ki se nanaša na drugje razvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje. V skladu s sklepom o ustanovitvi je bil NIOSB vpisan v sodni register 5. marca 2018.
23. Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni št. 01403-44/2017/14 z dne 5. aprila 2018, s katerim je opredelila, da ekonomsko-finančno dejavnost, nabavno dejavnost, kadrovsko-pravno dejavnost, tehnično-vzdrževalno dejavnost, dejavnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije in druge dejavnosti, ki so potrebne za izvajanje zdravstvene dejavnosti obravnave pacientov s prirojeno srčno hibo ter otrok z drugimi obolenji srca in ožilja na podlagi pogodbe z zavodom zagotavlja UKC Ljubljana.
24. Po besedah predstavnikov Ministrstva za zdravje je bilo predvideno, da bo NIOSB začel delovati do 1. maja 2018, a se je ta datum večkrat zamaknil in NIOSB še danes ne deluje. Sprva je bila za direktorico imenovana Aleksandra Stjepanović Vračar, s 16. junijem je vodenje kot vršilec dolžnosti prevzel Brane Dobnikar.
25. Nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje dr. Ana Medved je na 45. nujni seji Odbora za zdravstvo v Državnem zboru maja 2018 pojasnila, kako je ministrstvo uredilo neurejene razmere: »Se pravi v sklepu Vlade 21. 12. 2017 je bilo zapisano konkretno v ustanovnem aktu NIOSB, da začne ta zavod delovati do 1. julija letos, in s 1. julijem letos bo pričel delovati. Konkretno, prostori, oprema, dokumenti, konkretno. Torej skladno z aktom o ustanovitvi je bil NIOSB vpisan v sodni register dne 5. 3. 2018. S tem dnem se je zaposlila kot v.d. direktorice dr. Aleksandra Stjepanovič Vračar in je vršilka dolžnosti direktorja tega javnega zdravstvenega zavoda najkasneje do 19. 7. 2018. Izbrani so prostori v okviru UKC Ljubljana. Natančno so to prostori v predelu oddelka za kardiologijo oziroma službe za kardiologijo, en del intenzivne terapije, en del intenzivne nege kirurških operativnih strok, ki pač sprejema otroke. Pripravljeni so prostorski načrti za NIOSB z ocenami investicij za ureditev prostora in inštalacij, ker bomo pač en del intenzivne nege prestavili na službo za kardiologijo, da bomo lahko kadre bolj, bom rekla, efektivno razporedili. Določena je potrebna oprema, izbrani so tudi že pač, potrebno bo opraviti nekaj dodatnih nakupov in se že tukaj v bistvu potekajo investicijski načrti za nakup te dodatne opreme. Potekajo aktivnosti nadgradnje in prilagoditve informacijskega sistema. Odprt je seveda račun. Pripravljen je delovni program NIOSB, na podlagi katerega potekajo dogovori z Zavodom za zdravstveno zavarovanje za pogodbeno razmerje in financiranje dejavnosti, kajti ta dejavnost se bo oddvojila od UKC Ljubljana in prenesla na program NIOSB. Pripravljen je tudi osnutek finančnega načrta za leto 2018.«.
26. Po besedah nekdanje državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje dr. Ane Medved je bilo delovanje NIOSB optimalno načrtovano in tudi v celoti pripravljeno na delovanje s 1. julijem 2018.
27. Julija 2018 pa je ministrstvo na svoji spletni strani zapisalo: »...NIOSB je že zaposlil nosilce zdravstvene dejavnosti. Nadaljeval bo z zaposlovanjem zdravnikov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja, ki je potrebno za kakovostno in varno delovanje. NIOSB je javni zdravstveni zavod, zato bodo veljala enaka pravila kot v ostalih javnih zdravstvenih zavodih. Pravice delavcev ne bodo ogrožene. Posamezni strokovnjaki bodo delali tudi po podjemnih pogodbah, vendar le dokler NIOSB ne bo imel dovolj lastnih kadrov za varno in kakovostno obravnavo bolnikov. Dnevni honorarji so primerljivi s honorarji zdravnikov, ki prihajajo iz Prage. Priznani strokovnjaki iz tujine trenutno, preko NIOSB pomagajo UKC LJ, saj UKC LJ nima dovolj svojih strokovnjakov, da bi lahko zagotavljal varno in kakovostno obravnavo otrok. Veseli smo in verjamemo, da so zadovoljni tudi člani podpisanih sindikatov, da je zdravnik iz Španije, ki ga je NIOSB v skrbi za varno obravnavo otrok »posodil« UKC Ljubljana, s privolitvijo staršev uspešno operiral otroka, ki se je rodil s prirojeno srčno napako. Kot smo že večkrat poudarili, bomo v NIOSB s pomočjo tujih strokovnjakov ne samo zagotovili varne in kakovostne obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami, pač pa izobrazili zadostno število domačih strokovnjakov, da bodo poskrbeli za otroke rojene v Sloveniji in v širši regiji. Ko bo NIOSB deloval v skladu z mednarodnimi smernicami kakovosti in varne obravnave pacientov in ko bo primerno kadrovsko ter organizacijsko urejen, bo potreben razmislek ali ga je smiselno priključiti UKC Ljubljana...«.
28. V avgustu 2018 smo v izjavah odgovornih na NIOSB zasledili informacije, da bodo že dogovorjene prihode tujih zdravnikov v UKC Ljubljana prestavili do prevzema celotnega programa zdravljenja otrok s srčnimi obolenji in s prirojenimi srčnimi napakami na NIOSB. Predsednik sveta NIOSB prof. dr. Igor Gregorič je za STA 13. avgusta 2018 dejal, da NIOSB za sedaj še ne opravlja nikakršne dejavnosti, zato ni mogoče govoriti o koliziji dveh programov in dodal: »Mi danes še ne govorimo o optimalnem programu NIOSB, ker NIOSB programa ne izvaja.«. Povedal je še, da ko bo NIOSB prevzel program, bo vsekakor optimalno organiziran.
29. Pri delovanju NIOSB naj bi se zapletlo že pri prenosu opreme in kadrov iz UKC Ljubljana na NIOSB. Kot so povedali v UKC Ljubljana, naj bi s tem, ko bi določene kadre in opremo odstopili inštitutu, nedopustno ogrozili zdravljenje drugih otrok. Ker prenosa programa ni bilo, je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) zavrnil financiranje NIOSB za leto 2018.
30. V Državnem zboru je 16. novembra 2017 potekala 2. nujna seja Odbora za zdravstvo, kjer je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med. povedala, da se Ministrstvo za zdravje, v njihovem imenu konkretno državna sekretarka dr. Ana Medved, ni odločilo za ugotavljanje odgovornosti v UKC Ljubljana za slabo stanje v programu otroške kardiologije, čeprav so to zahtevali tudi zdravniki, ki so še vedno delovali v programu. Prav tako se Ministrstvo za zdravje do tistega trenutka še ni odzvalo na pobudo Zdravniške zbornice po sistemskem nadzoru nad delovanjem NIOSB. Čebašek Travnikova je na seji dejala: »No, in ob spremljanju dogajanja za NIOSB pa smo v zbornici naleteli na različna vprašanja okrog zaposlovanja zdravnikov, na katera doslej nismo dobili odgovorov. Bom rekla, točka 1 bo, zdravniki s tujine. Tu gre za skoraj neverjetne zaplete, o katerih imamo v zbornici zbrane veliko dokumentacije. Zaradi nepopolnih vlog, teh zdravnikov nismo mogli vpisati v register in jih še zdaj nismo in, kot smo lahko izvedeli iz medijev, je Ministrstvo za zdravje iskalo njihove licence oziroma dokumente v ZDA šele takrat, ko so oni že bili v Ljubljani. Njihov obisk ni bil napovedan, kaj šele da bi ga v UKC lahko pripravili. Še nekaj zapletov je bilo, pa ne bom šla v podrobnosti. Zdaj, tudi pri slovenskih zdravnikih in NIOSB ni šlo vse gladko. Mi smo ministrstvo opozorili, da je zaposlitev enega zdravnika v neskladju s pridobljenimi kompetencami, za zaposlitev drugega pa ni bilo pogodbe, da je zaposlen v NIOSB. Na naše pripombe doslej z ministrstva nismo dobili odgovora, ampak ker NIOSB ne deluje, to ni tako hudo. V primeru delovanja pa bo treba te napake odpraviti.«.
31. Zagonska sredstva za NIOSB v višini 165.500 evrov naj bi bila v celoti porabljena za stroške dela (plače in regres za leto 2018) ter za stroške blaga, materiala in storitev (predvsem za storitve svetovanja tujih strokovnjakov, stroške letalskega in domačega prevoza ter stroške njihove nastanitve, upravne takse in podobne manjše stroške). Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 41012-54/2018/3 z dne 30. 8. 2018 odločila, da iz naslova ustanoviteljskih obveznosti za delovanje NIOSB zagotovi dodatna sredstva v višini 1.703.273 evrov iz državnega proračuna Republike Slovenije. Ker so podatki s strani Ministrstva za zdravje in NIOSB skopi oziroma v nekaterih izjavah tudi kontradiktorni, se pojavlja vprašanje smotrnosti porabe proračunskega denarja.
32. NIOSB se je tudi prijavil na javni razpis ZZZS za izvajanje programa zdravstvenih storitev, ki je bil odprt do 31. avgusta 2018. Po besedah direktorja ZZZS Marjana Sušlja na 2. nujni seji Odbora za zdravstvo v Državnem zboru 16. novembra 2018, NIOSB ne razpolaga s prostorskimi, kadrovskimi, organizacijskimi in drugimi kapacitetami, ki bi omogočile uspešno rešitev prijave na razpis za izvajanje programa zdravstvenih storitev. Tako ima ZZZS sklenjeno le eno pogodbo za izvajanje dejavnosti otroške kardiologije, in sicer z UKC Ljubljana.
33. Računsko sodišče je 30. januarja 2018 izdalo Revizijsko poročilo Pravilnost nabave medicinske opreme in zdravstvenega materiala ter učinkovitost pridobivanja in upravljanja z medicinsko opremo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (v nadaljevanju: Poročilo), v katerem je podalo negativno mnenje glede nabave medicinske opreme in zdravstvenega materiala v UKC Ljubljana in negativno mnenje glede upravljanja z medicinsko opremo v UKC Ljubljana.
34. Cilja revizije sta bila izrek mnenja o pravilnosti dela poslovanja, ki se nanaša na nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala (brez zdravil), ter izrek mnenja o učinkovitosti UKC Ljubljana pri pridobivanju in upravljanju z medicinsko opremo v letih 2014 in 2015.
35. Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja UKC Ljubljana izreklo negativno mnenje, ker je ugotovilo pomembne kršitve Zakona o javnem naročanju. UKC Ljubljana pri naročanju zdravstvenega materiala in medicinske opreme dobaviteljev zdravstvenega materiala v vrednosti 69.443.786 evrov ter dobaviteljev medicinske opreme v vrednosti 121.915 evrov ni izbral na podlagi predhodno izvedenih postopkov javnega naročanja. V štirih postopkih oddaje javnih naročil v skupni vrednosti 318.497 evrov so bile ugotovljene kršitve Zakona o javnem naročanju, ker UKC Ljubljana v dveh postopkih ni izločil nepopolnih ponudb, v enem postopku pa je izločil popolno ponudbo, poleg tega v enem postopku ni izkazal, da strokovne zahteve izpolnjuje le ponudba dobavitelja, ki je bil povabljen k pogajanjem.
36. Pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil so bile ugotovljene še kršitve internih aktov glede priprave in sprejetja terminskih aktov, poročanja o razlogih za odmike od terminskih načrtov, poročanja o razlogih za prejem ene ponudbe ter pogojev za izvedbo postopka javnega naročanja. Računov za opravljene dobave zdravstvenega materiala ter medicinske opreme UKC Ljubljana ni plačeval v predpisanem roku. Pomanjkljivosti notranjih kontrol pa so se pokazale pri plačevanju računov za nabavo zdravstvenega materiala po cenah, ki niso imele podlage v sklenjenih pogodbah, zato je UKC Ljubljana dobaviteljem preplačal dobave za najmanj 10.598 evrov.
37. Računsko sodišče v svojem Poročilu meni, da je bil UKC Ljubljana v letih 2014 in 2015 pri pridobivanju in upravljanju z medicinsko opremo neučinkovit. Pri načrtovanju nabav medicinske opreme ni ugotavljal potreb za daljše obdobje in ni pripravil strategije ter večletnih operativnih načrtov. Kriteriji in pogoji, upoštevani za uvrstitev posamezne opreme v letni načrt nabav na ravni zavoda, niso bili izkazani. UKC Ljubljana ni imel izdelanih tehničnih zahtev medicinske opreme, ki bi bila primerna za uporabo. Komisija za standarde, ki naj bi določala, pregledovala in obnavljala minimalne standarde, merila in kriterije za posamezno vsebinsko področje nabav, ki jih morajo izpolnjevati blago, storitve ali gradnje za potrebe UKC Ljubljana, v nasprotju z določbami internih aktov ni delovala.
38. Tudi za donirano in tujo medicinsko opremo, prevzeto v uporabo, UKC Ljubljana ni imel izdelanih enotnih usmeritev o tem, kdo in na kakšen način določa strokovne standarde, ki jih mora medicinska oprema ob izbiri in sprejemu v uporabo UKC Ljubljana izpolnjevati.
39. Prav tako ni imel vzpostavljenega ustreznega sistema za spremljanje iztrošenosti medicinske opreme kot podlago za učinkovito načrtovanje novih nabav. Pred pričetkom postopkov javnega naročanja medicinske opreme je UKC Ljubljana izvedel analizo trga, k čemur ga je zavezoval tudi interni akt. Nabavljena je bila le oprema, ki je bila predhodno predvidena v potrjenem načrtu nabav in so bila zanjo zagotovljena sredstva, v nobenem od internih aktov pa ni bil določen način oziroma proces pridobivanja donirane in tuje medicinske opreme. Pri več kot tretjini naročil medicinske opreme je bila pogodba sklenjena več kot šest mesecev kasneje, kot je predvideval terminski načrt, predvsem zaradi zamud v fazi oblikovanja kriterijev, analize prejetih ponudb ter naknadnih sprememb odločitev. Kadar je na trgu obstajal le en ponudnik medicinske opreme, UKC Ljubljana ni ponovno proučil strokovnih kriterijev ter ustreznosti uporabljene vrste postopkov javnega naročanja, s čimer bi lahko pospešil izvedbo javnih naročil.
40. Pred prevzemom donirane in tuje medicinske opreme v uporabo ni ugotavljal, ali opremo dejansko potrebuje, ni ugotavljal, s kakšnim namenom (motivom) so mu lastniki želeli opremo predati v uporabo ter ni analiziral ali izkazal stroškovne upravičenosti prevzema donirane ali tuje medicinske opreme v uporabo. Način sprejemanja, označevanja ter evidentiranja donirane in tuje medicinske opreme v uporabi ni bil ustrezen. UKC Ljubljana ni vsak trenutek in na enem mestu zagotavljal podatka o številu in vrsti medicinske opreme, s katero je razpolagal, zato ni obvladoval celotnih stroškov poslovanja, ki jih je uporaba opreme povzročala, pomanjkljivo evidentiranje pa je vplivalo tudi na ustreznost načrtovanja potrebne medicinske opreme. Ker ni razpolagal s podatkom o tem, katera tuja medicinska oprema je bila sprejeta v uporabo, tudi izvedba popisa tuje opreme ni omogočala izpolnitve namena popisa medicinske opreme. Prav tako s sestavo komisij za popis tuje opreme UKC Ljubljana ni zagotavljal objektivnega popisa tuje medicinske opreme. UKC Ljubljana tudi ni vedno zagotavljal, da je bila izločena le medicinska oprema, ki ni bila več uporabna. Učinkovitost izrabe medicinske opreme je spremljal le za nekaj vrst aparatur, posebne evidence o iztrošenosti posameznega kosa medicinske opreme ni vodil, prav tako ni vodil podatkov o skupnih stroških vzdrževanja po posamezni aparaturi niti evidence medicinske opreme, s katero bi spremljal celotne stroške, povezane z njeno uporabo, torej stroške materiala, vzdrževanja ter rezervnih delov.
Tako naj bo parlamentarna preiskava usmerjena na tri ključna področja, ki delajo zdravstveni sistem neučinkovit: nepravilna organizacija zdravstvene dejavnosti, nepravilnosti pri nabavah medicinske opreme in zdravstvenega materiala ter področje upravljanja z medicinsko opremo.
Namen te parlamentarne preiskave je torej:
1. Ugotoviti, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah, odgovornih za izvajanje programa otroške kardiologije v Republiki Sloveniji ter za izvajanje nadzora nad programom.
2. Ugotoviti morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji, ki naj bi sodelovali pri nepravilnih in škodljivih odločitvah v zvezi z organizacijo ali strokovnostjo delovnega procesa ter kakovostjo in varnostjo dela v programu otroške kardiologije.
3. Ugotoviti morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji, zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja rešitev za izvajanje programa otroške kardiologije po objavi celostnega mednarodnega poročila izrednega strokovnega nadzora nad programom otroške srčne kirurgije in naj bi še naprej dopuščali nepravilnosti pri zdravljenju otrok s srčnimi napakami.
4. Ugotovi, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v UKC Ljubljana, zadolženih za izvajanje programa otroške kardiologije ter izvajanje nadzora nad programom, ki naj bi z aktivnim ravnanjem alizaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti po objavi ugotovitev KPK št. 242-1203/2010-186 (03001) v primeru obstoja koruptivnega ravnanja v zvezi s pediatričnim kardiokirurškim programom UKC Ljubljana povzročili neurejeno in za bolnike nevarno delovanje programa otroške kardiologije v UKC Ljubljana.
