Na podlagi 6. člena Zakona o stavki (Uradni list SFRJ, št. 23/91) sklenejo
Vlada Republike Slovenije, ki jo zastopata minister za zdravje Samo Fakin in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer
in
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki ga zastopa Zvonko Vukadinovič
S T A V K O V N I S P O R A Z U M
med Vlado Republike Slovenije in Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije
Vlada Republike Slovenije in Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SZSVS) soglašata z vsebino naslednjih točk tega sporazuma:
I. Vlada Republike Slovenije se obvezuje, da v letih 2018, 2019, 2020 in 2021 oziroma do dokončnega izplačila višje plače v skladu s tem sporazumom, ne bo brez soglasja s podpisniki tega dogovora dodatno posegala v plače, druge prejemke, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so dogovorjene s tem dogovorom.
Ravnanje v nasprotju s prejšnjim odstavkom se šteje za kršitev tega dogovora. V primeru stavke, ki je posledica kršitve tega dogovora, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.
O temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje in sistema plač v javnem sektorju bo potrebno soglasje reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vlade. Pri tem se Vlada Republike Slovenije zavezuje doseči najvišjo možno stopnjo usklajenosti z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in predlog zakonodaje poslati v zakonodajni postopek s priloženo izjavo o stopnji usklajenosti.
II. Delovna mesta in nazivi na področju zdravstva in socialnega varstva v plačnih skupinah E, F in J se uvrstijo v plačne razrede, kot je določeno v Prilogi 1 tega sporazuma.
Stranki soglašata, da se v Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije določijo nova delovna mesta, kot je določeno v Prilogi 1 tega sporazuma.
Javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila višje plače postopno glede na uvrstitev delovnega mesta pred spremembo uvrstitve, in sicer na naslednji način:
a) s 1. januarjem 2019 prvi plačni razred povišanja,
b) s 1. novembrom 2019 drugi plačni razred povišanja in
c) s 1. septembrom 2020 tretji plačni razred povišanja in ostali plačni razredi povišanj.
Javni uslužbenci na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre v intenzivni terapiji III, diplomirane babice v porodnem bloku ali IT III in diplomirane babice v neonatalnem oddelku pridobijo pravico do izplačila tretjega plačnega razreda s 1. novembrom 2019.
Delovna mesta, ki v letu 2017 iz naslova odprave anomalij pri uvrstitvah delovnih mest in nazivov niso bila uvrščena v višji plačni razred, se uvrstijo dodatno za 1 plačni razred višje.
Vlada se zavezuje, da bo zaradi realizacije te točke sporazuma pripravila predlog ustreznega aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, s katero se delovna mesta in nazivi uvrščajo v plačne razrede. Za delovna mesta in nazive, ki so hkrati tudi orientacijska delovna mesta, se spremembe v višini PR uveljavijo v KPJS.
Stranki tega sporazuma sta sporazumni, da z realizacijo zavez iz te točke dogovora ne obstajajo več obveznosti iz IV. in VIII. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16), ki se nanašajo na anomalije.
III. Stranki tega sporazuma se dogovorita za naslednje pravice javnih uslužbencev:
1. Jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe
Javnim uslužbencem z dnem uveljavitve aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije pripada jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe v javnem sektorju v višini, kot je določena za 30 let delovne dobe, in sicer 577,51 eura.
Vsebina te točke se uredi v Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki jo stranki pripravita takoj po podpisu tega stavkovnega sporazuma.
2. Odpravnina ob upokojitvi
Javnim uslužbencem z dnem uveljavitve aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih njegovih plač, če je to zanj ugodneje.
Vsebina te točke se uredi v Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki jo stranki pripravita takoj po podpisu tega stavkovnega sporazuma.
3. Dodatki
a) Pri dodatku za izpostavljenost pri delu s citostatiki, ki je določen v drugem odstavku 38. člena KPJS, se pogoji za pridobitev pravice do dodatka uskladijo tako, da ustrezajo delitvi dela na tem področju v zavodih, in sicer bo pripadal dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki. Višina dodatka znaša:
– za pripravo ali aplikacijo citostatikov ali za nego 1,04 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
– za delo z bolniki, ki imajo aplicirane diagnostične doze izotopov 1,04 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
– za sodelovanje pri diagnostičnih rtg postopkih 1,04 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
– za delo s kontaminiranimi odpadki 0,51 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih.
b) Pri dodatku za delo z osebami z demenco, ki je določen v peti alineji prvega odstavka 11. točke 39. člena KPJS, se črta vstopni pogoj preseganja 23 % delovnega časa javnega uslužbenca za pridobitev pravice do dodatka.
c) Pri dodatku za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se v drugem odstavku 42. člena KPJS besedilo odstavka spremeni tako, da se določi plačilo dodatka poleg dodatka za šesti in sedmi dan tudi za vsak nadaljnji zaporedni delovni dan.
d) Dodatek za delo v deljenem delovnem času iz 41. člena KPJS pripada javnim uslužbencem v višini 15 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, pri čemer se dodatek obračuna za vse opravljene ure, ne le za opravljene ure po prekinitvi.
e) Javnim uslužbencem pripada višje plačilo za delo v manj ugodnem delovnem času, in sicer tako, da dodatek za nočno delo znaša 40 %, dodatek za delo v nedeljo 90 % in dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan 120 %.