5. Ugotoviti, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah s področja izvajanja zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji ter nadzora na področju otroške kardiologije po izvedenih strokovnih nadzorih v programu zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako.
6. Ugotoviti, kakšni so razlogi, da je prišlo do množičnega odhoda strokovnega kadra s področja zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako iz ustanov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji.
7. Ugotoviti, ali je bila ustanovitev javnega zdravstvenega zavoda NIOSB, ki v letu dni ni začel z rednim delovanjem, kljub sklepu Vlade RS, s katerim je odločila, da se zaradi razmer na področju izvajanja dejavnosti obravnave otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja do ureditve razmer v UKC Ljubljana, Center za obravnavo otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja, oblikuje kot samostojni javni zdravstveni zavod, smotrna.
8. Ugotoviti morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, vpletenih v nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala za upravljavske odločitve, ki so pripeljale do nesmotrnih in nezakonitih nabav.
9. Ugotoviti, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji, povezanih z nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja in za odločitve, ki so pripeljale do nesmotrnih in nezakonitih nabav.
10. Ugotoviti, kolikšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, vpletenih v upravljavske odločitve na področju upravljanja z medicinsko opremo zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja.
11. Ugotoviti morebitno odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji, povezanih z upravljanjem z medicinsko opremo zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja.
Obseg parlamentarne preiskave je:
1. Preiskava naj zajame domnevne nepravilnosti pri izvajanju programa otroške kardiologije v Republiki Sloveniji in primere opustitve dolžnega ravnanja nosilcev javnih funkcij, ki so privedli do neurejenega, okrnjenega in za bolnike nevarnega delovanja programa otroške kardiologije v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji.
2. Preiskava naj ugotovi ozadje in morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij ter odgovornost nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji ter nadzor nad njo, ki naj bi z aktivnim ravnanjem ter opustitvijo dolžnega ravnanja privedli do nepravilnih in škodljivih odločitev v zvezi z organizacijo ali strokovnostjo delovnega procesa ter kakovostjo in varnostjo dela v programu otroške kardiologije v Republiki Sloveniji.
3. Preiskava naj ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji, zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja rešitev za izvajanje programa otroške kardiologije po objavi celostnega mednarodnega poročila izrednega strokovnega nadzora nad programom otroške srčne kirurgije in naj bi še naprej dopuščali nepravilnosti pri zdravljenju otrok s prirojenimi srčnimi napakami, v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost otroške kardiologije v Republiki Sloveniji.
4. Prav tako naj preiskava ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v UKC Ljubljana, zadolženih za izvajanje programa otroške kardiologije ter nadzora pri tem, ki naj bi z aktivnim ravnanjem ter zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti po objavi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije št. 242-1203/2010-186 (03001) v primeru obstoja koruptivnega ravnanja v zvezi z otroškim kardiokirurškim programom UKC Ljubljana povzročili neurejeno in za bolnike nevarno delovanje programa otroške kardiologije v UKC Ljubljana.
5. Preiskava naj zajame tudi ugotovitev, kakšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v pristojnih institucijah za povečano tveganje za zdravje in življenje otrok zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti po izvedenih strokovnih nadzorih v programu zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako, ter ozadje, zakaj je prišlo do množičnega odhoda strokovnega kadra s področja zdravstvene dejavnosti zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako.
6. Preiskava naj ugotovi vzroke za nedelovanje NIOSB, ki v letu dni ni začel z rednim delovanjem, kljub sklepu Vlade RS, s katerim je odločila, da se zaradi razmer na področju izvajanja dejavnosti obravnave otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja do ureditve razmer v UKC Ljubljana, Center za obravnavo otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja oblikuje kot samostojni javni zdravstveni zavod.
7. Preiskava naj ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, vpletenih v nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja.
8. Preiskava naj ugotovi, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji, povezanih z nabavo medicinske opreme in zdravstvenega materiala zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja.
9. Preiskava naj ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, vpletenih v upravljavske odločitve na področju upravljanja z medicinsko opremo zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja.
10. Preiskava naj ugotovi, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji, povezanih z upravljanjem z medicinsko opremo zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja.
11. Preiskava naj se osredotoči na časovno obdobje od 1. januarja 2007 do dneva odreditve predmetne parlamentarne preiskave.
Št. 020-02/18-43/8
Ljubljana, dne 20. decembra 2018
EPA 304-VIII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
mag. Dejan Židan l.r.
Predsednik 

AAA Zlata odličnost