Vsebina te točke se uredi v Kolektivni pogodbi za javni sektor, pri čemer se spremembe uporabljajo z dnem uveljavitve, razen višjih dodatkov, določenih v točki III.3.e) tega sporazuma, ki se uporabljajo od 1. septembra 2019.
IV. Razporejanje delovnega časa
Vsebina te točke se uredi z dopolnitvijo v Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v skladu s Prilogo 2 tega sporazuma.
V. Kadrovski standardi in normativi
Vlada se zavezuje, da bo pristojno ministrstvo obravnavalo prejete predloge kadrovskih standardov in normativov za dejavnost zdravstva in socialnega varstva v skladu s postopkom, določenim v kolektivni pogodbi.
Vlada se zavezuje, da bo ministrstvo, pristojno za zdravje, sprejelo kadrovske standarde in normative na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe do 30. 9. 2019 z veljavnostjo od 1. 1. 2020. Podlaga za pripravo in sprejem standardov in normativov je Modra knjiga standardov in normativov v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi z dne 13. 5. 2013.
Vsebina te točke se uredi z dopolnitvijo Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v skladu s Prilogo 3 tega sporazuma.
V primeru stavke, ki je posledica kršitve te zaveze, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.
VI. Realizacija 38. člena novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17; ZZDej-K)
Vlada se zavezuje, da bo ministrstvo, pristojno za zdravje, sprejelo prenovljene poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni negi v treh mesecih po podpisu tega sporazuma.
V primeru stavke, ki je posledica kršitve te zaveze, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.
VII. Ureditev vrednotenja podeljenih nazivov
Stranki sporazuma se zavežeta, da bo predlagana sprememba pravnih podlag tako, da se uredi poenotenje nazivov v socialnem varstvu zaposlenih s VI. stopnjo izobrazbe, in sicer z ustrezno spremembo Zakona o socialnem varstvu.
VIII. Plačna lestvica
Stranki tega sporazuma soglašata, da se uredi dvig plačne lestvice v skladu z eskalacijsko formulo, ki jo pripravi delovna skupina in je usklajena s sindikati.
IX. Podaljšajo ali se delno spremenijo sledeči ukrepi:
1. Redna delovna uspešnost se do vključno 30. junija 2020 ne izplačuje. Stranke tega dogovora bodo v letu 2019 proučile določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki se nanašajo na ureditev redne delovne uspešnosti in v soglasju skušali oblikovati kriterije, ki bi po eni strani poenostavili postopek nagrajevanja delovne uspešnosti, po drugi strani pa v večji meri dosegli namen, da so iz naslova delovne uspešnosti nagrajeni javni uslužbenci, ki dosegajo nadpovprečne delovne rezultate.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.
2. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se do vključno 30. junija 2020 izplačuje, kot sledi:
– višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20 % osnovne plače javnega uslužbenca;
– kolikor se izplačuje del plače za delovno uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30 % osnovne plače javnega uslužbenca;
– javnim uslužbencem za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se del plače iz tega naslova do 30. junija 2020 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obseg dela za javne uslužbence (10 % osnovne plače);
– za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko do 30. junija 2020 uporabniki proračuna porabijo največ 40 % sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.
3. Napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev
Ureditev napredovanja javnih uslužbencev in funkcionarjev v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv se spremeni tako, da od 1. januarja 2019 dalje javni uslužbenci in funkcionarji, ki napredujejo v višji plačni razred, v naziv oziroma v višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom 1. decembra leta, v katerem izpolnijo pogoje za napredovanje.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka javni uslužbenci in funkcionarji pridobijo pravico do plače s pridobitvijo naziva ali višjega naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.
X. Stranki tega sporazuma sta soglasni, da se pričnejo usklajevanja predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter Zakona o javnih uslužbencih, ki ga bo vladna stran takoj po uveljavitvi aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije posredovala sindikalni strani.
XI. SZSVS se zavezuje, da ne bo vložil pobude ali zahteve za referendum ali vodil oziroma podpiral referendumskih aktivnosti zoper spremembo zakona, ki pomeni uresničitev tega sporazuma, razen v primeru kršitve tega dogovora.
XII. Sindikat podpisnik tega sporazuma, se z dnem sklenitve tega sporazuma zavezuje ustaviti vse stavkovne aktivnosti.
XIII. Ta sporazum se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-60/2018
Ljubljana, dne 3. decembra 2018
EVA 2018-2611-0094
Samo Fakin l.r. Minister za zdravje | Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvonko Vukadinovič l.r. |
mag. Ksenija Klampfer l.r. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti | |
